VESTNIK
CELOVEC SREDA 26. JUNTJ 1991
Letnik XLV. Štev. 27 (2609)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. din. 20
P.b. b.
Dr. Zematto dežetni glavar!
Dr. Christof Zematto (stika) je novi koroški dežetni gtavar. Izvoljen je bit včeraj s 24 gtasovi svoje stranke in sociatdemokra-tov. Prvi namestnik Zer natta je Ambrozy (SPO), drugi pa ktjub protestom SPO Haider. Zematto je prvi dežetni gtavar iz vrst OVP po drugi svetovni vojni.
Kurt IVa/dbe/m
K. NValdheim Te še Teto dni!
Zdihovanje po vsej Avstriji: zvezni predsednik dr. Kurt Waidheim se je dokončno odpovedal ponovni kandidaturi za funkcijo prvega moža v državi in bo le še leto dni predsednik republike. Odločitev Waldheima, ki ga je zaradi svoje sporne preteklosti bojkotirala skorajda vsa mednarodna javnost, je pozdravilo nad 70 odstotkov Avstrijcev!
Jorg Ha/der
J. Haider odstavljen!
Koroški deželni glavar dr. Jorg Haider svoje škandalozne izjave o „urejeni politiki zaposlovanja v tretjem raj-hu" politično ni preživel. Koroški deželni zbor mu je pretekli petek na izredni seji z dvotretjinsko večino (25:11) izglasoval nezaupnico in ga hkrati odstavil kot koroškega deželnega glavarja. Več na 2. strani.
Kljub svariiom ^Siovenija in Hrvaška v samostojnost!
„Pozivava druge republike, da smo pripravljeni na ustanovitev zveze z vsemi tistimi republikami, ki sprejemajo splošna načela o človekovih in državljanskih pravicah, o pravici naroda do samoopredelitve, o pravicah narodnostnih manjšin in splošna demokratična načela, na katerih se gradi sodobna Evropska družba." To je skupna izjava slovenskega in hrvaškega predsednika, Milana Kučana in Franja Tudjmana, po njunem zad-
njem usklajevalnem sestanku pred osamosvojitvijo obeh republik preteklo soboto v Zagrebu. S tem pozivom sta hkrati poskusila izpodbiti argument, da bo današnja hkratna proglasitev samostojnosti enostransko dejanje in celo razbijanje Jugoslavije, kar obema republikama poleg srbskega bloka v Jugoslaviji očitajo tudi ZDA in države evropske dvanajsterice.
Pretekli in ta teden so se dogodki okrog osamosvaja-
nja obeh republik in o Jugoslaviji sledili z veliko naglico. V sredo in četrtek je o tem problemu razpravljal evropski vrh Konference o varnosti in sodelovanju v Berlinu in se v svoji resoluciji izrazil za nepriznavanje kakršnekoli razdružitve, v četrtek je iz Berlina naravnost v Beograd dopotoval ameriški državni sekretar James Baker, ki se je poleg z zveznimi premierom Markovičem in zunanjim ministrom Lončarjem v petek pogovarjal tudi z vsemi pred-
sedniki republik. Posebno dolg razgovor je imel s slovenskim predsednikom Kučanom. Iz Beograda je odpotoval bolj pesimističen kot je prišel.
Voditelji jugoslovanskih republik so namreč zavrnili Bakerjev poziv k jugoslovanski enotnosti, po vrnitvi v Washington pa je izjavil, da „ZDA in njihovi evropski zavezniki ne bodo priznali neodvisne Slovenije, če bi prišlo do enostranske odcepi-tvc.	(DaZ/enaJ?. .stran:)
Novi koroški deželni glavar dr. Christof Zer-natto se je v svojem nastopnem govoru včeraj v koroškem deželnem zboru zavzel za pospešen dialog s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem ter tudi z neposrednimi sosedi, novo slovensko državo in tudi Furlanijo-Julijsko krajino.
S
in onstran Karavank!"
V zvezi z načrtovano spremembo volilnega reda za deželnozborske volitve je Zematto dejal, da pri tem namerava upoštevati težnje slovenske narodnostne skupnosti, k osamosvojitvi Slovenije pa je dejal, da se bo njene slovesne razglasitve danes zvečer v Ljubljani udeležil kot predstavnik Koroške.
Nadalje je poudaril, da prav tako želi vzpostaviti tesnejše stike s Hrvaško, da pa bo politika dobrega sosedstva usklajena z avstrijsko zunanjo politiko.
Dr. Christof Zematto bo kot deželni glavar še danes na Dunaju zaprisegel na avstrijsko ustavo.
"Za dialog Stovenci tu
V soboto ,,Praznik srečanja" pri Jokinu
Kulturno društvo pri Jokinu v Celovcu vabi na dvojezični „Praznik sreča-nja/Fest der Begegnung" v soboto, 29. junija 199! od 16.ure dalje v dvojezični kulturni taberni ter v Pavličevi ulici v Celovcu.
Program se ho začel z grško glasbo, ob 19. uri bo nastopila „Wicner Tschu-schenkapelle", ob 21.30 bo dražba slik. oh 22. uri pa ho nastopil znani Iztok Mlakar s pesmimi iz Primorske.
Za otroke je pripravljen poseben spored z nastopom čarodeja Grega Sulej-manosviča ob 17. uri, od 16. ure dalje pa bo odprta keramična delavnica, dalje bo možnost za risanje in pečenje kruha ter celo vožnja s kočijo.
„Hrttji' pri nas doma
Rock-skupina „Bruji" (na sliki) z Gradiščanskega je minuli konec tedna navdušila poslušalce v Žitari vasi in Bilčovsu. Na koncertih, ki jih je organizirala Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s KUMST oz. rožanskimi prosvetnimi društvi, so „Bruji" dokazali, da upravičeno slovijo po tehtnih vsebinah svojih pesmi ter po izredni instrumentalni virtuoznosti. Poslušalci so sc kajpada počutili „doma", če se poslužimo naslova najnovejše LP-ploščc „Brujcv".
VABILO
Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov. Obhajali bomo 50-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte in oboroženega upora proti nacifašizmu.
Srečanje bo
v nedetjo, 30. junija ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci
Poleg domačih govornikov (Janez Wute-Luc, dr. Marjan Sturm, zvezna poslanka Terezija Stoisič) bosta spregovorila tudi gosta iz Slovenije in sicer: Ivan Dolničar, predsednik RO ZZB Slovenije, ter član predsedstva R. Slo-/ venije, akademik Ciril Zlobec.
V kulturnem programu pa bosta sodelovala Godba na pihala iz Šmihela in moški pevski zbor „Foltej Hartman" iz Pliberka.
Vabimo Vas, da po izjemnih proslavah obletnice Osvobodilne fronte v Ljubljani in Trstu tudi na Koroškem množično izrazimo našo svobodoljubno in protifašistično zavest.
Izjava Zveze slovenskih organizacij:
„Deže!ni g!avar Haider nevzdržen za demokracijo!"
Zveza s/oi/enskih organ/zact/ na Korošcem je A* neza-s/tsant /n za m/7/jone žrle v nac/ona/soc/a//žma ža///v/ izjav/ koroškega deže/nega g/avaga o „urejen/ pokY;k/ zapos/ovanja v ireijem rajhu" objav//a s/edečo /z/avo, id jo ob/ja v//amo v ce/oft."
„Vedno znova prihajajo tujim delavcem in azilantom na dan politična načela, ki v Avstriji, so že programatična za Haiderjev najnovejši ver-koroškega deželnega gla- balni izpad potrjuje temelj varja in poleg tega tudi za njegove nemškonacionalno politiko svobodnjaške prikrojene zgodovinske in stranke (FPO). Ta politična družbene podobe. Posebno opcija se je zelo jasno poka- je treba opozariti na njegove zala v Haiderjevih najnovej- napade na avstrijske protifa-ših izjavah o "urejeni zapo- šistične borce, ki jih je že slovalni politiki v tretjem večkrat označil za izdajalce, rajhu.	pa tudi na znanstvenike, ki
Haiderju vedno uspeva jih je zaradi njihovega zavra-ustrezno prilagajati jezik in Čanja take interpretacije argumentacijo svojim poslu- imenoval „akademska gola-šalcem: na Koroškem s zen".
„trdimi" izjavami navdušuje Zaničevanje nacističnih nemškonacionalno in žrtev, zavračanje protifaši-skrajno desničarsko publi- stičnih borcev, spoštovanje ko.	storilcev v drugi svetovni
Če se zdaj nekateri čudijo vojni, so še danes družbeno populistično-profesional- priznani identifikacijski nim Haiderjevim nastopom, vzorci, ki v Avstriji služijo verjetno prej niso spremljali legitimicija za družbeno njegovega političnega raz- podobo preteklosti, voja. Njegovo poudarjanje Ali naj Haider služi kot „nacionalnega" se je vedno vzorec za opravičilo takega ujemalo s priznavanjem k mujenja v prihodnje-kljub tako imenovani „Volksge- jasnim določilom 9. člena meinschaft", z zmanjševa- Avstrijske državne pogod-njem pomena nacističnih bC?
veljakov, z odkritimi simpa- Vprašanje, v koliko je v tijami do nacionalsociali- Avstriji s takimi nemškona-stičnega režima itd.	cionalnimi	parolami	možno
uganjati politiko in kako
Haiderjev jezik (P. Turri- dolgo je s Haiderjevo poli-ni: „Usedlina takega čveka- tiko mogoče ustvarjati veči-nja ustreza fašističnim no, ostaja odprto, miselnim in jezikovnim Zveza slovenskih organi-strukturam...") ima mnogo zacij je Haiderja že vedno izposojenk iz nacističnega ocenjevala kot riziko za slovarja in prav v vlogi demokracijo in na demokra-deželnega glavarja se je tične sile v deželi apelira, da „mož,kisinekajupa",izka- ga - v interesu mirnega in zal za zavzetega zagovor- demokratičnega razvoja v nika zapostavljanja sloven- Avstriji - končno umaknejo ske narodne skupnosti in za s položaja deželnega glavar-ciničnega apostola proti ja".
Haider odstavljen!
Dr. Jorg Haider ni več koroški deželni glavar! Na predlog socialdemokratske stranke, kateremu seje-prej kot je bilo pričakovati - pridružil tudi dosedanji Haiderjev koalicijski partner, koroška ljudska stranka, je koroški deželni zbor pretekli petek popoldne Haiderju s 25:11 glasovi izrekel nezaupnico in ga s tem tudi odstavil.
IVAN LUKAN
Haider je bil za koroškega deželnega glavarja izvoljen 30. maja 1989 s pomočjo ljudske stranke, njegovo od vsega začetka sporno glavarjenje je tako trajalo le dve leti. Haiderjev odhod z najvišjega položaja v koroški politiki je pozdravila vsa avstrijska javnost in slovenska narodnostna skupnost na Koroškem, posebno tisti njen del, ki je vseskozi upravičeno svaril pred politikom, ki se je dokončno razkrinkal z znano škandalozno izjavo. Neverodostojno pa so se ob Haiderjevi odstavitvi obnašali predvsem tisti koroški slovenski politiki, ki s svojim ravnanjem Haiderju v zadnjih dveh letih niso le omogočili vnesti in poglobiti nevaren spor med manjšino samo, marveč tudi pripomogli k njegovemu ugledu v Sloveniji.
Povod za odstranitev s položaja koroškega deželnega glavarja je dal Haider sam, ko je na seji koroškega deželnega zbora 13. junija podal škandalozno izjavo o „urejeni politiki zaposlovanja v tretjem rajhu".
Ta njegova izjava je izzvala val protestov in obsodb po vsej Koroški, Avstriji in Evropi. Avstrijska zvezna vlada je Haiderjevo izjavo javno obsodila in zahtevala
njegov takojšen odstop, odločno pa so reagirale tudi druge visoke avstrijske in mednarodno priznane osebnosti, predstavniki vseh demokratičnih taborov ter tudi vse pomembne organizacije koroških Slovencev (preberite izjavo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem).
„Count downa" Haiderjevega samouničevanja tudi ni mogel ustaviti na hitro v njegovo podporo organiziran vseavstrijski ..solidarnostni miting" preteklo sredo na celovškem Novem trgu (preberite posebno poročilo) pa tudi ne razveljavitev koalicijskega pakta z ljudsko stranko, le nekaj ur pred njegovo odstavitvijo.
Ko je bilo jasno, da Haider ne bo prostovoljnjo sprejel politične konsekvence zaradi svojega škandaloznega zadržanja, so mu poslanci socialdemokratske in ljudske stranke v petek popoldne v koroškem deželnem zboru izglasovali nezaupnico.
Odstranitev Haiderja s položaja deželnega glavarja je bila opravljena z javnim glasovanjem. Vsak deželni poslanec se je moral z Da ali Ne imensko izjaviti o predlogu o nezaupnici Haiderju, rezultat 25:11 pa je pokazal, da je vseh 17 poslancev socialdemokratske in 8 poslancev ljudske stranke glasovalo proti Haiderju. S tem izidom glasovanja pa je bila tudi zagotovljena potrebna dvotretjinska večina za njegovo odstavitev.
Večina opazovalcev na tribuni sejne dvorane koroškega deželnega zbora je z aplavzom sprejela državniško odločitev, ki bo - tako je vsaj upati - Koroški in Avstriji deloma spet povrnila hudo načet mednarodni ugled.
14. PODELITEV BRALNIH ZNAČK
Prireditetj: Slovenska študijska knjižnica čas: Torek, 2. julija 1991 ob 19. uri
Kraj: Mladinski dom v Celovcu
Sodelujoči:
Otroci SPD ..Bilka" v Bil-čovsu, otroci SPD ,.Val.Pol." na Obirskem, otroci SPD ,.H. Velik" Sele-Kot, otroci SPD ..Radiše" na Radišah, gojenke in gojenci Mladinskega in Modestovega doma v Celovcu, dijakinje in dijaki slovenske gimnazije v Celovcu ter šolarji ljudskih šol v Celovcu
Literarni in kulturni prispevek bodo posredovali gostje iz Slovenije in Koroške.
VSI PRISRČNO VABLJENI
ZSO zavrača poročilo komisije za šolstvo
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je predsedniku komisije za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem pri zveznem ministrstvu za pouk in umetnost dr. Klausu Satzkcju pismeno sporočila, da se ne more strinjati z zaključnim poročilom, ki ga ta komisija po triletnem delovanju predlaga v sprejem zveznemu parlamentu.
V pismu je poudarjeno, da so organi ZSO na osnovi poročil njenih zastopnikov v komisiji (dr. Teodor Domej in ravnatelj Franc Kukoviča) ugotovili, da poročilo ne temelji na znanstvenih osnovah in raziskavah, ki naj bi bile osnovno vodilo.
Nadalje poročilo razen nekaterih pozitivnih preambul in želja članov komisije vsebuje celo spačen in napa-
čen prikaz. Prav tako skuša olepšati dejansko stanje v dvojezičnem šolstvu na Koroškem tako na šolskem kot tudi na zunajšolskem področju. V njem manjka opis vloge, ki so jo imele koroške politične stranke ter Heimatdicnst pri nastajanju manjšinskošolskega (ločevalnega) zakona leta 1988.
ZSO zaradi tega ponavlja sledeče zahteve po:
#	zmanjšanju pritiska na etnopolitično priznavanje staršev;
#	odstranitvi ločevalnih sten ter prenehanju ločevanja enojezičnih paralelnih razredov;
#	preklicu vseh sedaj veljavnih zakonov, ki predvidevajo ločevanje otrok po kriterijih učnega jezika;
#	obvezni dvojezični kvalifi-
kaciji za vse učitelje, ki poučujejo v dvojezičnih razredih.
ZSO je iz navedenih razlogov pozvala tudi člane v komisiji za reformo manjšinskega šolstva na Koroškem iz NSKS, da prav tako na današnji seji na Dunaju odklonijo predloženo zaključno poročilo te zvezne komisije.
Šentprimožani v Ljubljani
V okviru programa svečanosti ob desetletnici Kulturnega doma španskih borcev je prejšnji petek v Ljubljani nastopila Gledališka skupina Teatron SPD Danica iz Sent-primoža. Ljubljanski publiki je zaigrala Svojo letošnjo uspelo uprizoritev Novača-nove „Velejc" v obdelavi in režiji Petra Militarova.
KOMENTAR
dr. ERA/VC/dA ZfV/7TRA
Kakšno poletje!
Kakor so/o se kik' že na vn-<7/7/ k/adne k/ime v naravi, ki ni in ni kofein dopasfifi sončnik dni in poief/n - ko/esarji so znano amatersko 7*oar d'Aafrifke premaga/; v zim-skik pogojik - fako smo se fadi navadi/; nič kaj razvese-/jive po/ifične k/ime v avsfri/-skem vsakdanjika. A/esar-sko k/anje v Avsfr;jski /jnd-ski sfranki za mesfo njenega predsednika, ponižajoče snnk/jene za vsfop v Evropsko sknpnosf oz. poprej v Evropski gospodarski pro-sfor, pri kaferem .Sfreicker in .Sckasse/ fekmajefa, kdo ko proda/ več avstrijske sttve-renosfi mogofcem v /7r;;s/j;;, preimenovanje avsirijskik socin/isfov v socin/demo-krafe - pod fakimi in podok-nimi pogoji je kaza/o, da se ko pred dopustniškim časom izfek/o prvo po//e<je avstrijskega po/itičnegn živ/jenja. kZZadno,	do/gočnsno,
mračno - s/ično sprem/jnjo-čema vremena.
Toda 27. junij, ko/ednrski začetek po/efja, je ki/ primeren po/efjn. tope/, sončen, ce/o vroč. /n kakor se je na mak spremeni/a k/ima v naravi, fako se je prav na isti dan spremeni/a fadi po/i-fična k/ima po vsej Avstriji, /itkrer koroskik svokodnja-kov 7org T/nider je samo nekaj ar po svojem spod/efe-/em poskusu, da ki s pomočjo moka ceste se enkrat od/oči/po/ifiko v svoj prid, napoveda/ svoj odstop z mesta koroškega deže/-nega g/avatja. /Ve rjavi p/eks ceste, ne možate izjave očitno čeda/je ko/j seni/nega ce/ovškega žapana in njegovega so/etnika v največjem avstrijskem dnevnika ma niso več reši/; sfo/čka deže/-nega g/avarja. Drka/, ki se je va/;7a dan poprej po ce/ov-škik a/icak, da ki //aiderja izpoveda/a svojo so/idar-nosf, se je dan pozneje /akko sama okčadova/a na fe/evi-z;ji v izredno aspe/em prispevka "7n/ant/sreporfa ". OEE-prosimo za da capo te oddaje/
Z?e niso k;7e izpraznjene prve sfek/enice šampanjca na to novost /Vniderjevegn odstopa, ko je novo poroči/o zakfeva/o dodatne sfek/enice. osame/; mož v danajskem dvora, na katerega smo že skoraj pozaki/i, „po-gamni kojevnik prof; cioni-zma ", kakor ga je označi/ njegov edini prijnfe/j med državniki sveta, iranski diktator Eajšandžani, je avide/, da ma svet prav nič ne zaapa in da predsfav/ja okremeni-tev za avstrijsko repak/iko. čefadi ma je ta avidenosf priš/a najmanj pet /ef prepozno, čefadi so ga do nje mora/; verjetno skozi zadnje tedne in mesece prepričati njegovi svefova/ci, dejstvo je, da ne ko več nada/jnjik šest /et šfrapneira/ avstrijske po/itike in fako omogoči/, da se kodo morda vendar spet sem pa tja og/asik kaki državniki na Dunaju in Avstrija ne ko več v mednarodni karanteni.
Koroška krez 7/aiderja, Avstrija kma/a krez fVa/d-keima. svokodneje spet dikamo. Kakšno po/efje/
EVGBEVANA, 23. jt/nA/a f.S'7'41 - Repnh/AA:a .S7orcnA/a ho Jaocs' Mfoča^no z T^cpnAJAho TVrvat^Aco prog/a^AAa acoJvA^nost. Gre za a.sA:/ay'cao.sr Je/an/ oA?c/; repah/AAr na /nsvaaciona/no-/;ratw ravnA. Ka/co pa ho A;Jo avcA/arT/a/ Jc/aa.sA:o savcreoost, AraArina 6 o pcnfopnosf MveA/'avA/anya p ra tu J: preJp/so^, pa /e geveJa o<7vA.sv?o o J AronkrotnAh razmer, Ar: so seveda /ahA:o raz-AAčne. 7"o /e v pogovora za a o vo a .s M n a v //en o ...SAovca.sko a.sArovno agencjo" (3774) poaJari/ preJ.seJraA; predsedstva Repah/AAte 5/ovenA/'e MA/an Kačan.
Predsedn/k predsedstva repa-b/Ake S/oven/)'e MA/an Kočan
Predsednik Miian Kučan o osamosvojitvi Stovenije
Ko je govoril o odnosih z Republiko Hrvatsko je dejal, da sosednji republiki sodelujeta na tistih področjih, kjer imata skupne interese. Gotovo je eden izmed njih skupen nastop pri osamosvajanju obeh republik. Zaenkrat je bilo govora samo o pripravi predloga izhodišč, na katerih področjih je možno in koristno skupno sodelovanje, je dejal Kučan in poudaril, da je takšen dogovor stvar obeh parlamentov. Predlog pogodbe o institucionaliziranju tega sodelovanja pa mora biti odprt za druge republike. Predsednik predsedstva je dejal, da mora biti to praktičen primer, na izhodiščih, ki so jih pripravljali skupaj pod imenom konfederativne ureditve Jugoslavije, ki bi drugim republikan pokazala, kaj smo si pod tem modelom v resnici predstavljali. „Meja z republiko Hrvatsko bo več ali manj formalna in mislim, da bo morala glede na naše namene, da postanemo evropska država, ostati odprta tudi v prihodnje", je dejal Kučan.
Na vprašanje o nevarnosti konflikta z jugoslovansko armado je Milan Kučan odgovoril: „Do konflikta z armado lahko vedno pride, če se za to da povod, ki bi bil utemeljen argument, da je Slovenija do svoje osamosvojitve prišla z enostranskim dejanjem, ki je ogrožal interese ali pravice drugih republik. Takšne razlage so vedno mogoče, ker pozabljajo na naše ponudbe zadnjih šestih mesecev po plebiscitu, na katere ni bilo odzivov.
Slovenski predsednik je potrdil novice, da so na slovesno razglasitev samostojnosti republike Slovenije povabljeni državniki iz drugih jugoslovanskih republik in federacije. „Povabili smo vse in mislim, da je to demokratično in legitimno dejanje. Ves čas od priprav na plebiscit do danes nismo ničesar skrivali. Če se na naše povabilo ne bodo odzvali, je to jasen znak, s kakšnimi sredstvi nameravajo ohraniti sedanjo Jugoslavijo in nas zadržati v njej."
Milan Kučan je zanikal, da bi na slovesno proglasitev povabili tuje državnike, potrdil pa je, da so vabljene vodilne osebnosti iz sedanje skupnosti Alpe-Jadran, ki so zelo pomagale Sloveniji odpirati vrata v svet.
Na vprašanje, zakaj se je podaljšalo njegovo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Jamesom Bakerom, je Milan Kučan odgovoril: „Gospod Baker je 20 minut postavljal očitno vnaprej pripravljena vprašanja, ki so pravzaprav predstavljala njegov pogled na oceno stanja v Jugoslaviji in kaj lahko iz tega stanja sledi. Vprašal je na primer, kako gledamo na stališče, da slovenski odhod iz Jugoslavije pomeni spremembo sil v prid nedemokratičnim, kako gledamo na znano stališče mednarodne skupnosti o nepriznavanju republike Slovenije ter kako gledamo na nadaljnje sporazumevanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na predlog Alije fzetbegoviča in Kira Gligorova. Na mojo pripombo, da nama je ostalo le še predvidenih 10 minut, mi je Baker odgovoril, da so pogovori s Slovenijo zelo pomembni in da minute niso važne. Tako se je pogovor, ne po moji krivdi, zavlekel na 45 minut.
Na koncu tega pogovora me je ameriški državni sekretar
vprašal, ah smo se tudi po 26. juniju še pripravljeni pogovarjati z drugimi v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da smo vseskozi ponujali pogajanja, sporazumevanje in postopnost, ter da smo se seveda pripravljeni pogovarjati tudi po 26. juniju. Komentar gospoda Bakerja je bil: „Pogajanja so ključ". To je bil konec prijaznega pogovora, čeprav sem kasneje slišal, daje bil njegov komentar kasneje manj prijazen", je dejal Milan Kučan.
Slovenski predsednik je ob koncu pogovora izrazil zaskrbljenost, ker se pred zgodovinskim korakom med Slovence spet vnašajo nove-stare delitve, preusmerja se pozornost na tista vprašanja naše preteklosti, ki nam v tem trenutku še dodatno jemljejo moč. „Mis!im, da tisti, ki so ta vprašanja vrnili na politično prizorišče, ne delajo v korist slovenskega naroda".
Milan Kučan je še dejal, da se je slovenska vlada v zadnjih šestih mesecih premalo prizadevala, da bi dobila dejansko zavezništvo v skupiščini, ter da ni v večji meri pritegnila ljudi dobre volje, velikega znanja ter izkušenj, ki bi lahko olajšali uresničitev tako zahtevne naloge kot je osamosvojitev republike Slovenije.
Poraz za Haidetja tudi na
Gradiščanskem
Haiderjevo škandaio-zno izjavo o ..urejeni politiki zaposiovanja v tretjem rajhu ' so odiočno zavrniii tudi voiiike in voiiicina predčasnih dežeinozbor-skih voiitvah na Gradiščanskem. Tamkajšnja svobodnjaška stranka z giav-nim kandidatom, sodnikom dr. Rauterjem, posebej vnetim zagovornikom Haiderjeve izjave in udeie-žencem celovškega „so)i-darnostnega mitinga" v njegovo podporo, namreč
ni dosegia načrtovanega petega mandata in s tem vstopa v dežeino viado, kot so to napovedovaie vse ankete pred škadaiozno izjavo medtem odstavije-nega koroškega dežeinega giavarja.
Svoj ciij, namreč abso-iutno večino, pa tudi niso dosegii ne sociaidemokrati na čeh< z dežeinim giavar-jem Sipotzem, ne ijudska stranka, ki je ponovno doživeta hud poraz in četo izgubita dodaten mandat.
Razočaranje tudi pri Zetenih: ktjub skupni kandidaturi jim ni uspet vstop v dežetni zbor. Zbrati so samo 3,5 odstotka gtasov, kar je bito bistveno prema-to.
Ktjub svarilom v samostojnost
(AadaA/'evan/'es7. stranA)
V tem primeru Slovenija tudi ne more pričakovati ameriške gospodarske pomoči."
Podobno oz. še trše sporočilo prihaja iz Bruslja, kjer so se zunanji ministri držav Evropske skupnosti v nedeljo dogovorili, kot je sporočil predsedujoči, luksemburški zunanji minister Jacques Poos, da „ES ne bo priznala nobene enostranske deklaracije o neodvisnosti republik Slovenije in Hrvaške, če se bosta ti republiki odločili, da enostransko zapustita jugoslovansko federacijo." Sefi diplomacij ES so se tudi dogovorili, da bodo zavrniii vsak stik na višji ravni s tema republikama, saj, kot so menili, proces notranjih pogovorov v jugoslovanski federaciji še ni izčrpan. ES pa bi bila pripravljena priznati neodvisnost posameznih republik, v kolikor bi bil to rezultat notranjih pogajanj in dogovorov. Tako stališče pa je dogovorjeno tudi „na liniji" ZDA, Avstrije in Madžarske.
Tako torej Zahod in jugoslovanske sesede. Stiskanje in opozorila pa so vendar vsaj nekoliko omehčala dokaj trdo slovensko stališče. Nekako je zamrlo govorjenje o odcepitvi, razdružitev je zamenjal izraz razdruževa-nje, slovensko predsedstvo je skupščini ponudilo v sprejem „načelno stališče o prihodnjem sodelovanju z jugoslovansko in evropsko skupnostjo", ki ga je le ta sprejela, slovensko zunanje ministrstvo po ob stališču evropske dvanajsterice med drugim tudi poudarja: Preseneča nas tudi predpostavka o „eno-stranski odločitvi". Kar
zadeva Slovenijo, svojega procesa razdruževanja ne pojmuje kot enostransko odločitev, ampak kot odločilen dogodek v procesu sporazumevanja, pogajanj in sodelovanja pri oblikovanju novih razmer, ki so nujne za mirno sožitje med narodi Jugoslavije! Ta izjava seveda nakazuje precej spremenjen odnos do bodočega skupnega življenja v Jugoslaviji in utrjuje tezo, da Jugoslavija po današnjem dnevu, 26. juniju, praktično ne bo ukinjena, ampak se bo začel odločilen proces preoblikovanja.
Medtem ko hrvaški sabor še vedno stalno zaseda in po naglem postopku sprejema osamosvojitvene zakone, je slovenska skupščina to v glavnem že postorila. V ponedeljek je po dolgem medstran-skem usklajevanju vendar sprejela nove simbole-grb in zastavo, ki bo ostala trobojnica, vendar brez zvezde, pač pa z novim grbom v kotu. Včeraj je sprejela še ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti, ustavni zakon o izvedbi tega in deklaracijo o neodvisnosti. Ge že nima svojega potnega lista, svojega denarja, osamosvojenega gospodarstva, ima vsaj simbole, za zunanjo podobo in tolažbo, in seveda postavljene mejne stražarnice na meji s Hrvaško, ki so jih na hitrico zgradili v zadnjih dneh in ki obmejnemu prebivalstvu, predvsem Istranom, ustvarjajo nelagodje in f!52S*-dovolstvo.
Svečana razglasitev samostojnosti in neodvisnosti bo danes zvečer pred stavbo skupščine Republike Slovenije.
Jože Rovšek
Narodnostna sosveta odtočno zavrnila sporno odredbo!
Narodnostna sosveta za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem in madžarsko narodnostno skupnost na Gradiščanskem sta na prvi skupni seji pretekli petek v Oberwartu (Borta/Selsoor) na Gradiščanskem odločno zavrnila osnutek odredbe koroške deželne vlade, s katerim namerava na ljudski šoli 22 (Renner-Schule) v celovškem predmestju Šent-peter ustanoviti heke vrste središčno dvojezično ljudsko šolo za vse k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke zunaj dvojezičnega ozemlja Koroške.
Po osnutku odredbe bi tako imenovani šolski področni okoliš zajel vso Koroško, torej bi morali vsi k dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci, najsi sedaj živijo v
Spittalu, Šentvidu ob Glinji, Beljaku ali kje drugje, obiskovati ljudsko šolo 22 v Celovcu, kar pa bi bilo tudi v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 1989.
Nadaljnja točka seje, ki je tokrat potekala v odsotnosti članov ZSO - vsi so bili poklicno zadržani - je bil sklep o organizaciji avstrijskega vrha" o manjšinah jeseni letos.
V okviru razprave o Pern-thalerjevem modelu avtonomnega manjšinskega zastopstva so člani obeh sosvetov sklenili, da se bodo udeležili manjšinskega kongresa 23. in 24. oktobra 1991 v Železni Kapli, na katerem bodo obravnavali tudi to temo. Šele potem naj bi sosvet dokončno izdelal svoje stališče do tega predloga.
4 26. junij 1991
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentprimožu vabi na
KONCERTA
v počastitev obletnic
J. Gallusa in W.A. Mozarta
Na sporedu bodo „Kronungsmesse" W.A. Mozarta in Gallusovi moteti
v soboto, 29. 6. ob 20. uri v farni cerkvi v Šentprimožu in v nedeljo, 30. 6. ob 20. uri v farni cerkvi v Škocijanu fzvajalci:
mešani zbor SPD ..Danica"
Orkester Slovenske filharmonije
Solisti:
Mika Kaiyama - sopran Waltraud Mucher - alt Gerhard Hochschwedner - tenor Gerd Kenda - bas Jože Smrekar - orgle Dirigent: Stanko Polzer Gostuje: Oktet Suha
Slovenska prosvetna zveza pri Ambroziju
PreZe A/i teden /e AorožAi re/erent za Anifnro dr. P. Ambrozy .spre/e/ de/egacf/o SPZ. V razgovoru je biio po.sebej poudarjeno, da je o.snuteA zakona o pospeševanju Au/ture, A: ga Ambrozy pripravlja, pozidven, yaj med drugim opozarja tudi na Au/furo AorošAiA Slovencev, na AM/ztrmo izmenjavo in na interAu/iurne odnose. Predstavniki S PZ .so Ambrozija pozvali, naj hi oAnnzeA v tej oh/iki potrdi/i tudi v deželnem zhoru.
V ospredju razprave je bilo vprašanje financiranja kulture koroških Slovencev, kije dokaj skromno odmerjeno. Od 180-miljonskega proračuna za kulturo slovenske kulturne organizacije prejmejo le 350.000 do 400.000 šilingov. Pri tem vprašanju je SPZ posebej opozorila na to, da financiranje kulture ni mogoče izrecno opredeljevati z etničnimi merili, pač pa bi moralo potekati po kultur-noestetskih in strokovnih merilih.
Vendar obetavnih obljub, da bo za kulturo kaj več denarja, ni bilo. To zadeva tako vprašanje vzdrževanja Slovenske študijske knjižnice in subvencioniranja literarne revije ..mladje".
Z zadoščenjem so predstavniki SPZ sprejeli obvestilo, da se v zvezi s kulturno izmenjavo med Koroško in Slovenijo vendar nekaj premika in da bo v letih 1992/93 prišlo do obnovitve uradne kulturne izmenjave, ki bo zajela razna področja od ljudske kulture do umetnosti različnih zvrsti.
Posebna pozornost pa je bila tudi tokrat posvečena vprašanju financiranja glasbene šole. Ambrozy je že pred pol leta govoril o več
možnostih, kako bi slovenska glasbena šola lahko (avtonomno) delovala v okviru uradne koroške glasbene šole (Karntner Musikschulwerk). Tokrat je Ambrozy pojasnil, da je vprašanje nadaljnjih razgovorov, kako sc to vprašanje reši, vsekakor pa si lahko predstavlja, da se s spremembo zakona o glasbenem šolstvu ponuja možnost za sprejem slovenske glasbene šole (s slovenskim učnim jezikom in neke vrste avtonomijo) v uradno koroško glasbeno šolo.
Dr. Ambrozy; „S spremembo zakona o g/asbenem šo/sfvu se ponuja možnost za sprejem s/ovensAe g/asbezie šo/e v koroško g/asbeno šoio z neke vrste avtonomije"
Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu
podijsko diskusijo:
„Kdo naj zastopa koroške Slovence?"
Diskutirata:	dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik (za NSKS) in
dr. Marjan Sturm (za ZSO)
Diskusijski vodja: dr. Peter Fantur Čas: nedelja, 30. 6. 1991 ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu
HEUTE
IM
SLOVENSKJ
VESTNIK
Die Seite fur u n sere deutschsprachigen Leser/innen
Ein neuer Staat in Europa: Siowenien voiizieht Trennung von Jugosiawien!
Das Parlament der Republik Slowenien wird heute abend um 20.30 Uhr in einer Sondersitzung den unabhan-gigen, selbstandigen Staat Slowenien ausrufen und sich damit - gleichzeitig mit der Republik Kroatien-vom bis-herigen Vielvolkerstaat Ju-goslawien lostrennen.
Sowohl Slowenien wie auch Kroatien konnen nach den letzten Erklarungen des US-AuBenministers Baker wie auch der Europaischen
Gemeinschaften nicht mit einer Anerkennung als selb-standiger Staat rechnen. Auch Osterreich wird dem Beispiel des ubrigen Eurpa folgen und vorerst keinen Al-leingang in dieser Frage un-ternehmen.
Die Staatsgrundungen Slo-weniens und Kraotiens haben derzeit einen eher deklarativen Charakter, werdem doch beide Staaten noch uber einen langeren Zeitraum auf verschiedensten Bereichen
mit dem zerfallcndcn Bun-desstaat verbunden bzw. an ihn gebunden sein.
Der Prasident der Republik Slowcnicn Milan Kučan betonte im lnterview zur Staatsgrundung, welches wir auf Seite 3 veroffentlichen, daB eine Intervention der Ar-mee immer moglich sei. Es werde letztendlich davon ab-hangen, ob gevvisse Kreise in der Armeefuhrung bzw. in der Belgrader Zentralregie-rung den Akt Sloweniens und Kroatiens als Gefahrdung der Interessen der ubrigen Repu-bliken hinzustellen versuchen werden, um damit eine Legi-timation fur ein Eingreifen zu konstruieren, meinte der Prasident des Republiksprasi-diums der Republik Slowe-nien.
Der slovvenischen Regie-rung unter Ministerprasident Peterle machte Kučan in dem Intervievv mit der neuen slo-wenischen Nachrichtenagen-tur STA den Vowurf, in den sechs Monaten seit der Volksabstimmung iiber die Unabhangigkeit Slovveniens zu wenig mit dem Parlament und anderen „wichtigen Per-sonlichkeiten guten Willens" zusammengearbeitet zu haben. Nach Meinung Kučans ware damit der nun zu voll-ziehende Akt der Erklarung der Unabhangigkeit Slowe-niens sicherlich erleichtert worden.
Aus aktueilem AnlaB verweisen wir auf das Buch
Gero Fischer/Peter Gstettner (Hg.):
„Am Karnter Wesen
konnte diese Republik genesen"
An den rechten Rand Europas:
Jorg Haiders „Erneuerungspo!itik"
Mit Beitraaen von Anton Pelinka, Ruth Wodak, Klaus Amann, Gero Fischer, t-felmut Gruber, Peter Gstettner, Dietmar Larcher u. a.
144 S.. oS 168,-, ISBN 3-85435-119-4
.. /n zoAZre/cAe SprucAe Jorg /AnAer.s oor/ .sfb:er ParZe/-
jreMode anjge/EzeZ rverjeo. E/ozc/o viei/eZcAf zu uherscheo, ^precAen Aie, aneinandergereZAz, eine rneAr aA 4ear/icAe .SpraeAe in RicArang ^reeAre.s ErA«."
Karntner Tageszeitung, 22.12.1990.S.19.
^/trn Earntner tVesen Aonnte riie.se RepaAAAgenesen« Aerjit eine prazi.se Ea/i.surrire. riie am /iei.spiei Earnrens riie grojtre GejAAr /iir ein earopai.seAe.s /Zares Ae^cAreiAi. AarionaA.smn.s anr/ /nio/eranz."
Deutsches allgemeines Sonntagsbiatt (Hamburg),22.2.1991 ,S.2.

DRAVA
Ver!ag
A-9020 Klagenfurt/ Celovec
Pau!itschgasse5-7
Zentralverband: „ Haider fur Demokratie untragbar"
Zur /-/aider-Aussage, vvonacb es e/ne „ordenf//cbe Be-scbaffiguzigspo/ifiA /m Driffen Beicb gegeben bat", veroffenf-Acbfe c/er Zenfra/verbanc/ s/ovven/scber Organ/saf/onen in Kam Zen/Zveza s/ovensA/b organ/zac/j na Koroškem Zo/genc/e Presse-ErA/arzzng.'
„Verdrangtes bricht immer wicder hervor und dokumen-tiert die politischen Grund-siitze, die zur Programmatik des Karntner Landeshaupt-mannes und dariiberhinaus zum Programm der FPO ge-wordcn sind. Besonders deutlich wurde diese politi-sche Option bei den jungsten Aussagen Haiders uber die „ordent!iche Beschaftigungs-politik im Drittcn Reich".
In der Offentlichkcit paBt Haider Sprache und Argu-mentation der jeweiligen Ho-rersehaft gekonnt an:	In
Karntcn verstcht er es, deutschnationales, rcchtsra-dikales Publikum mit passen-den ..harten" AuBcrungcn zu begeistern.
Wenn sich heute viele iiber das populistisch-profcssio-nellc Handvvcrk Haiders wundcrn, dann haben sic es offensiehtlich verabsaumt, seinen politischen Wcrde-gang zu verfolgen. Die Bcto-nung des ..Nationalcn" ver-schwimmt immer wicder im wicderholtcn Bckcnntnis zur sogenannten Volksge-tncinschaft, zum dcutschcn
Volks- und Brauchtum, in der Rcinwaschung von Nazi-groBen, in unverbliimt geiiu-Bcrten Sympathien zum NS-Regime usw.
Haiders Sprache (P. Turri-ni: „Der Bodensatz dieses Gcguatschcs cntsprieht fa-schistischen Denk- und Sprachstrukturcn...") ist vielfaeh der Nazispraehc ent-lehnt und gerade als Karntner Landcshauptmann hat sich der Mann, „der sich was traut", als eifriger Verfechtcr der Benachtciligung der slo-wenischcn Volksgruppe und als zynischer Apostel gegen die aushindischcn Arbeiter und Asylsuchcndcn in Osterreich gezcigt.
Haiders jiingste vcrbalc Attaekc bestatigt die Grund-linie seines deutschnational zureehtgeschncidertcn Ge-sehichts- und Gcscllsehafts-bildcs. !m hesonderen ist auf scine Angriffc gegen oster-reichische Widcrstands-kiimpfer zu vcrweiscn, die er wicdcrholt als „Verratcr" denunzicrte, aber auch Wis-scnschaftcr, die sich heute gegen cine solehe Darstclhmg
wenden, werden in infamer Weise als „akademisches Un-geziefer" bezeichnet.
Die Vcrachtung der Nazi-Opfer, die VcrehrungderTa-ter und die Bekiimpfung von Widerstandskampfern, das sind heute immer noch gescll-schaftsfahigc Idcntifikations-merkmale eines wider-spruchliehcn und zur Lcgiti-mation der Vergangenheit dicncndcn Gescllschaftsbil-des in Osterreich. Soli Haider als Proto!yp zur Rcchtfcrti-gung einer solehen zukiinfti-gen Dcnkwcisedicncn-trotz klarcn Auftrages der Bcstim-mungen des Par. 9 des oster-reichischcn Staatsvertrages?
Es blciht die Frage offen, wicwcit mit solehen politischen Urtoncn und dcutsch-nationalcn Rulpscrn in Osterreich Politik gcmaeht wcrdcn kann und wie tange Haiders Politik in diesem Land noch mehrhcitsfahig sein wird.
Der Zentralverband slowc-niseher Organisationen hat Haider sehon immer als Risi-ko fur die Demokratie einge-schiitzt und appcllicrt an die dcmokratischcn Kriiftc im Land, im Intercsse einer friedliehen und dcmokratischcn Entwicklung in Osterreich, diesen Landcshauptmann endlieh abzuhcrufcn".
26. junij 1991 5
PANORAMA
KOLO SLAVUJ
- ambasador hrvaškega roda
An.sHw6c/ Ko/o .S/avn) /e prej kratk/m ohka/a/ Jva/^e//em/co ^voye uj/anov/fve. GraJ/jčan^ka in z njo krvaika narobna jkupnoj/ jfn o J takrat Jo Jatte^ presta// raz/tčtte rtove in veJno k/tre/e menjajoče ye po^ta/e po/:'t/čttega in Jražkettega Jogafa-tt/a. Ko/o .SVavtp'/e ta ča.s sprem/fa/ kot.svete/ smerokaz in k krat/ ka/tara/ mo^t.
IGOR SCHELLANDER, DUNAJ
Kar velja za rok-ansambel Bruji na področju moderne zabavne glasbe, še toliko bolj velja za folklorni ansambel Kolo Slavuj na področju tradicionalne narodne umetnosti in folklore: narodna skupnost gradiščanskih Hrvatov je širšim krogom v Avstriji in v tujini poznana predvsem po svojih dveh najbolj popularnih 'kulturnih eksportnih produktih'. Kaj je lahko boljše potrdilo, kot nad 500 z navdušenjem sprejetih nastopov v enajstih državah na treh kontinentih? Kolo Slavuj je med drugim nastopal v Italiji, na Danskem in Švedskem, v Kanadi in Siriji.
Začetek 1971. leta velja za rojstno leto folklorne skupine. Bolje bi rekli: za leto poroke, kajti gradiščanski Hrvati so že pred tem dolgo časa sloveli po svojih neštetih tamburaških in kulturnih skupinah. Kot nadaljnja obogatitev kulturnega delovanja je bila 1963.leta ustanovljena plesna skupina Kolo. Nastala je na pobudo Vladimirja Vukoviča kot sekcija Hrvaškega gradiščanskega kulturnega društva na Dunaju (HGKD). 1969.1ctajcbilana iniciativo Milana Kornfcinda in hrvaških študentov spet oživljena.
Vendar je plesni skupini še vedno manjkala dobra glasbena spremljava. To so kmalu rešili v sodelovanju s tamburaškim ansamblom Slavuj iz Velikega Borištofa (srednja Gradiščanska), ki ga je takrat vodil Mirko Bcrla-kovič. Prva skupna vaja je bila za novo leto 1971.leta. Nastal je ansambel Kolo Slavuj.
Od tedaj je minulo 2f) let, izpolnjenih z vajami, odkrivanjem in oživljanjem kulturne dediščine ter neutrudnim dvigovanjem umetni-
škega nivoja skupine. Priznanje za trud so bila številna vabila za nastope v tujini, pa tudi nagrade, med drugim. Evropska nagrada za narodno umetnost', ki jo je ansambel prejel lani od sklada F.V.S. Hamburg.
Dejansko se za mnogimi plesi ansambla ne skrivajo le naporne vaje, temveč tudi mnogo neprecenljivega raziskovalnega dela. Zasluga ansambla in zlasti njegovega strokovnega sodelavca dr. Ivana Ivančana (Inštitut za narodno umetnost v Zagrebu) je, da vrsta starih gradiš-čansko-hrvaških plesov in običajev ni bila samo rešena pozabe, temveč z vrhunskimi koreografijami živo ohranjena na odru. Dr. Ivančan je bil za svoje delo pred nedavnim odlikovan s 'Kulturno nagrado gradiščanskih Hrvatov', ki jo je razpisal Koordi-
Z veselem sprejeta izjema v 60-č/anskem ansamp/u Ko/o S/a voj je s/o venski rojak A/eksanc/er Černe/ /z Loč ob Bačkem jezero, k/ se je /e/a /936 ko/ š/uc/en/ na Dunaju vk/juči/ v ins/rumen/a/no skup/no.
Č/ana ansamP/a Ko/o S/avuj
nacijski odbor gradiščanskih Hrvatov.
V ansamblu je v teh 20 letih delovalo 185 članov. Trenutno jih je aktivnih okoli 60, ki večinoma prihajajo iz različnih krajev Gradiščanske in z Dunaja; po večini so to študenti ali nameščenci. Z veseljem sprejeta izjema v ansamblu je slovenski rojak Aleksander Černut iz Loč pri Baškem jezeru, ki je 1. 1986 kot študent na Dunaju začel zahajati na vaje ansambla. Spodbudila sta ga nasvet znanca in vneto navdušenje za glasbo. Aleksander v pogovoru za Slovenski vestnik: „To je bila ljubezen na prvi pogled!" Od leta 1988 ne 'svira' le na berdi (kontrabasu), temveč deluje tudi kot vodja glasbenega sestava ansambla. Hrvate je glasbeno prepričal in tudi z jezikom po kratkem času ni bilo težav. Gradiščansko-hrvaška noša in rožanski naglas, to je pri koloslavujcih priljubljeni 'Čemi'. Njegovi načrti kot glasbenega vodje (skupina ima enajst glasbenikov): „Po letošnjem višku z novim koreografskim programom želimo letos ali prihodnje leto doseči novi višek s posnetkom nove glasbene kasete."
Za mnoge mlade člane je bilo sodleovanje v ansamblu verjetno sploh prva priložnost za temeljitejše spoznavanje gradiščansko-hrvaške kulture in za utrjevanje narodne zavesti. Petsto-lctno bivanje Hrvatov na Gradiščanskem ter njihovo jezikovno in kulturno samobitnost so ogrožali različnih dejavniki:
#	v avstro-ogrski monarhiji jim je pretila madžarizacija, v Avstriji po letu 1921 pa germanizacija;
#	težke socialne razmere v času 1.republike in po 2.svetovni vojni so povzročile odseljevanje iz gospodarskih razlogov;
#	šolske razmere nikdar niso bile in tudi danes - kljub zakonskim določilom iz leta 1937 - v praksi niso ugodne za preživetje manjšine;
#	narodnopolitično gibanje se je rešilo letargije in nepomembnosti šele v preteklih deset do petnajst letih, mlajša generacija zdaj po malem spet odkriva hrvaške korenine kot pozitivno vrednoto.
Takšno je splošno ozadje. Jezik in kultura gradiščanskih Hrvatov v današnji moderni družbi sta ogrožena bolj kot kdajkoli poprej.
Glede na take okoliščine in spričo dejstva, da z javnih mest kot predlog rešitve problemov ni bilo slišati kaj boljšega kot subtilno pozivanje k asimilaciji, si je ansambel Kolo Slavuj zastavil za nalogo prakticiranje ter podpiranje dvo- in večjezičnosti. To je njegov deklariran prispevek k prizadevanju za nadaljnji obstoj narodne skupnosti in za ohranjevanje njene identitete. Tako tudi ne preseneča, da mnoge (bivše) člane danes najdemo v prvih vrstah narodnostne, komunalne in tudi strankarske politike (npr. parlamentarna poslanka ZAL Marijana Grandič).
Član ansambla, novinar in pesnik Peter Tyran je s tem v zvezi v slavnostni brošuri 'Kolo Slavuj' zapisal: „Poleg prikazovanja ljudske umetnosti, pesmi, plesov in običajev gradiščanskih Hrvatov, si je Kolo Slavuj zastavil tudi nalogo, da samim gradiščanskim Hrvatom -a po možnosti tudi vsem ostalim narodnim skupinam in narodom -neprestano prikazuje kulturno bogastvo svoje narodnosti. Pri svojih mnogoštevilnih nastopih pred nemškogo-vorečo publiko v Avstriji, v inozemstvu in ob vseh mogočih priložnostih želi Kolo Slavuj biti ambasador malega gradiščansko-hrvaškega naroda..."
Kurt Wa!dheim sprejet
KD "Karavanke"
Zvezni predsednik dr. Kurt Waldheim je pred kratkim na Dunaju sprejel delegacijo Kulturnega društva „Kara-vanke" na čelu s predsednico Emmo Melcherjevo. Kot smo že poročali, se je to društvo prvič pojavilo na lanskoletnem uradnem desetooktobr-skem slavjju na celovškem Novem trgu. Po informacijah predsednice ji je Waldheim obljubil, da bo meseca septembra prišel na Koroško, „da bi se seznanil z oceno prebivalstva južne Koroške o sožitju obeh narodnih skupnosti ter tudi z mnenjem Korošcev glede političnega razvoja v sosednji Jugoslaviji,,. Predsednica Melcherjeva je tudi poročala, da ji je Wald-heim zagotovil, da se bo zavzel za ohranitev slovenskega jezika oz. slovenske identitete na Koroškem.
Delegacija KD „Karavan-ke" je obiskala tudi zvezno ministrstvo za pouk in umetnost, kjer jo je sprejel tajnik ministra Scholtna dr. Kirch-berger.

Ženska ob/eka /z / 9. sZo/e//a
Moda, ah ta moda ...
Ljudje radi rečemo: ..Moda, ah ta moda je čudna reč". Da so se modni trendi tudi v preteklosti spreminjali razmeroma hitro, se obiskovalci lahko prepričajo na razstavi „Nekoč je bilo v modi", ki so jo pretekli teden odprli v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, Grajska ulica 2.
Avtorica razstave mag. Andreja Vrišer s prikazom opozarja na bogat dotok modnih oblačil in dodatkov v zadnjih 26 letih, kolikor jih šteje zbirka vojaških in civilnih modnih oblačil v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Na ogled bodo civilna modna oblačila iz obdobja od 18. stoletja pa vse do zadnjih šestdesetih let 20. stoletja, razstavo pa spremlja tudi zloženka.
—

Pozdravljeni, otrod! Se že veseHte doptBta?
„Jej, kar stopim se, če pomislim na morje," je razneženo rekel Cufko in pokazal svoje besede. „Morje - počitnice - šotori - ribolov - hec."
„Pa res!" je Mufko odprl kljun. „G!ej moje: morje-otoki-ribe-raki."
„Pa res!" je zdaj še Cufko odprl kljun, oba pa je zanimalo, kaj si je izmislil Mojmir. „Moje je bolj znanstveno," je rekel Mojmir in povedal: „Morje - plima - oseka - valovi - ladje."
„Le kako bomo vse to spravili na papir?" je zaskrbelo vse tri in dolgo so premišljali, preden so narisali šotor, ribolov, morje, ladjo, ribe, raka, školjke in otok.
No, pa so le spravili vse na papir.
„Kaj ni lepo!" je rekel Mufko in pri ribah pri priči napisal „sardelice". In še so risali križem kražem in narisali tole:
„Jaz bi šel kar na morje," je vzdihnil Cufko in sedel na besedo „počitni-ce". „ Jaz tudi," je vzdihnil Mufko in sedel na „otok". No, in ko sta tako sedela in hrepenela, je Mojmir brž rekel: ,.Daleč je še do poletja. Igrajmo se še gozd."
„Uf," je rekel Cufko, Mufko pa „hojla", vzela sta vsak svoj listek in svinčnik in začela.
Česa se domisliš ti pri besedi gozd?
sAra V9R9.

PLIMA
OSEKA—--\



Otroci, se že veselite počitnic?
Govorjenje je sila dolgočasna in naporna reč, je ugotovil zmajček Bim, ko seje žogal. Lepo je metal žogo ob drevo in jo lovil, ko ga je poklicala mamica Zmarjetka. - Te nič ne zebe, Bim?
-	Ne, mami, je rekel zmajček.
-Ne bi dal šala okrog vratu? Danes se mi zdi nekam hladno!
-	Ne bom, mami, je rekel Bim.
-	Ti dam kapo? Zdi se mi, da piha!
-	Ne, mami!
-	Prav! Mamica je zaprla okno, a čez nekaj časa ga je spet poklicala.
-	Si lačen, Bim?
-Ne!
-Kakor hočeš, je rekla mamica in zaprla okno. Bim sc je v miru žogal naprej, a že čez nekaj minut je spet zaslišal mamičin glas:
-	Si žejen, Bim?
-	Nisem, mami!
-	Hladno je, dobro bi bilo, če bi spil skodelico čaja!
-	Ne bom, je zaklical Bim. Mama je zaprla okno, a že čez nekaj trenutkov ga je spet odprla.
-Zakaj se žogaš, sinko? Ne bi morda skakal čez kolebnico?
Če mamica preveč govori
-	Ne, mami, je odvrnil Bim.
-	Zakaj ne pokličeš svojega prijatelja Zmartina? je zanimalo mamico. Lahko bi skupaj kartala ali igrala Zmajček, ne jezi sc!
-Nočem Zmartina, rad bi se žogal! je rekel Bim.
-Prav, je rekla mamica, a že čez nekaj trenutkov je zaklicala:
-Si res prepričan, da sc ne boš prehladil, Bim?
Zdaj je bilo zmajčku dovolj. Tako rad bi se v miru žogal, namesto tega pa mora ves čas govoriti. Le zakaj morajo zmaji toliko govoriti, mame še posebej? Sklenil je, da ne bo spregovoril niti besedice več in pika. Nikdar več!
-	Pridi na kosilo, gaje v tistem poklicala mama. Bim je spravil žogo in šel.
-Je juha dobra? je vprašala. Bim je molčal.
-	Boš še malo zmajevskega zavitka? Bim je še vedno molčat.
-	Si se lepo žogal? Bim ni niti odprl ust.
-	Zakaj ne govoriš, si zbolel? je zaskrbelo mamico. Bim ni niti črhnil. Mamica je obupana pogledala očeta.
-	Očitno je z našim Bimom nekaj hudo narobe, je menil. Najbrž je izgubil jezik. Kakšna škoda! Ravno danes popoldne sem nameraval v mesto, da bi mu kupil nove superge, a zdaj seveda ne more povedati, kakšne naj mu kupim. Pa kdaj drugič.
Bim je nekaj trenutkov premišljeval Resje naporno toliko govoriti in velikokrat bi bilo prijetneje, če bi bili zmaji nemi. A če gre za superge... Ni dolgo okleval.
-Zelene, je izbruhnil. Z rumenimi vezalkami!
//ar/cArin.	/9W
Med nami povedano
,,Moški se pustijo Ljubiti...!"
„Mo^A( so woČMO oJtis/J oJ žc/nAc, posJ/o .sc //MAJ/, oowc,sfo Jo J/ //oA/A, ^/oAotm so /o A rez o!oč/, prov zenske )Ao Jo/ejo /noč, A;/ yo po/rcAo)c)o v poAAcnc/n za'//cn/o, zo si'ojo Aor/cro..." Tcgo o: /zy'ovAo AoAo/c//;Ao.s/Ao, O/J; ne žc/tsAo, A/ sovrož/ /nosAe. Ne/ Te .s/ovAc je zopčso/ mosA;', ne/niAf ps/Ao/og /n ps/Ao/cropct/ IV/V/hcJ W;ecA.
/zreA, Jo zo vsnAJn ospe^n/m /nosAAn s/oj/ žensAo, je sp/oso o znon. Mors/Ao^en poAAA, meneJžer /p J. srreso v poAAcnem žhVjenjn ne A/ z Jrzo/, če v zase An e/n za/jenjn ne A/ prevze/a no/oge /n s*ArA/ njegovo ženo, če mn ne A/ Jaja/a po/reAne /opAne /n /jnAezn/.
MošA/ pofreboje žensAo, A/ je emoc/ona/no „močnejša" od njega....
Primerov za to je dovolj: vzemimo na primer Bruna Kreiskega, ki je bii dober in priljubljen politik, poin energije in moči - dokier mu ni umria žena. Po njeni smrti je tudi on začet botehati, občutno propadati, da, menda je trpel celo za depresijami.
Enako se je zgodilo tudi izraelskemu politiku Mena-chemu Beginu, genialnemu demagogu - kot da je izgubil vse moči, je tudi on resno zbolel, ko mu je umrla žena
Avtor knjige „Moški se pustijo ljubiti / Manner lassen lieben" (Založba Fischer, štev. 1280) je med drugim zapisal, da skorajda vsak moški najde žensko, ki ga neguje, oskrbuje in tolaži, ki mu daje moči za vsakodnevni
boj v poklicu in družbi in ki ima več čuta za življenje v dvoje, več pripravljenosti investirati vanj svoje moči kot on.
Wieck se tudi sam prišteva med tiste moške, ki so se dolga leta pustili ljubiti, ne da bi v enaki meri to ljubezen tudi vračali svojim ženam. Ob svoji preteklosti pa išče vzroke in korenine tega fenomena in skuša nakazati tudi poti, ki bi vodile v pravo partnerstvo.
Tako je na primer prepričan. da bo partnerstvo enakopravno šele tedaj, ko bo vsak partner v enaki meri pripravljen dajati in sprejemati. Velikokrat je tako, da ženska daje, moški pa sprejema, je v družbi uspešen in poklicno napreduje. V svoji knjigi pa
Wieck spodbuja ženske, da naj opustijo vlogo „pomočni-ce", kajti le tako bodo moškega „prisilile", da se razvija, da „odrase" v pravem smislu besede in da se osamosvoji.
Korenine problema pa so -o tem je Wieck prepričan - v otroštvu: matere menda nagibajo k temu, da za sina opravijo vse naloge, ga razvajajo, mu preveč dajejo, ne da bi od njega tudi-zahtevale ( v nasprotju s hčerko). Tako se moški že v zgodnjem otroštvu navadi le sprejemati, ne da bi bil prisiljen tudi dajati. Zanj je to samoumevno, tudi pozneje ko odraste...
Problematično je tudi, zatrjuje Wicck, če sc sin že kot otrok počuti odgovornega za svojo mater. To se zgodi
tedaj, če je mati obupana (npr. ker moža nikdar ni doma, ne prevzema nalog...). „Če je bila mati jezna, sem dobro izhajal, lahko sem odšel in nisem se počutil odgovornega zanjo, drugače pa je bilo, kadar je bila žalostna in obupana...." Iz teh svojih izkušenj Wieck rezimira, da moški vse življenje skuša „uiti" nalogi, da bi rešil mater... To pozneje prenaša tudi na svojo ženo. Če ga ta namreč (emocionalno) potrebuje, mož odpove, odide, v hujših primerih pa si kar poišče drugo, takšno, ki ima še dovolj moči dajati.
Vsem, ki se podrobneje zanimajo za Wieckove teze in rešitev problema, priporočam. da njegovo knjigo preberejo!
Ste s/ že (zbra/e po/efno garderobo?
/) S pestnnu barvani! v poletje!
Čez nekaj dni se bodo za šolarje pričele počitnice. Čeprav smo letos na poletje dolgo čakali, saj so bile naše gore še sredi junija okrašene z belino snega, ne moremo mimo dejstva, da smo že v poletju.
Nekatere so si že nakupile poletno garderobo, za vse tiste, ki so raje počakale na sonce in lepše vreme, pa nekaj misli in nasvetov k letošnji poletni modi.
Poleg ozkih, tako imenovanih „stretch"-oblek in hlač (leggins), ki so nas spremljale že skozi pomlad in nam bodo ostale zveste tudi še poleti, se letos vse bolj uveljavljajo udobne, široko krojene obleke iz
platna, krila, hlače in jope v naravnih barvah, ponujajo pa se nam tudi v kričečih zelenih, vijoličastih, modrih in rdečih odtenkih. Te imajo razne prednosti: v ozkih oblekah se poleti bolj potimo, zato nosimo raje široke halje, ki nas hladijo, ker omogočajo zračni tok ob koži, ko hodimo! Idealne so tudi za vse tiste, ki niso najbolj vitke - za te bo letos poleti kar obveljal slogan: udobno je lepo!
In še nekaj razveseljivega za vse tiste, ki ljubijo cvetlice: rožnati vzorci se bodo letos še bolj uveljavili na krilih, dolgih in kratkih hlačah, bluzah-in celo na perilu.
piše dr. Štefka Vavti
Ženska stran praznuje prvi rojstni dan
Pred nekako letom dni sem napisala prvi stolpec za takrat „novo" žensko stran. V teku časa sem se navadila na ta „razgovor" z vami, drage bralke, in če te možnosti ne bi bilo več, bi jo zagotovo pogrešala.
Ob „rojstnem dnevu" ponavadi razmišljamo o preteklem letu, to bom storila tudi jaz - in sicer kar na glas, z vami.
Veselilo me je, da sem v teku leta vendar dobila nekaj pozitivnih odmevov na žensko stran in sicer ne le od žensk samih, temveč tudi od nekaterih moških -ta ali oni je kar pozorno prebiral ta naš stolpec.
Tu in tam me je kak moški tudi vprašal, ali je res tako hudo kot pišem.
Če si ogledam življenje okoli sebe, pač res marsikaj opažam in doživljam tako kot pišem, nekatere bralke - posebno starejše -pa so mi dale tudi prav (pri starejših generacijah je vendarle zaslediti še precej patriarhalnosti in tiste moške menatlitete, ki v ženi v prvi vrsti vidi služkinjo).
Kolikor se spominjam, sem ob vseh primerih, ki sem jih opisala, omenila tudi, da so izjeme. Enkrat jih je več, drugič manj!
Da tudi v naših (slovenskih) krogih še zdaleč ni vse v redu, to iz svojih izkušenj ve tudi marsikdo izmed vas. Posebno pa me bodejo v oči protislovja, ko se npr. po eni strani potegujemo za pravice slovenske narodne skupnosti, po drugi pa jih sami marsikomu kratimo; ko si po eni strani želimo več strpnosti, po drugi pa te lastnosti dostikrat sami nimamo v zadostni meri.
Pri tem sicer nočem risati črno-belo, kajti ta pojav je normalen, najti ga je tudi drugje v naši družbi (npr. med raznimi strankami).
Vendar pa sem slej ko prej prepričana, da smo sami najbolj verodostojni na tistih področjih, kjer napake - če jih delamo -tudi priznavamo, kjer se iz njih učimo in kjer skušamo najti nove in boljše poti za sožitje med obema narodnostma na Koroškem, še bolj pa med nami samimi.
To nikakor ne pomeni, da si moramo biti v vseh vprašanjih enotni. Cilj bi bil že dosežen, če bi se naučili spoštovati človeka, tudi če njegova dejanja ne ustrezajo našemu mnenju. Kritika naj bi veljala dejanju, ne pa neposredno človeku.
8 26. junij 1991
Zbtižanje med Avstrijo in Siovenijo -možnosti za siovensko gospodarstvo
..Slovenska pol s/ g/oba/no ekonomi/o - Pogledi /z evropske perspektive" se /e g/as/7a lema posnela, ki ga /e 77. maja pr/red/7a Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika KVavd/ja Palčiča so predava/i dr. Lojze Sočan, pooblaščeni predsfavnik Republike S/oveni/e v Brus//u o Sloveniji med Evropo in Jugoslavijo, dr. Branko Jazbec (tajnik odbora za gospodarstvo SKGZ) o Slovencih v /7/a/ji in vki/učevanju slovenskega gospodarstva v Evropo, dr. Peter Kraljič (MC Kinsey & Co. /nc., Dusse/dodj o tem, s kakšnim upravi/a/skim in organ/zaci/skim znanjem v g/oba/no ekonom/jo, in dr. Kristijan Sche/iander, vod/a inozemskih poslovalnic Osterreichische Vo/ksbanken /IG na Dunaju, o s/ovensko-avstnjskem zbi/zanju in možnostih slovenskega gospodarstva v Avstriji. Posveta so se po/eg vodilnih gospodarstvenikov /ž vrst Slovencev v Italiji in /ž Slovenije udeležili tudi ministri Republike Slovenije, in sicer za zunanje zadeve, za industrijo in gradbeništvo ter za turizem. Od koroških Slovencev se je posveta udeleži/ samo direktor zadružne zveze, dipl. trg. Joža Babernik.
Referat dr. Kristijana Sche/landra objavljamo vskrajšnl obliki.

Dr. Krist/jan Sche/lander
Predsednica avstrijske nacionalne banke je pred kratkim na nekem predavanju dejala, da bi gledano iz vizionarnega zornega kota integracijski proces v Evropi lahko še danes potekal ne samo med tržno-gospodar-sko usmerjenimi državami Evropske skupnosti (ES) in Evropske prostocarinske cone (EFTA), temveč tudi z reformsko usmerjenimi državami srednje in vzhodne Evrope. Toda ob realističnem gledanju na razvoj, je dejala gospa Schaumaier, ne moremo mimo dejstva, da med integracijsko-politič-nimi cilji razvitih industrijskih držav na eni in gospodarskimi, pa tudi socialnimi in političnimi razmerami v državah srednje in vzhodne Evrope na drugi strani, obstaja precejšen razkorak. Ob še tako optimističnem gledanju moramo upoštevati, da v teh deželah niso potrebne samo reforme in spremembe infrastrukture, temveč tudi dolgoročni učni procesi, katere pač zahteva agiranje s tržno-gospodarskimi instrumenti.
Mislim, daje iz te sicer precej splošne izjave mogoče nekoliko razbrati smer, kaj slovensko gospodarstvo s strani razvitih sosednjih držav oz. držav ES in EFTE in posebno Avstrije lahko pričakuje, oz. česa ne bi bilo utemeljeno pričakovati.
Integracija nasploh, tudi integracija v Evropo, o čemer je v Avstriji kakor tudi v Sloveniji veliko govora, po mojem ni absolutna vrednota zase. Potrebno je preveriti naslednja vprašanja:
*	kdo se hoče kam,
*	ob katerem času,
*	s kakšnim tempom,
*	v kakšnem obsegu,
*	pod kakšnimi pogoji,
*	in s kakšnim, po vsej verjetnostni dosegljivim rezultatom, integrirati.
Šele potem, na osnovi realne ocene, je smiselno izdelati premišljeno strategijo. Naj opozorim samo na primer bivše Nemške demokratične republike in socialne posledice njene hitre integracije v ZRN. Slovenija samo nima za partnerja neke bogate ..Zahodne Slovenije".
Najprej k trenutnemu razmerju med Slovenijo in Avstrijo. Kot je znano, se Avstrija poteguje za sprejem v Evro-sko skupnost.
Vseeno,kako kdo osebno iz ideološkega, ekonomske-
ga, zunanjepolitičnega ali socialnega zornega kota gleda na tako velikansko in centralizirano gospodarsko tvorbo kot je ES: Evropska skupnost je dejstvo, ki ga nobena država in nobeno gospodarstvo v današnji in še bolj bodoči Evropi ne more prezreti - ne glede na to, ali je ta država ali gospodarstvo vključeno vanjo ali ne.
Seveda pa je razlika, kdo se iz kakšnega izhodišča konfrontira s tem velikanom. Avstrija je v razmerju do ES palček, toda sorazmerno bogat in visoko razvit s prav uspešnim gospodarstvom v evropskem in svetovnem merilu. Po razvitosti gospodarskih in finančnih struktur in življenskega standarda bo med sedanjimi člani ES uvrščena v zgornjo polovico. Kljub temu bo integracija v ES trd oreh. Avstrija je za zahodne države država z visoko stopnjo podržavljenih podjetij, in v gospodarski politiki obstajajo mnoga pol-monopolna ali de facto monopolna območja, zaščiteni trgi, visoko subvencioniranje industrije in kmetijstva.
Zdaj pa k Sloveniji.
Če je, kot sem prej omenil, Avstrija palček, je Slovenija še „večji" palček; sicer je v dosedanji Jugoslaviji in tudi v primerjavi z drugimi bivšimi socialističnimi državami razvita in bogata republika, toda v primerjavi z razvito zahodno Evropo stvar izgleda, kot vemo, precej drugače.
O političnem razvoju v prihodnjih tednih in mesecih v razpadajoči Jugoslaviji, ki bo odločilen tudi za bodočnost Slovenije, v tem prispevku ne govorim.
Kar se tiče zbliževanja med Slovenijo in Avstrijo, naj ugotovim, da to vidim v toliko, v koliko je razumevanje Avstrije in njene zunanje politike glede razvoja v Jugoslaviji bolj realistično kot ponekod drugje v Evropi. To se pravi, da drugače kot ES (in tudi ZDA), Avstrija ne poskuša več - kot še pred enim letom - za vsako ceno zagovarjati obstoja Jugoslavije v dosedanji obliki. Kljub uradno korektni liniji diplomatskih odnosov do Beograda obstajajo tudi vse intenzivnejši stiki z Ljubljano (in Zagrebom) - in vedno večje razumevanje za samostojnost Slovenije.
Kar pa se tiče gospodar-
stva, je kljub dostikratnemu govoru o pripravljenosti za sodelovanje in pomoč treba ob realni oceni konkretnih možnosti videti naslednje:
*	pomoč bo obstajala v prvi vrsti v podpori za samopomoč, se pravi v svetovanju, šolanju strokovnjakov in pretoku know-howa;
*	pri dolgovih nasplošno ni računati s tem, da se bodo Avstrija in druge zahodne države odpovedale odplačevanih dolžnosti;
*	pri novih posojilih in pri investiranju avstrijskih bank in podjetij v projekte v Sloveniji je znano, da vlada precejšna previdnost; mislim, da se pri tem ne bo kaj bistvenega spremenilo, dokler v Sloveniji - poleg politične stabilizacije v Jugoslaviji - ne bo izdelan soliden koncept za reformo in preureditev gospodarstva; paleta pogojev, da se bo zaupanje v slovensko gospodarstvo odločilno povečalo, obsega vrsto ukrepov od ureditve lastninskih razmerij, reforme denarnega sistema, tržnogospo-darsko usmerjenega bančnega sistema, vključno vzpostavitve denarnega in kapitalnega trga, uvedbe pri-vatno-gospodarsko usmerjenega družbenega prava in uvedbe ustreznih računovodskih osnov kot so knjigovodstvo, računovodstvo stroškov, statistika, tja do mehanizmov za funkcioniranje sistema tržnih cen.
Čeprav mi je jasno, da je to mučen proces, saj se je treba ob izredno komplicirani politični situaciji znebiti desetletja trajajočih starih modelov in načina mišljenja, je treba ugotoviti, da je Slovenija nekaj dragocenega čaša tudi po nepotrebnem verjetno zamudila. Zdi se mi, da politika - kakor že v prejšnjem sistemu - nekoliko preveč vpliva na delo ekonomistov in vtis imam, da so osebni strankarski in skupinski momenti v določenih primerih močneje vplivali na odločanje v gospodarski politiki kot strokovni argumenti in narodni interes.
To ugotavljajo tudi opazovalci v Avstriji in drugje. Dokler pa se ne bo razvilo zadostno zaupanje v novo slovensko gospodarsko politiko, je treba računati s previdnostjo in določeno rezerviranostjo avstrijskih podjetij, bank in kapitala pri angažiranju v Sloveniji. Za-
upanje bo nastalo le, če bo na osnovi profesionalno vodene razprave o konkretnih konceptih prišlo do sklepov in zanesljivih ukrepov v smer eficiente tržnogospo-darske ureditve. Ni pa ugodno, če se po mesecih dela na nekem konceptu predloži konkreten predlog, potem pa zadostuje obisk ameriškega profesorja, da se vse to postavi pod vprašaj in zato odstopi odgovorni minister. Takih stvari si , Slovenija po mojem mnenju v trenutni neverjetno težavni situaciji ne bi smela dovoliti.
Zdaj pa nekaj besed o možnostih slovenskega gospodarstva v Avstriji. V zunanji trgovini je celotna Jugoslavija leta 1990 za avstrijski izvoz, ki je znaša) okrog 12,5 milijarde ATS na lestvici največjih kupcev zavzela 8. mesto za Nemčijo, Italijo, Švico, Francijo, Veliko Britanijo, ZDA in Nizozemsko. Med najpomembnejšimi državami, iz katerih Avstrija uvaža, pa je Jugoslavija s 6,4 milijarde ATS na 13. mestu.
Ce izhajamo iz dejstva, da je Slovenija med vsemi jugoslovanskimi republikami največji izvoznik, potem lahko rečemo, da za izvoz v Avstrijo obstaja določen potencial. Najvažnejši izdelki, ki jih Avstrija uvaža iz Jugoslavije, so obdelani izdelki iz železa in jekla, usnja in kož (pribl. 26%), sledijo goriva in energija s 16%, oblačila in obutev tudi s 16%, gospodinjski stroji in sredstva za promet znašajo 13%, kemični izdelki 11%, surovine (kot les in papirni odpadki) 10% in živila okrog 8%. Slovenija izvaža, če upoštevamo le najbolj znane firme, recimo Gorenje , Elan, Slovenijales in Iskro, več končnih potrošniških izdelkov. Pri tem bo morala v bodoče upoštevati, da bo ob lažjem dostopu razvitih zahodnoevropskih držav na avstrijski trg težje obdržati ali povečati tržni delež. Zahteve glede kvalitete, zanesljivosti pri dobavnih rokih, servisu in končno konkurenčnosti cen se bodo zvišale.
Naročite in širite „S!ovcnski vestnik"
Končno še nekaj misli o možnostih ali prispevku, ki jih nudi koroško-slovensko gospodarstvo Sloveniji.
Včasih sem pri rojakih na Koroškem nekoliko nepriljubljen zaradi kritičnih ocen naših gospodarskih struktur, ki si jih dovoljujem kot nekdo, ki ne živi in dela na Koroškem in stvari vidi nekoliko bolj distancirano. Moja ocena je, da kljub določenemu napredku v zadnjih letih, slovensko gospodarstvo na južnem Koroškem na vseh bistvenih področjih še ni doseglo avstrijskega nivoja, kaj šele evropskega. Naše strukture so predolgo zadovoljne same s seboj in s skromnimi uspehi, ki so jih dosegle. Pa tudi to se je dogajalo v zelo ozki povezani ali bolje rečeno, odvisnosti od Slovenije. Zato v trenutni situaciji, ko je Slovenija v prehodni dobi in njenemu gospodarstvu ne gre posebno dobro, trpi tudi koroško-slovensko gospodarstvo:
*	mešana podjetja zaradi problemov matičnih podjetij v Sloveniji;
*	naše lastne bančne in zunanjetrgovinske ustanove, ker so bile v visokem obsegu usmerjene na zunanjo trgovino Slovenije in Jugoslavije;
*	čvrsta in za zunanjo trgovino pomembnejša samostojna privatna podjetja med koroškimi Slovenci pa so redka.
Morda je kdo drugačnega mnenja, toda jaz ocenjujem, da koroško-stovenske gospodarske strukture Sloveniji trenutno lahko pomagajo le v dokaj skromnem obsegu, ker same potrebujejo pomoč, nove pristope in impulze.
Zaključil bi takole: * *
*	možnosti slovenskega gospodarstva v Avstriji oz. s strani Avstrije obstajajo tako v zunanji trgovini kakor tudi glede investicij avstrijskega kapitala, predvsem v turizmu in v izvozno usmerjeni industriji Sovenije;
*	zaradi avstrijske integracije v ES bodo pogoji za uspešnost Slovenije postali zahtevnejši;
*	Slovenija si bo morala v Evropi utrditi zaupanje, da je sposobna svoje osnovne posle in ključne odločitve rešiti sama. Zato je pomembno, da odločitveni procesi v gospodarstvu potekajo jasno, odprto, zanesljivo in profesionalno. Gospodarski razvoj in organizacija ekonomije morata temeljiti na sistemu pravil, ki veljajo za vse, neodvisno, kdo je pravkar na vladi oz. ima kje na pomembnih mestih prijatelje.
Če se bodo odgovorni zavedli teh elementov, pot še vedno ne bo lahka, toda perspektivna.
fzš!a nova izdaja „Pojmo s ptički"
PreJ nekaj dnevi /e v za/ožhi Afokorjeve izkia nova izdaja ofrokke pesvnariee „Pojnro s pdčki", ki /o /e pripravi/a Lenčka Knpper. „Knjiga je pr; /;ačik ofroc;7; ze/o prdjuhijenu, ,sayje to že tretja /zdaja v desetih /ca'/]", je o/; predstavitvi poudari/ za/oža;V: Franc Kattnig.
Ob tej priložnosti sta zapeia šolski zbor Mohorjeve ljudske šole pod vodstvom Marice Hartman in pevski zbor glasbene šole Trebnje iz Slovenije, ki ga vodi Tatjana Mihelčič, med drugimi tudi več lahkotnih pesmic Lenčke Kupperjeve in s tem zagotovo pritegnila tudi tiste otroke — bilo jih je polna dvorana -, ki jih doslej še niso poznali.
K delu Kupperjeve je Mihelčičeva med drugim citirala slovenskega skladatelja Slavka Mihelčiča, ki je dejal: „Lenčka Kupper ni samo pesnica, marveč tudi skladateljica; tudi na tem področju zna vsestransko prisluhniti otroški duši. V njenih pesmicah je svežina in radost, je veselje in hrepenenje po vsem lepem, kar živi in se dogaja v svetu otroka," Podobno je
Javni nastopi giasbene šole
Oddelek Bilčovs: 25 junija 1991 ob 19.30 uri - v ljudski šoli v Bilčovsu!
Oddelka Pliberk in Vogrče: 27. junija 1991 ob 19.30 uri-v ljudski šoli v Vogrčah!
Koroška Caritas
praznovata
70-tetnico
Koroška Caritas je pred kratkim praznovala 70-let-nico organizirane dobrodelnosti. Direktor dr. Viktor Omclko je ob tej slavnostni akademiji pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi tudi škofa dr. Egona Kapellarija. Na slavnostni akademiji pa je bila enakopravna tudi slovenska beseda, saj je bila vključena tako v govorih kot tudi v prestrem sporedu. Akademijo so sooblikovali mešani pevski zbor iz Loč pod vodstvom mag. Jožefa Urschitza, ljubljanski Grajski oktet, Sestre iz Szomolyja na Madžarskem ter plesalci celovške plesne šole.
Ravnatelj dr. Omclko, gonilna sila Koroške Caritas, je v svoji zaključni besedi zaželel, da bi ta organizacija tudi občanom ostrila pogled za potrebe in stiske časa, ter da bi ji bilo tudi v prihodnje mogoče učinkovito in hitro pomagati.
zapisala tudi Andrea Zikul-nig, ki je knjigo ilustrirala: „Lenčkine pesmi sem rada opremenila z risbami, ker so tako lahkotne, da bi skoraj verjel, da je otroški svet brezskrben, vesel in igriv in samo sončen. Pa vsi vemo, da ni..."
In kako je Lenčka Kupper prišla do pisanja pesmic in melodij? Povsem enostavno: ker ji je zmanjkalo pesmic za njene tri sinove, si jih je sama izmislila. Te pesmi je pozneje zapisala. Že leta 1981 je pri Krščanski kulturni zvezi izdala prvo zbirko „Pojmo s ptički" (s kaseto, kot tudi v 3. izdaji!)
Leta 1985 je izšla zbirka „Skrivnostna bela krpica'", leta 1987 pa v Založbi Drava zbirka „Brez meja".
Otrokom, katere Kupper-jeva v prvi vrsti nagovarja, pa je želeti veliko veselja ob petju s ptički, z raznimi živalmi in ne nazadnje tudi z lepimi slikami, ki krasijo novo pesmarico.	§t. V.
Pevski zbor ,,FoItej Hartman" ze!o dejaven
Moški pevski zbor „Foltej Hartman" SPD „Edinost" iz Pliberka ima, kot vsi aktivni pevski zbori, zelo razgibano dejavnost. V zadnjem času je imel kar nekaj večjih nastopov, med nje se uvršča sodelovanje na proslavi OF v Ljubljani, sledi mu nastop na reviji pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva, ki je bil L junija 1991 v Doberdobu pod naslovom „Pesem ne pozna meja". Ta pevska revija, pri kateri je sodelovalo sedem zborov, je bila na „Boleto-vem borjaču" pod krošnjami zorečih murv, kot to idilično kmečko dvorišče imenujejo domačini.
Teden navrh pa sta sledila nastopa v Slovenj Gradcu in Mislinji. Organizirali sta ju tamkajšnji kulturni društvi, del obeh nastopov pa je moški zbor delil z ..Mislinjskim oktetom". Še preden pa sc bodo pevci MoPZ ..Foltcj Hartman" odpravili na dopust, imajo v načrtu še nekaj nastopov, med drugim tudi pri proslavi na Komlju, ki bo proti koncu julija.
Anita Hudi
Mladi glasbeniki v Piiberku
V začetku junija je bil pri Brezniku v Pliberku koncert mladih glasbenih umetnikov, pri katerem sta sodelovali Glasbena šola na Koroškem in Glasbena šola iz Slovenj Gradca. Ti prijateljski koncerti potekajo že šesto leto in so izmenično v Pliberku, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Pri teh glasbenih predstavitvah sodelujejo mladi umetniki višjih letnikov teh treh glasbenih šol. Vsak tak nastop, predvsem nastop naših domačih glasbenikov, ponovno potrjuje pravilnost ustanovitve slovenske Glasbene šole na Koroškem.
31 novih maturantov!
Kot smo že poročali, je na slovenski gimnaziji 31 dijakinj in dijakov uspešno opravilo maturo. Število uspešnih absolventov se je s tem povišalo na 1102. Na sliki uspešni maturanti 8A razreda s profesorji in razredničarkama, prof. Ivano
Kampuševo in prof. dr. Marijo Spielerjevo, ter ravnateljem dr. Reginaldom Vospernikom in strokovnim nadzornikom dr. Antonom Feinigom.
Z odličnim uspehom so opravili maturo Jana Jelen,
Tomaž Nesmann, Milena Novak, Matija Kampuš, Karl Hren, in Katja Prutej, z dobrim uspehom pa Robert Sturm, Aleksander Kassl in Aleksander Sat-tmann. Vsem iskrene čestitke tudi iz uredništva Slovenskege vestnika.
G/ani deiegac/je skupščinskega odbora Republike S/oveni/e v krogu dijakinj in dijakov slovenske gimnazije, slika; Fritz
Tesnejši stiki tudi med mladino Slovemje in Koroške
Rreiek/i teden se je na Koroškem mudila delegacija Odbora za mladinska vprašanja skupščine Repub/ike Siovenije, ki jo je vodi/ njegov predsednik Borut Pahor. 1/ programu ce/odnevnega obiska je bi/ sestanek z dijaki in profesorji s/ovenske gimnazije v Celovcu, katerega se je udeleži/ tudi strokovni nadzornik za s/ovensko gimnazijo pri Deželnem šolskem svetu, višji študijski svetnik dr. Anton Feinig. De/egacija iz Siovenije pa se je sesta/a tudi s predstavniki slovenskih m/adinskih organizacij ter študenti iz Gradca in Dunaja. Svoj obisk pa so gostje iz Siovenije zaključili z razgovori v koroškem deželnem zboru, kjer so se seš/i s člani odbora za šolstvo, kulturo, mladino in šport. Kon-
kreten rezultat obiska s/ovenske deiegac/je na Koroškem; stiki med Koroško in Slovenije naj postanejo tesnejši tudi na mladinskem področju, prihodnje /eto pa naj bi pripravi/i ve/iko mladinsko srečanje.
Čestitamo!
Naš rojak Gašper Ogris-Martič iz Bilčovsa je na gospodarski univerzi na Dunaju uspešno zaključil študij ekonomije (Betriebswirt-schaftslehre). Uredništvo Slovenskega vestnika mu iskreno čestita, prav tako šahisti Slovenske športne zveze, saj je dostikrat okrepil drugo moštvo v tekmah za koroško prvenstvo.
Ometiški fotograf dr. Kar/ Schnab/
Kar! Schnab! razstavfja umetniške fotografije
Svetovno znani športnik in bivši svetovni prvak v smučarskih skokih dr. Karl Schnabl iz Zahomca se uveljavlja tudi na drugih področjih. V prostorih zavarovalnice „Merkur" v Innsbrucku na Tirolskem so ob razstavi znane skli-karke Irene Polančeve na ogled tudi umetniške fotografije našega rojaka z Zilje. Razstava je odprta do 7. julija v stavbi Leo-poldstraBe/Michacl Gais-mairstraBe).
Naročite
^Slovenski
vestnik!"
	Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj	
Sreda. 26.6. 15.30		v arhivu Roberta Musita vCetovcu	10.MEDNARODN!ROBERT-MUS!L-SEMtNAR ..Kaj je moški brez tastnosti?" Do 31. junija 1991	Arhiv Roberta Musita	
četrtek, 27.6. 20.00		v šoti	ZAKLJUČNA PRtREDtTEV Višje šote za gospodarske poktice Spored: igra. petje, modna revija, jazz-gimnastika	Zavod šotskih sester	
Petek. 28.6. 20.30		pri Joktnu v Cetovcu	GERT JONKE - titerarno branje	KD pri Joktnu	
Petek. 28.6. 21.00		pri gostitni tttehof v Kotmari vasi	PAHRENHEtT - koncert na prostem	tttehof	
Sobota. 29.6. 16.00		pri Joktnu v Cetovcu	FEŠTA-BIERJOKLFEST	KD pri Joktnu	
	Sobota, 29.6.	pri Cingetcu na Trati	POKAŽI KAJ ZNAŠ	SPD Borovije, SPZ	
	Sobota. 29.6. 20.30	v cerkvi na Humu	GLASBA ZA KITARO IZ VEČ STOLETIJ Nastopa: Manfred Uggowitzer	KM.KD Peter Markovič	
Sobota. 29.6. 20.00 Nedetja, 20.00		v farni cerkvi z šentpnmožu v farni cerkvi vškocijanu	MOTET! (Gattus) - KRČNUNGSMESSE (Mozart) izvajajo: MePZ Danica, čtani orkestra Stovenskefitharmonije, sotisti. Gostujoči zbor: Oktet Suha Dirigent: Stanko Potzer MOTET! (Ga!!us) - KRČNUNGSMESSE (Mozart) tsti koncert kot dan poprej v Šentprimožu		
Nedetja, 30.6. 20.00		v farni dvorani v Šentjakobu	KDO NAJ ZASTOPA KOROŠKE SLOVENCE?	Katotiška prosveta	
Nedetja. 30.6 14.00		Pri Magrovem ribniku v Bekštanju	DRUŠTVENI PIKNIK Nastopajo: mtadinska skupina iz Ledine, viiar Hubert Pichter	SPD Dobrač. SPD Žita	
Nedetja. 30.6.		v domu v Tinjah	OGLED PASI JONA V ŠMAR JETI NA GRADIŠČANSKEM VodhJože Kopeinig	Sodatitas	
	Nedetja. 30.6. 14.00	pri Peršmanu v Podpeci	TRAD!C!ONALNO TOVARIŠKO SREČANJE vseh demokratov in antifašistov	ZKP	
	Nedetja, 30.6. 11.00	pri Štiebarju na Komtju	SREČANJE - maša. nato družabnost na travniku	KPD Drava. KOM. Živin, zadruga. Ptib. časopis	
	Nedetja, 30.6. 19.00	farna cerkev vSetah	KONCERT KOMORNEGA ZBORA „ANTON FOERSTER" iz Ljubijane		
	RAZSTAVE				
					
CELOVEC -Pri Joklnu-Zorka VVeiss-Loiskartdl. mešane tehnike (do 16.8.) -	Galerija Carinthia - Franz Grabmayr, plesne slike (do 29. 6.) -	Galerija v stolpu - Irena Polanec, slike					
TINJE - Galerija Tinje - Dainese, olje na platnu do 4.7.; Anna Seifert, batike (odprtje: 4.7., 20.00)					
	ROŽEK - Galerija Rožek -		Konrad Koller, oljne slike in risbe (do 30. 6.)		
Kombinacijska
KRIŽANKA
0											
0											
0									0		
0					0	0					
0				0			0				
							0				
								0			
						0					
		0			0	0					0
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 20.6.1991
	dobite (šil.)		piačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	12,35	12,85
za 1 angieški funt	C	20,25	21,05
za 100 franc, frankov	f	203,50	211,50
za 100 itai. tir	Lit	0,928	0,968
za 100 dinarjev	DiN	30,00	50,00
za 100 švic. frankov	sfr	805,00	833,00
za 100 hoiand. guidnov Hf)		614,00	636,00
za 100 nemških mark	DM	692,00	714,00
Posredujeta: Posojilnica-Bank,
Zveza-Bank, Cetovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Urednišfvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Cetovec/Kta-genfurt, Avstrija, Tetefon 0463/514300-30 do 34. teteks 422086 ZSO, tetefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatetja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar
Izdajatelj in zatožnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagcnfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Besede s spodnjega spiska morate razvrstiti v lik tako, da se bodo med seboj pra-, vilno križale. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik križanke.
11 črk: KRALJ MATJAŽ, RADIOAMATER 9 črk:	ADAM MALIK,
AEROMETER, KRHLJI-ČEK
8 črk: HRASTNIK. RARA AVIS, UČILIŠČE, ŽRTVE-NIK
7 črk: BIVANJE
6 črk: DESICA, PIKADO,
TAKOVO
5 črk: DEDEK, LOPOV 4 črke:	AJŠA, AMIL,
BUDA, LAMA, LISA, NICK, OKEN, OTOR, VIME
3 črke: ATI, EDO, JAM, JOT, MAN, SEČ 2 črki: AK, AS, ET, JT. KK.
RT	Jože Peteiin
22.pevski tabor v Šentvidu pri Štični
V nedeljo je v Šentvidu pri Stični potekal 22. pevski tabor. Udeležilo se ga je nekako 250 pevskih zborov s preko 5.000 pevci. Zbori so nastopali pod skupnim geslom „Pojo naj ljudje - v neodvisni Šloveniji", tabor pa je bil med drugim posvečen tudi Gallusovemu letu. Slavnostni govornik je bil član predsedstva RŠ dr. Dušan Plut. Iz Koroške sta se na koncertu na predvečer predstavila globaški mešani pevski zbor „Peca" in žitraj-ski moški zbor „Trta". Obisk koncerta pa je bil žal bolj pičel.
StraBe 16. 9020 Ce!ovcc/K!agcnfurt. Avstrija, tetefon 0463/50566, teteks 422086 ZSO, tciefaks 0463/51430071.
Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraBe !6.9020Ce!ovcc/K!agcnfurt. Avstrija, tetefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teteks 422086 ZSO, tetefaks 0463/5143007 L
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T d.o.o.. Vodnikova 133, 61000 Ljuhtjana. Stovcnija tetefoni: 061/555-524 (komcrciatna) 061 554-045.061/557-185 (centrata). tetefaks: 061/555-343.
7	8 M 21	26	36	(24)
Joker: 540044	b.j.
XXI	2X1	!2X	X22
Stava:	1:1,	1:1,	3:0,	1:2 b. j.
S celjskimi pianina na Oiimp
Že rZoZgoZemZ, z e/o p/or/m sM: Slovenskega planinskega draitvu Ce/ovecspri/afe/p iz Planinske sekci/e ,^4vio-Ce//a"so nam Korošcem omogoči/i. da smo skupno spozna/i vse nn/ vi.f;'e vri: o ve v Jagosiavi/i in doživi/aii nepozabne are v ra/a gorskega sveta. Že /ani pa /e ož/u domovina posta/a vidno preozka za nadai/n/e podvige in tako so CeZ/ani, z Zepim iteviZom na.fi/t ro/akov, ubra/i pot na S/ovaJko ter osvo/iZi na/vi.f/i, 2665 m visoki Geracbovski sZit v Lisokib Patra Zv /letos/e biZo presenečen/e Je več/e - od/oči/i so se ter nas povabiZi na petdnevni izZet v Grči/o, s pohodom na mitično gorov/e OZimpa.
Med skupino udeležencev je bilo tokrat kar 29 Korošcev. V petek, 17. maja, smo odleteli z Brnika z vmesnimi postankom v Sarajevu v Skopje. Tam smo prenočili in se naslednji dan z avtobusom odpeljali mimo Demir Kapije in pri Gevgeliji prestopili jugoslovansko-grško mejo, se za nekaj časa ustavili v Solunu (Thessaloniki) in si ogledali znamenitosti mesta. Naprej nas je pot vodila do Litohor-na, turističnega naselja ob Egejskem morju. V zgodnjih urah binkoštnega jutra je bil načrtovan pohod na Olimp. Na dobrih tisoč metrov višine nas je popeljal avtobus, nato pa smo šli peš naprej.
Po gorski stezi smo dobro napredovali in po enournem vzpenjanju je pred nami v jutranjem soncu v vsej mogočnosti zažarel zasneženi 2917 m visoki vrh Olimpa. Domačini vedo povedati, da le kakih 50 dni v letu odgrne svojo skrivnostno tančico, ki
ostali čas zakriva sedež grških bogov. Še kako uro hoje je bilo do koče, zadnje postojanke na višini približno 2200 metrov. Že pod njo pa smo se znašli v snegu, tako rekoč sredi zime. Kar so nam že na poti naznanjali vračajoči se planinci, je bilo dokončno potrjeno na koči - vzpona na vrh ni tvegati - led, preteči plazovi in tudi vidno poslabšanje vremena; dejanško nepremagljive ovire. Marsikateri otožni pogled sc je uprl proti vrhu, toda planincu s
srcem bo vedno prevladal zdravi razum. Oddahnili smo se torej, se okrepčali in poveselili. Nismo dosegli vsega, a dosegli, kar je bilo le mogoče.
Ob povratku v dolino je bil zasneženi „vrh bogov" že povsem zavit v nepredirno meglo, posamič so padalc tudi redke snežinke.
Proti večeru so planinci odigrali še prijateljsko nogometno tekmo z grškim hotelskim osebjem, ki so ga okrepili tudi Celjani, po večerji pa je bilo še majhno slavje med
prijatelji - za to in ono priložnost. Naslednji dan smo ob močnem nalivu zapustili Lito-horn ter sc podali na 500 km dolgo pot. Na tej je najbolj omembe vreden ogled Meteor, ki slovijo po znanih ..samostanih v zraku". Od prvotno 25, pretežno na stotine metrov visoke skale postavljenih zgradb, jih je danes še sedem. Nekaj teh samostanov je dostopnih samo s plezanjem po navpičnih stenah oz. z nekim preprostim dvigalom iz mreže, ki ga menihi s škripčevjem vlečejo v vrtoglavo višino. Obiskovalcu se zdi vse to okolje neresnično, oblika in barva skal kot iz drugega sveta semkaj postavljenih. Zato tudi ime Mctcorc temelji na prepričanju tamkajšnjih prebivalcev, da vse to skalovje izvira iz brezmejnih daljav
vesoljstva.
Čas pa je priganjal - kmalu smo na prehodu Niki, kamor je komaj seglo vrvenje modernega časa, saj mejo prevozi le nekaj avtomobilov na dan, zapustili Grčijo. Mimo Bitole in Prespanskcga jezrca smo proti večeru prispeli v Ohrid in tam prenočili ob obali jezera. Tukaj spet močno utripa življenje in vse okolje jezera je en sam turistični raj. Že v jutranjih urah je bilo treba vzeti slovo tudi od tega čudovitega kraja Makedonije.
Težko bi bilo opisati vse globoke doživljaje, ki smo jih bili deležni na izletu s Celjani. Njim vsem še enkrat topla zahvala za neumorno prizadevanje, za prisrčno družbo. Posebna zahvala pa velja predsedniku Stanku Lesjaku, Stanku Jckušu, njegovi hčerki Urški in šoferju Lojzetu. Pa naši Urški Brumnik in Mihu Travniku.
F.Č.
TV AVSTR) JA 1 ] TV AVSTR) JA 2 ] TVSLOVENiJA
SR
26.6.
10.30	Inšpektor Clouseau; 12.10 Zunanjepolitični report; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored; 16.10 Bartonovi; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Me, ženske;18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti;
19.30	časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Viharji srca; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Dallas.
16.50	Leksikon umetnikov; 17.00 Zavarovana družba; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Ključavnična luknja; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurna); 20.15 V zakletem krogu;
21.50	Knjige meseca; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Večerni šport.
9.00 Živ žav; 9.55 Ta veseli dan ah Matiček se ženi; 12.00 Ingverjevo drevo; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Klub Klobuk; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vrnitev domov; 21.50 Dnevnik; 22.15 Sova: Alf, Campion; 23.35 Video strani.
ČE
27.6.
13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.00 Kung Fu; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show miks; 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Ko se sfinga prebudi; 23.10Krinka Dimitrija.
16.15 Šport; 17.15 Čudežni travnik; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Povej resnico; 18.55 Lotto - studio; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 Trailer; 21.30 Pozor, kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Nagrade Ingeborg.
9.00Benji;9.23VCityju;10.15 Alpe-Jadran; 17.00 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke: Alf;
19.05	Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Christabel; 21.1 OTednik; 22.10 Dnevnik; 22.35 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož; Campion; 23.55 Video strani.
PE
28.6.
13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 M; 18.30 Sever in jug;19.20Novovzna-nosti; 19.30 čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Derrick; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Pot na zahod; 23.30 Večerni šport; 23.50 V redu, patron.
15.35 Nekoč je bil heroj; 18.00 Policijska inšepkcijal; 18.30 Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 časvsliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Rojstni kraji srednje Evrope; 21.00 Posebnosti znanosti; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1991;23.05Sencevraju.
9.00 Sorodniki iz Lazin; 9.25 Christabel; 15.25 Mozaik; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Marlboro Musič Show; 18.35 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Razglednice Clivea Jamesa; 21.15 V Cityju; 22.30 Sova: Dragi John, Finančni svetovalec, Skrivni kabaret.
SO
29.6.
13.25 Vikend v VValdorfu; 15.30 Otroški spored; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 športna abeceda: 18.05 Šport; 18.30 Sever in jug; 19.20 Dobesedno; 19.30 Časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Stavim, da...; 22.05 Model in vohun; 22.50 Seven Ups; 0.30 Čas v sliki; 0.35 Zgodba gospe Laura M.; 2.00 čas v sliki.
14.30	Giasba sosedov; 15.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1991; 16.00 Najljubša pesem; 18.00 Policijska inšpekcija 1;
18.30	Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Bulvar svita; 22.00 Čas v sliki; 23.20 Zgodovina Rock'n'Ro!!a; 23.45 Rolling Stones.
9.00 Radovedni Taček; 9.20 Alf; 9.45 Klub Klobuk; 11.10 Zgodbe iz školjke; 15.40 Pustolovščine Robina Hooda; 17.20 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke: 18.40 Prostozidarska loža; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Ona+On; 22.05 Dnevnik.
NE
30.6.
13.35 Tvoje ustnice, tvoje oči; 15.25 Hiša v Jeruzalemu; 16.15 Kraljestvo miru; 17.10 X-Large; 18.30 Leteči zdravniki; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 To delam vse iz ljubezni; 21.15 Švejkova mladostna leta; 22.45 Vizije; 22.50 Na poti v brezpredmetni svet.
11.00	Nagrada Ingeborg Bachmann 1991; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.15 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev;
18.00	Policijska inšpekcija 1; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Smrtna napaka.
9.05	Živ žav; 10.00 Nevarni zaliv; 10.30 Boljše življenje; 11.10 Alpski večer Bled '91;
12.30	Prisluhnimo tišini; 13.10 Titanic; 14.40 Saga o Forsytih;
15.30	Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Samorastniki; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Neuničljivi; 20.45 Zdravo;
22.05	Dnevnik; 22.30 Sova.
13.40	Kraljica morskih roparjev; 15.30 Ostržek; 17.10 VVur-litzer; 18.05 Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Hunter; 22.10 Od blizu;
22.40	Vas ob meji: Koroška 1920.
17.30 LindenstraBe; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Maksimalno veselje; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal;
20.15	Gozdarska hiša Falke-nau; 21.08 Mojstri kuhajo;
21.15	Ločitev po jugoslovansko; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Pot Japonske do svetovne sile.
9.00	Igramo se gledališče;
10.05	Obzorja duha; 15.05 Zdravo; 16.30 Sova, pon.;
18.00	Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke. Radovedni Taček; 19.05 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.05 Nore gobe; 22.00 Dnevnik; 22.25 400 let slovenske glasbe; 23.10 Sova: Simpsonovi.
13.10 Medvedov ni mogoče zaustaviti; 14.40 Raji živali; 15.25 Ostržek; 17.10 VVurlitzer;
18.05	Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.22 Novo v znanosti;
19.30	časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Univerzum; 21.07 Pogledi s strani; 21.15 Govorimo nemško; 22.35 Komur bije ura; 0.40 Chicago 1930.
18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Zdravo Avstrija; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Da ali ne; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 22.45 Klub 2; nato Poročila.
9.00	Zgodbe iz školjke; 10.00 Sedma steza; 10.20 Osmi dan;
16.30	Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke;
19.05	Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Ingverjevo drevo; 21.10 Novosti založb; 21.20 Mednarodna obzorja - Švica; 21.50 Glasbeni portreti; 22.05 Dnevnik; 22.30 Sova: Pujsovi dosjeji.
RAMO KOROŠKA
„Od pesmic do pravijic"
Srečanje z mladinskim pisateijem
18.10-19.00
Janezom Bitencem
SLCU/EMSKE ODDAJE
Sreda, 26.6.:
15.00	- otroški vrtec SŠD v Celovcu
Sreda, 26.6. Glasbena sreda Večerna, 21.05-22.00 Poletni festivali
Četrtek, 27.6. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 28.6. Narodopisna oddaja (dr. Feinig)
Sobota, 29.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedeija, 30. 6.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. A. Kajžnik)
18.10 -19.00 Dogodki in odmevi
Ponede)jek, 1. 7. Poenotenje slovenskih političnih struktur
Četrtek, 27.6.:
14.00	- otroški vrtec v Globasnici
Petek, 28.6.::
9.00	- otroški vrtec „Naš otrok" v Celovcu
11.00	- otroški vrtec v Šentpetru
15.00	- društvena soba v Škofičah
Sobota, 29.6.:
14.30 - društvena soba v Kotmari vasi
16.00	- kulturni dom na Radišah
Prirediteij: Krščanska kulturna zveza
Torek, 2. 7. Partnerski magazin
Siovensko prosvetno društvo Borovije in Siovenska prosvetna zveza v Celovcu vabita na
otroško revijo
„POKAŽI, KAJ ZNAŠ!"
v nedeljo, 30. junija ob 14.30 uri v kulturnem domu pri Cingetcu na Trati.
Vsi prisrčno vabljeni!
Letovanje otrok v Poreču
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letos letovanje v Poreču od 14. do 25 julija.
Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šilingov. Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16,9020 Celovec, tel.: 0463/514300/40.
Koordinacijski odbor za to letovanje vabi vzgojitelje/ice, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov.
VABILO
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru vabi na
zaključno prireditev
v četrtek, 27. junija, ob 20. uri
Spored:
Igra W. Bauerja „Rdeče in modro v mavrici" Nastop dekliškega zbora Modna revija Jazz gimnastika
Po programu sledi zabavni del s triom DRAVA, dražba in zakuska.
Jezikovne počitnice
„Club tre popoli" tudi letos prireja skupinska dopusta z jezikovnima tečajema. Pod geslom, „Korošci se učijo jezike sosedov" bo od 21. julija do 3. avgusta organiziran tečaj slovenščine ob Bohinjskem jezeru ali na južnem Koroškem, tečaj italijanščine pa bo od 25. avgusta do 7. septembra v Pescari. Informirajte in prijavite se za tečaj slovenščine pri Eriki Jaklitsch, 9020 Celo-vec/Klagenfurt, DeutenhofenstraBe 12, telefon 0463/516046, za tečaj italijanščine pa pri Gerdi Diwald, 9073 Vetrinj/Viktring, Emil Holzl-Weg 4. telefon 0463/292103.
OBJAVA
Zavod šotskih sester v Šentpetru sporoča, da bo
SPREJEMNI IZPIT
na Višji šoli za gospodarske poklice 3. julija 1991 ob 8.0(1 uri.
Obenem obvešča tiste starše, ki so iz katerih koli razlogov zamudili februarski rok, da so prijave še možne. Isto velja seveda tudi za 1-letno gospodinjsko šolo. V ta namen naj se telefonsko ali pisno povežejo z ravnateljstvom.	,
Višja šola Scntpeter, 9184 Šentjakob, tel.: 04253/343.
Slikarski natečaj
Društvo beneških likovnih umetnikov prireja pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine XII. mednarodni slikarski natečaj na temo „Podobe iz Nadiških dolin", ki traja še do 22. junija. Dela, ki bodo ocenjena kot najzaslužnejša, bodo razstavljena na skupinski razstavi, katere otvoritev bo 29. junija ob 19. uri v Beneški galeriji v Špetru/San Pietro al Natisone, odprta pa bo do 12. julija letos.
SLOVENSK) VESTNIK - ŠPORT
Ponoven začetek?
Boks je na Koroškem kljub nekaterim uspehom v zadnjih letih še vedno v otroških čevljih. Tega tudi odlični rezultati npr. Francija Wieserja na avstrijskih prvenstvih niso mogli spremeniti. Celo nasprotno: kakovost koroškega boksa se je znižala, pa tudi publika se zanj komajda zanima.
To se je jasno pokazalo tudi v soboto, ko so pripravili veliko primerjalno tekmo med kluboma Herkules Celovec in Heros Gradec, vabili celo z dodatnim nastopom Walterja Legla (dviganje uteži) in rock'n'rollskih plesalcev Schmolzer, vendar je v dom sindikatov prišlo le pičlih sto ljudi. Pa tudi kvalitetni nivo je bil zelo nizek. Še najboljši je bil mladinec Mladen
Mustač, točki k zmagi pa je prispeval tudi Franci Wieser, ki pa je ime) proti Darku Ujiču veliko sreče, da se je rešil preko časa. V prvem kolu je Wieser, ki že dalj časa ni boksal, bil še v premoči, toda že v drugi rundi ga je moral trener Jo Pachler vedno znova motivirati. V tretjem kolu pa je bil Ujič znatno boljši, obema boksarjema pa je sodnik Stossier moral izreči opomin zaradi nešportnosti. Dvoboj med Wieserjem in Ujičem se je končal s serijo dobrih udarcev Ujiča in presenetljivo zmago Wieserja, celoten večer pa s še bolj presenetljivo zmago celovškega kluba, ob kateri pa je postalo jasno, da bo pot do vrhunskega boksa še precej trda in dolga...
IVieser (ievo) je po sreč/ premaga/ G/iča (Pesno).
Turnir mladih šahistov
V okviru letošnjega mednarodnega odprtega šahovskega turnirja v Bekštanju sredi avgusta bo na sporedu tudi turnir mladih šahovskih talentov iz vse Evrope.
Šahistke in šahisti do 15 let bodo na povabilo zveznega ministrstva za pouk in umetnost ter tržne občine Bekštanj v kulturnem domu v Ločah tekmovali na otroškem šahovskem turnirju. Organizatorji pričakujejo udele-
žence iz desetih držav, igrali pa bodo devet kol. Za partijo pa ima vsak igralec pol ure časa.
Mednarodni otroški šahovski turnir bosta vodila predsednik šahovskega kluba Bekštanj Seppi Gallob ter profesor na zvezni gimnaziji v Berndorfu v Nižji Avstriji ter pobudnik teh zelo uspešnih otroških šahovskih turnirjev Bruno Filzmaier.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska naloga.:	85
Anand - Morovič/29. olimp. Novi Sad 90
Mladi 19. letni indijski velemojster Anand je na šahovski olimpiadi v Novem Sadu 90 odigral vrsto zanimivih partij, v katerih je pokazal svoj talent. Nova potrditv njegove moči pa je letošnja prepričljiva zmaga proti sovjetskemu velemojstru Drejevu v Madrasu (4,5:1,5) in s tem uvrstitev v četrtfinale
a b c d e f g h
dvoboje za naslov svetovnega prvaka. Na diagramu je pozicija, v kateri je beli Anand, ki je na potezi, izpeljal zmagovito kombinacijo. Poiščite jo! Rešitev naloge št.: 84
Na drugo vrsto prihaja v napad črna dama 1...DT2!!, ki grozi belemu z matom na gl.Na 2.Tf2: Dghmat, na 2.Tfl: Dfl:+ 3.1 gl Dgl: mat. Zato se je beli odločil za obrambo 2.f)e8+ Kg7 3.!)c5 in beli je zaupal, da se bo rešil. Toda črni znova preseneti 3...Tgl:+ 4.Tgl: Dt3+ &.Tg2 Dtl+ 6.Tgl z žrtvijo skakača za lepo matno sliko v kotu šahovnice, ki nastane po 6...Sg3+! 7.hg3 DhA mat!
Uspeta revanža
V Stegersbachu je Peter Wrolich kar dvakrat zmagal: v cestni dirki in v vožnji na kronometer.

TemsAe tcAme /majo svo/e zaAomrosa, šc pesebe) če gre za fcAmovaa/c, Ao se mer/ seboj pomeri/o s/cer /efeč/ aovmagi, b/ pa brž, (to morajo ncAaj časa tekati po amišAem igrišča, pokažejo svoje (r;e) zruog/j/vost/. Ta A o se je že v prv/ /cAmi zgod// prav/ Čadež, da je naš uredn/b Andrej A/obar zdrža/ sboraj dve ar/ prod fren/ranema šporm/Aa dan A* a .SmrečmAa /a ga ce/o premaga/. To je b//a zmaga prod G/cbašAema časopisa.
Tad/ v drag/ tcAmiprod s/o-veasAema odde/Aa ORT je b// A/obar v te ArniposamezmAov aeastav/j/v, /e v dvoj/c/ (sAa-paj s Francem Ra/dzem) je mora/ pr/znad. dar/j Terč /n od G/obasanov izposojeni Gregorič sta b//a premočna. 7'oAraf torej poraz za Cesda A.
7n Aer se je med tem že zgo-d//o, da je Tedn/A pod/ege/ ORT /n G/obašAema časopisa, medtem Ao so G/obasan/ Aof priredite//'/ premaga// še ORT, pa je bi/ zadnji spopad med Fcsm/Aorn /n TeJmAom
/abAo od/oči/en. Vestn/A b/ mora/ zmagat/ z 2 ; 0, da b/ sAapaj z G/obašA/m časopisom osvoji/ prvo mesto, a prav g/obašAa „saba/oža" je ta načrt prepreči/a.' Adobar je sicer premaga/ 5i/va Kamra, a organizator in dopisn/A Ted-n/Aa Bernard .Sadovn/A je agna/ že neAo/ZAo /zmočenega Ra/itza. Torej je mora/a od/o-čiti dvojica. Za partnerico si je Kamer nato izbra/ Aar g/oba-šAo zdravnico dr. BaAom/v/f-vo, toda tadi ob njej ni ozdra-ve/;
izčrpani uredniki in /egionarAi po mučnih fekmah.
Tvi Fi/aneA je bi/a namreč Adobatjeva partnerica, Ai je izAoristi/a že Aar prvo možnost za zmago. FestniA je torej posta/ najboljši tedniA, A/obar je prav faAo Aot domačin KrisOjan Koren osta/ v teA-mab posamezniAov brez poraza, pri TedniAa pa menda za nas/ednje /eto že napove-dajejo, da bodo nastopih brez g/avnega aredniAa, taAo Aot /etos FestniA, ORT in G/o-bašAi časopis. Za Aonec pa najbo/jša vest. po teAmab so se vsi sAapaj povese/ib pri 7aenni.
Pliberk je zapravil priložnost
Po sobotni tekmi v Pii- berk prihodnje leto ne bo z I : 2 (I : 0). Zdaj bi namreč berku je skoraj gotovo: prvak igral v drugi zvezni ligi, saj je Plibcrčanom pomagal le še koroške nogometne lige Pii- doma podlegel ekipi iz Rieda čudež, saj bi morali v Licznu z
veliko prednostjo premagati Flavia Solvo, ta pa bi morala nato premagati še Ricd.
Tako je torej verjetno, da bo Pliberk tudi prihodnje leto konkurent SAK za naslov prvaka v koroški ligi. V tem najvišjem koroškem razredu pa bo prihodnjo sezono igralo 16 klubov, saj je avstrijska nogometna zveza potrdila predlog koroških funkcionarjev. Iz koroške lige mora tako le ATUS Borovlje, iz spodnje lige pa še Sachscnburg, ki je v kvalifikacijski tekmi podlegel St. Leonhardu. Najbolj pa je poraz Plibcrčanov prizadel I lodišane, ki jim je tako splavalo še zadnje upanje za z^a/osfni Pi/berčatii.' IVo/bi, Seebacher, Jagodič (z /eve).	obstoj v I. razredu.
Po sobotni tekmi v Pii- berk prihodnje leto ne bo berku je skoraj gotovo: prvak igral v drugi zvezni ligi, saj je koroške nogometne lige Pii- doma podlegel ekipi iz Rieda