Šteu. 80. o Ljobllanl, g ponedeljek, dne 9. aprila 1901 Velja po pošti j!* celo leto naprej K pustila za nobeno ceno, da bi se na Dunaju izgubila in žrtvovala. Ne puščajmo, da se take umetnine izvažajo iz domovine, ampak ohranimo jih v svojem domačem muzeju na Gradu, kajti tujec jih ne bi znal ceniti. Ivan Hribar, globoko nas je ganila tvoja požrtvovalnost. Prevelika je, mi tolike žrtve ne moremo sprejeti. Pa še nekaj ti povemo: Kdor misli, da kaj žrtvuje, ako mu naše ljudstvo poveri čast- ni mandat svojega zastopstva, ta ni vreden za parlament. Naše ljudstvo ne rabi jokavih žrtev, ki zdihujejo, koliko krajcarjev so na slabšem, ako sprejmejo mandat, ampak odločnih mož, ki gredo junaško v boj. Dovolj 'si že pretrpel, Ivane, iz samega strahu, da ne bi moral žrtvovati par kronic. Bilo bi kanibalsko, ko bi te zaklali na žrtve niku domovine! VAŽNI SKLEP (iLEDE NA NAGODBENA POGAJANJA. Dunaj. 6. aprila. Stalni odbor za varstvo poljedelskih in gozdarskih interesov jc pod predsedstvom kneza Karla Auersperga sklenil resolucijo, naj se. da ne bi vlada nagodbe z Ogrsko uveljavila s pomočjo S 14., nagodba v novi državni zbornici potom nujnega predloga stavi na dnevni red ter potem zavrne. Dunaj, 8. aprila. V »Zvezi avstrijskih industrijccv« so zborovali 8. t. m. proizvajava špirita ter sklenili resolucijo, ki povdarja nekako sledeče: Avstrijska vlada naj nikakor nc dopusti, da bi Mažari, dokler šc obstoji skupno carinsko ozemlje, dobili pravico, obdavčevati užitnine. Ne gre iz skupnih zadev izločiti posamezne stvari ter tu Mažarom dovoliti koncesije. Ogrske gospodarske neodvisnosti Avstrija ne sme pospeševati pod krinko kake nagodbe, ki je za nas krivična in nas oškoduje. Če se hočejo Mažari od nas gospodarsko ločiti, naj se. Temu sc nam ni tieba ustavljati. Budimpešta, 8. aprila. 9. t. m. se bosta na Dunaju zopet posvetovala VVeckerle in Beck glede na nagodbeno vprašanje. Ker so vsi krogi prepričani, da bodo sedanja nagodbena pogajanja odločilna, bodisi da privedejo do uspeha ali ne, so člani neodvisne stranke zelo vznemirjeni. Mnogi poslanci menijo, da bi bilo potrebno sestaviti pogoje, ki bi vezali vlado pri nagodbenih pogajanjih. — Oficialno glasilo neodvisne stranke »Buda-pest« piše. da topot pogajanja ne bodo trajala dalje kot do 13. t. m. in da mora ogrska vlada sedaj odločno delati na to, da se ustanovi leta 1917 samostojno carinsko ozemlje. CESAR V PRAGO. Praga, 6. aprila. Cesar dospe v Prago 15. aprila. TRŽAŠKI OBČINSKI PRORAČUN NE-ODOBREN. Trst, 8. aprila. Vlada tržaškega občinskega proračuna za leto 1907 in doklade, ki so se sklenile, da se pokrije primanjkljaj, ni odobrila. Da bo mogoče naprej poslovati, se je sklenil na podlagi računskih zaključkov prejšnjega leta provizorij. ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA POTUJE V BEROLIN? D u n a.i, 8. aprila. Baje odpotuje šef avstrijskega generalnega štaba Konrad pl. Ho- ia. Čudno postelja. Angleški spisal Wilkje Collins. (Dalje.) »Zavežite denar v svoj žepni robec, moi častivredni gospod,« .ic delaj stari vojak, ko sem divje zaril svoje roke v svoj kup zlata. »Zavežite ga, kakor smo imeli mi pri Veliki Armadi navado zavezati košček kruha; vaš dobiček jc pretežak za vsak hlačni žep, kar se iih je kedaj šivalo. Tam! To je z lopato .iili nagrabite notri, bankovce in vse! Credie! Kakšna sreča! Stojte! šc en napoleondor leži na tleh! Ah! Sacrc petit polisson de Napoleon! Ali sem te našel navsezadnje! Sedaj pa, gospod dva dvojna vozla na vsako stran, z vašim častitim dovoljenjem, in denar ic na varnem. Potipatje ga! Potipajtc. srečni gospod! Trd in okrogel kakor kanonska kroglia — ah, bali! Ako bi pri Austrlicu le bili streljali s takimi topovimi krogljami na nas — nom, d'une pipe! Ako bi le bili! Sedaj pa, kaj pa preostaja storiti meni kot staremu grenadirju, kot bivšemu junaku francoske armade? Vprašam, kai? Čisto navadno to, da prosim svojega čislanega angleškega prijatelja, da pije z menoj steklenico šampanjca ter s penečim kozarcem napije boginji sreče, predno se ločimo!« »Izvrstno, bivši junak! Gostoljubni stari grenadir! Šampanjca na vsak način! Angleški h ura staremu voaku! Hura! Hura! In še en angleški hura boginji sreče! Hura! Hura! Hura!« »Dobro, Anglež, prijazni, prijetni Anglež, v čegar žilah se pretaka živahna kri francoska! Šc cn kozarec? O joj! Steklenica je prazna! Nič za to! Vive le vin! Jaz, stari vojak, naročim še eno steklenico, ter pol funta bonbonov!« »Ne, ne, bivši junak; nikdar stari grenadir! Zadnja steklenica je bila vaša, ta pa moja! Glejte .io! Na zdravje! Francoski armadi! Velikemu Napoleonu! Navzoči družbi! Krupirju! Poštenega krupirja ženi in hčerkam ako jih ima! Ženskam sploh! Vsakomur na svetu!« Ko je bila izpraznjena druga steklenica, šampanjca, sem čutil, kakor da bi bil pil tekoč ogenj moja glava se jc zdela, da gori. Nikdar poprej v mojem življenju ni imelo pre-obilo zavžito vino tacega vpliva name. Ali je bila to posledica dražila, ki ci delovalo na moj živčni sestav, ko sem bil zelo razburjen? Ali je bil moj želodec v posebno nerednem stanju? Ali je bil šampanjec tako čudovito močan ? »Bivši junak francoske armade!« sem vpil v blaznem veselju. »Jaz gorim! Kako pa ti? Ti si me zažgal! Ali čuješ moi dragi junak od Austrlica? Pijva še tretjo steklenico šampanjca, da pogasiva ogenj!« Stari vojak je zmajal z glavo, vrtil svoje velike oči, tako da sem že pričakoval, da stopijo iz jamic, vtaknil svoj umazani kazalec v eno nosnico svojega zavihanega nosu. ter svečano spregovoril: »Kava« ter takoj odlii-tcl v notranjo sobo. Beseda, ki jo je spregovoril ckscentrični veteran, se jc zdela, da ima magičen vpliv na ostali del navzoče družbe. Soglasno so se vzdignili, da odidejo. Morebiti so pričakovali, da se okoristijo z mojo pijanostjo; ker so pa spoznali, da me moj stari prijatelj ne pusti, da bi se do skrajnosti opijanil, so opustili vsako upanje, da bi prijetno živeli ob mojem dobičku. Naj si bode vzrok ta ali oni, oni so na vsak način odšli vsi naenkrat. K<> se jc stari vojak povrnil ter se zopet vsedel k mizi meni nasproti, je bila soba prazna. Videl sem krupirja v nekakšni predsobi, ko ie samotno vžival svojo večerjo. Tišina jc bila sedaj večja, kakor kedaj. Nenavadna spremeba se je zgodila tudi z »bivšim junakom«. Navzel je ^strašno svečan pogled, in ko je začel zopet govoriti k meni, njegov govor ni bil več okrašen s kletvicami, ni bil ojačen s tleskanjem prstov ter ni bil oživljati po vzklikih iu nagovorih! »Poslušajte, moj dragi gospod,« je dejal s skrivnostno zaupljivim glasom, »p: slušajte nasvet starega vojaka. Bil sem pri hišni gospodinji jako lepi ženski, ki je nadarjena kuharica! da ii dokažem potrebo, da nama naredi ixiscbno dobre in močne kave. Vi morate piti to kavo. da se oprostite svoje male prijetne razburjenosti, predno se mislite napotiti domov vi morate, moj dobri in prijazni prijatelj. Ker vzamete ves ta denar seboj domov, .ie vaša sveta dolžnost, da imate zbrane vse svoje čute. Nekaj v današnji noči navzočih gospodov ve. da ste dobili velikanske svote, in oni so \ gotovem oziru zelo častivredni in izvrstni možaki; toda oni so umrljivi ljudje, 111< j dragi gospod, iu oni imajo svoje posebne slabosti. Ali mi ic treba, šc več povedati? Ali, nc, nc! Vi me razumete! Kar morate storiti, je sedaj, da pošljete po voz, kadar se zopet počutite popolnoma dobrega, da zaprete vsa okna voza, kadar ste v njem. ter da naročite vozniku, da vas pelje domov samo po velikih in razsvitljenih ulicah. Sto-iite tako in vi in vaš denar bode na varnem. Storite tako, in jutri boste hvaležni staremu \ojaku, ker vam ie dal tako pošten nasvet.« Ravno ko je bivši junak z zelo jokavim glasom končal svoj govor, so prinesli kavo v dveh čašah pripravljeno. Moj uslužni prijatelj .ie izročil eno meni ter se poklonil. Bil sem čisto suh od žeje in izpil sem io na en dušek. Skoro takoi potem pa sc me ie lotila velika vrtoglavost in čutil sem se bolj popolnoma opijanjenega, kakor kedaj. Soba se ie vrtela divje okoli iu okoli, stari vojak se ic zdel. kakor da se neprestano premika gori in doli pred menoj kakor bat parnega stroja. Silno šumenje po ušesih me je napol oglušilo; polotilo se me jc čustvo skrajne zmedenosti, slabosti, onemoglosti. Vstal sem s stola ter sc držal za mizo, da sem se \ zdržal v ravnotežju; izjecljal sem, da se počutim strašno slabo takti slabo, da ne vem, kako bom mogel iti domov. »Dragi moj prijatelj,« jc odgovoril stari vojak, in celo njegov glas se ie zdel, da se jc premikal gori iu doli, ko jc govoril, »dragi moj prijatelj, naravnost blazno bi bilo v vašem stanju iti domov; z največjo lahkoto bi vas mogli oropati in umoriti. Jaz boni spal tu-kaj; spite tudi vi. imenitne postelje imajo v tej hiši; vzemite eno, prespite učinke vina ter pojdite s svojim denarjem varno domov jutri iuiri, pri puhli dnevni svetlobi.« tzendori na povabilo nemškega cesarja dne 29. maja v Berolin. HRVAŠKA ZASTAVA NA OGRSKI ZBORNICI. Budimpešta, 8. aprila. Hrvaški poslanci so zapazili, da na ogrski zbornici poleg ogrske zastave nič več ne plapola tudi hrvaška. Zato so se podali k vladi, nato pa k predsedniku zbornice, Justhu. ki je izjavil, da se ima na podlagi nagodbe od leta 1808 razobesiti hrvaška zastava na zbornici le tedaj, kadar se obravnava o stvareh, ki se tičejo Hrvaške. Ker pa se sedaj obravnava o ogrskem učiteljskem zakonu, ki s hrvaškimi zadevami ni v nobeni zvezi, ni treba, da bi vihrala hrvaška zastava. Hrvatje so nato opozorili predsednika na to, da Hrvatje lahko v vsaki sejo posežejo v debato in lahko spravijo vsa-koršno zadevo v zvezo s svojimi zadevami. Nato je predsednik zaukazal, da se razobesi na zbornici tudi hrvaška zastava in je poslancem zagotovil, da bo odslej vedno vihrala raz poslopje poleg ogrske. BALKANSKA POLITIKA ITALIJE. Berolin, 8. aprila. »Lokalanzeiger« poroča, da ima potovanje laškega kralja na Orško namen, ustanoviti v slučaju kakih komplikacij na Balkanu italijansko-grško zvezo. ROPARSKA DRUŽBA. Peterburg, 8. aprila. Policija je zasledila organizovano roparsko družbo 12 članov, založeno z bombami. ANOLEŠKO-ŠPANSKA ZVEZA. London, 8. aprila. »Tribune« poroča, da bo na sestanku med angleškim in španskim kraljem v Cartageni (8. t. m.) sklenjena angleško-španska zveza. Angleška bo podpirala Špansko v slučaju maroških komplikacij. Španska bo v slučaju vojske Angleški dala na razpolago svo a pristanišča. OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUPŠČINI. Belgrad. 8. aprila. Socialdemokrat Lapčevič je v skupščini izvajal, da se ob-strukcijska kriza, vsled katere je v nevarnosti odobrenje proračuna, da edino na ta način rešiti, da se razpišejo nove volitve. ITALIJANSKI IN GRŠKI KRALJ. Atene, 8. aprila. Italijanski kralj Viktor Emanuel je 8. t. m. dospel v Pirej, kjer je bil od grškega kralja Jurija prisrčno sprejet. RUSIJA. Peterburg, 8. aprila. Vesti, da vlada namerava dumo razpustiti, nočejo ponehati. Več poslancev hoče predlagati, naj se omeji svobodna beseda za ministre v dumi. Vlada je prišla v posameznih provincijah na sled tajnim odborom, ki so s poslanci dume v zvezi. Člani teh odborov trdijo, da imajo odbori samo informativni namen, vlada pa jc prepričana. da ti odbori delajo priprave za splošno vstajo. Peterburg, 8. aprila, »Novoje Vrem-ia« poroča, da imajo kiievsko univerzo v oblasti revolucionarji. Dijaki moskovskega vseučilišča slej ko prej zahtevajo, da se jim dovolijo politični shodi v vseučiliških prostorih. Sebastopol. 8. aprila. Med vojnimi jx)inorščaki jc izbruhnilo nevarno gibanje. Mornariški minister je zaukazal, da mora čr-nomorsko brodovje odpluti proti kavkaškemu obrežju. FRANCOSKA AKCIJA PROTI MAROKU. Glede na zasedenje Udže od strani francoskih čet prihajata dve nasprotujoči si vesti. Iz Londona poročajo »Times«: London, 8. aprila. V glavni mošeji v Fezu se je prebrala proklamacija maroškega sultana, ki javlja svojim podanikom, da so Francozi, razburjeni, ker so nekateri prokleti Samo dvoje misli sem imel: prvič, da nikdar ne smem izpustiti žepnega robca, ki jc bil poln denarja, drugič pa, da se moram takoj nekje vleči ter pri etno zaspati. Raditega sem pritrdil nasvetu glede postelje ter se oprijel ponujene roke starega vojaka, medtem ko sem v svoji prosti roki nesel svoi denar. S krupirjeni pred nami smo šli v spalno sobo, ki je bila odmenjena meni. Bivši junak mi je prisrčno stresel roko, nasvetoval, da zajutrkujeva skupno naslednjega jutra ter nato odšel: krupir pa za njim. Planil sem k umivalniku, izpil nekoliko vode v vrču, zlil ostalo v utnivalno skledo ter potopil vanjo svoj obraz; nato sem se vsedel na stol ter se skušal nekoliko umiriti. Kmalu sem se počutil bolje. Sprememba za moja pljuča, iz smrdljivega ozračja igralne sobe v hladni zrak sobe, v kateri sem se sedaj nahajal, skoro ravno tako okrepčujoča sprememba za moje oči, od svitlih plinovih luči salona v slabotno, mirno brlenje moje sveče, je čudovito pospeševala poživljajoči učinek mrzle vode. Vrtoglavost me je minula in začel sem se zopet čutiti nekoliko kakor razumno bitje. Prva moja misel je bila o nevarnosti, v igralni sobi spati celo noč; moja druga o še večji nevarnosti pri poskusu oditi iz hiše, potem ko je bila zaprta, ter sc podati domov ponoči in sam po pariških ulicah z veliko vsoto denarja pri sebi. Na svojih potovanjih sem spal žc na slabših krajili. kakor je bil ta. raditega sem sklenil zapreti, zapahniti ter za-barikadirati svoja vrata ter poskusiti svojo srečo do prihodnjega jutra. Tako sem se zavaroval proti vsakemu vlomu; pogledal sem pod posteljo in v omaro, poskusil zaprta okna, in potem setn zadovoljen, da sem storil vse varnostne korake, odložil svojo gornjo obleko, postavil luč. ki je zelo slabo gorela, na ognjišče med mehki pepel, legel v posteljo ter položil robec z denarjem pod svoie vzglavje. (Dalje prih.) podaniki sultanovi ubili dva Francoza, zasedli Udžo, toda brez pravice in proti vsem določilom pogodb. Sultan upa. da se stvar kmalu poravna in da bodo Udžo čimpreje zapustili. T a n g e r, 8. aprila. V mošejah se je prebral sultanov razglas, kjer javlja, da so Francozi. naslanjajoč se na svoje pravice, zasedli Udžo. Maroška bo dala zadoščenje s človeškimi in denarnimi žrtvami. KRALJ EDVARD NA ŠPANSKEM. Cartagena, 8. aprila. Kralj Edvard angleški in Alfonz španski sta danes dospela v Cartageno. Kralj Alfonz bo plul na ladji »Giralda« angleškemu kralju nasproti ter se bosta srečala na visokem morju. M a d r i d , 8. aprila. Uradni list javlja, da je kralj Alfonz imenoval kralja Edvarda angleškega za generalnega kapitana španske armade. SENZACNA VEST IZ RUSIJE. London, 6. aprila. Rusko poslaništvo v Londonu dementira vesti »Daily Mirrorja«, ki je pisal, da namerava ruski car odstopiti ter prevzeti do polnoletnosti prestolonasled-nikove vlado. CESAR VILJEM V HALLU. L i u c, 6. aprila. Zdraviliška komisija in oblasti v Hallu izjavljajo, da o katerem obisku cesarja Viljema ničesar ne vedo. »olivni bol. (V Dednem dolu pri Višnji gori) je imel preteklo nedeljo g. deželni poslanec Fr. Povše shod ob ogromni udeležbi. Zborovalcev je bilo samo v gostilni 300, 100 jih je pa stalo zunaj. Predsedoval je g. M. Omahen. Zupan g. Omahen je govoril v imenu volivcev. Na shodu je vladalo veliko navdušenje za S. L. S. in njenega kandidata g. Povšeta. (Na Gočah) je bil shod S. L. S. v soboto dne G. aprila ob 8. uri zvečer. Shod jc bil impozantna manifestacija za načela S. L. S. Pred shodom so priredili vrli goški pevci pod vodstvom g. R. Ferjančiča, kandidatu dr. Žitniku sijajno bakljado, katere se je udeležila \ elika množica ljudstva. Dr. Žitnik je bil presenečen in se je zahvalil s prisrčnimi besedami. Ob svitu bakclj je spremilo ljudstvo kandidata na zborovanje, ki se je vršilo v okusno okrašeni dvorani g. F. Vidriha. Shod otvori g. Lavrič, ki omenja boie za splošno in enako volivno pravico, katero nam je priborila v zvezi z drugimi strankami naša S. L. S. kljub obupnemu odporu slovenskih liberalcev, ki so jo hoteli na vsak način preprečiti. V predsedstvo shoda so bili voljeni gg.: ku-rat Lavrič, učitelj Bezeg in posestnik Ferjančič. Dr. Žitnik je nato v dve uri trajajočem govoru jjobijal ugovore liberalcev, pokazal v pravi luči stranko »neodvisnih kmetov« in omenjal naloge bodočih državnih poslancev. Ljudstvo niti je navdušeno pritrjevalo in njegovo kandidaturo z viharnimi živio-klici brez ugovora sprejelo. Na shodu so govorili še: g. Lavrič, ki je priporočal, naj za kandidata pridno agitirajo in dne 1-4. maja polnoštevilno pridejo na volišče, g. Lavrenčič, ki je omenjal delavnost in požrtvovalnost g. kandidata za kmetski stan in g. Habe, ki ie kandidata prosil, naj si prizadeva, da bo zakon zoper ponarejanje vin kmalu potrjen. Shod, ki se ga je z Goč in iz Mauč udeležilo do 150 volivccv, je bil zaključen ob 11. uri ponoči. Shod je pokazal, da liberalna stranka pod novo firmo »neodvisnih kmetov« na Gočah in v Mau-čah nima nobene moči. Po shodu so pevci zapeli veselo koračnico in g. kandidata s prižganimi bakljami spremili v župnišče. (Shod na Vojskem) sc je izborno izvršil, udeležencev jc bilo nad 200. Vsi so z navdu-v šenjem sprejeli kandidaturo Gostinčarjevo. Govorili so: Gostinčar, Stanonik in župnik Gnjezda. Poj>oldne ob pol 4. uri se ie vršil shod v Konomljah. udeležencev ie bilo nad 250, med temi tudi nekaj socialnih demokratov. Govorili so: Gostinčar, Stanonik iti župnik Gnjezda ter neki socialni demokrat, ki je pogreval znane čenče, za kar jo ie pošteno skupil. Kandidatura Gostinčarjeva jc bila sprejeta navdušeno z vsemi proti 4 glasovom socialnih demokratov. (V Podragl) na župnijskem dvorišču jc imel zadnjo nedeljo ob ix>l 10. uri zjutraj g. dr. Žitnik iaven volivni shod, katerega se ie udeležilo nad 00 volivcev iz Podrage. Na predlog g župnika ie bil soglasno izvoljen predsednikom shoda g. Ivan Vidrih. Shod se je prav mirno vršil in vsi udeleženci so mar-liivo sledi 1 i zanimivemu in prepričevalnemu dveurnemu govoru, v katerem je g. kandidat razvijal program. po katerem si bo S. L. S. prizadevala zboljšati žalosten položaj kmeta. Na poziv gosp. predsednika ie izrekel shod zaupnico g. kandidatu. Sliši se. da so šli tudi nekateri Podražani na Deklcvov zaupni shod v Vipavo, da se pa za kandidata Deklevo ne morejo posebno navdušiti. Kaj se hoče, saj se kmalu spozna, komu je mar za resno delo in kdo le »farba«. Kdor ima še količkaj dobre volje, mora vendar enkrat priti do spoznanja. Dne 7. aprila je bilo v Podragi razglašeno, da bo volivni imenik za državnozborsko volitev od 8. aprila dalje od 9. do 12. ure vsaki dan v občinski pisarni razpoložen. A 8. aprila ob 9. in tudi ob 10. uri je bila pisarna zakle-njena. Mi bomo pa že poskrbeli, da bo red. (Shod v Št. Vidu pri Vilpavl) je bil v nedeljo popoldne na prostornem dvorišču gosp. Premrla. Zbralo se je nad 200 volivcev iz šentviške občine. Shodu je predsedoval gosp. župan A. Uršič. Kandidat dr. Žitnik je nad dve uri razvijal program S. L. S. s posebnim ozirom na kmečki stan ter pobijal razne neresnične trditve liberalnih agitatorjev. Zbrani volivci so mu živahno pritrjevali ter z navdušenimi živio-klici sprejeli njegovo kandidaturo. Govoril ie tudi g. Lavrenčič z Vrhpolja, ki je bodril volivce, da sc vsi polnoštevilno udeleže volitve dne 14. tnala. (Volivni imenik občine Moste) pri Ljubljani je razpoložen. Volivcev je vpisanih 387, brez dvoma jih bo več, ker imenik ni popolen in je izpuščenih več volivcev. Vsled tega so se vložile reklamacije. Cas reklamacije poteče dne 14. aprila. Zatorej naj si volivni imenik vsakdo ogleda, ki misli, da ima pravico voliti, da bo zagotovljen, če sme 14 .maja stopiti na volišče. (Shod v Mestinji.) Liberalci so v enomer trobili, da se na zaupnih shodih v Kozjem, Šniarji, v Slatini ni pustilo ljudstvu izraziti proste volje. To je bila grda laž; kajti vsak, o katerem se je količkaj upalo, da bo prišel, jc bil povabljen, vsak je na zaupnih shodih lahko prosto izrazil svoje mnenje. Ker pa se je večina izrazila za dr. Korošca, ki ie duhovnik, zato so upili, da se ljudstvu ni pustilo do besede. Na cvetno nedeljo je »Narodna stran ka« v Mariboru sklenila, da skliče v Mestinje pri Šmarji kmečki volivni shod dne 7. aprila, kjer se naj postavi proti dr. Korošcu kmečki kandidat, češ, tu naj da ljudstvo »duška« svojim pravim željam, — In ljudstvo je res dalo »duška«, menda bolj na glas, kakor je ljubo celjskim liberalcem. — Ob 12. uri so imeli v Mestinju na belo nedeljo najprvo zaupni shod, kjer so se zjedinili za protikandidata. Upanje so imeli do tc časti: Zupan But iz Kostrivnice, gostilničar Kregar od Sv. Petra na Medvedovem selu in Vinko Zurman od Sv. Križa tik Slatine. Zmagal je med njimi V. Zurman, ki je bil |>otem na javnem shodu postavljen za' protikandidata. — Med tem jc prihajalo ljudstvo skupaj, ob 1. uri jc bilo zbranih že kakih 600 kmetov iz šmarskega in rogaškega okraja, nekaj tudi iz kozjanskega. Toda groza: liberalci vidijo, da so navzoči skoro sami zavedni pristaši »Kmečke zveze«. Kušec, prebrisana glava, predlaga, naj »Kmečka zveza« zase zboruje, »neodvisni« |ia zase. — Kmetje protestirajo: Danes je samo en volivni shod, skupaj bomo zborovali. Nadučitelj Strm-šck otvori shod. Pravico do predsedstva jc imela »Kmečka zveza«, ki je imela ogromno večino navzočih, vendar so volili liberalci hitro Kregarja, predsednika okrajnega odbora »Narodne stranke« za Šmarje. Najprvo začne govoriti Kušec, ki ga ljudstvo ne mara poslušati. Rečemo odkrito, da boljšega govornika Celjani res niso mogli dobiti, ko Kuš-ca, kajti tega človeka sc naši kmetje že ogib-ljejo. če jih hoče obiskati. Nato nastopi protikandidat V. Zurman in razvija svoj program. Ker govori pretiho. zato kličejo ljudje: »Govori glasneje! — Drugi: Kaj, ta s »špičastim« nosom, ta hoče biti naš kandidat? — Drugi kličejo: Ta je že prestar, ta bo kmalu umrl! - Govornik pravi: »Naši poslanci niso za regulacijo Sotle ničesar storili!« Naši kmetje oporekajo: Poslanci sc zanjo že dolgo prizadevajo. - Drugi pa kličejo: Kaj, ti boš Sotlo reguliral? — Zopet drugi: Ti bi menda rad Sotlo napeljal sem proti Šmarji! Dalje se ni razumelo, kai V. Zurman govori. Tudi eden celjskih »gospodov« od »Narodne stranke« vsiljuje ljudstvu protikandidata, a ne doseže ničesar. Krojač Widgay iz Slatine, prej socialni demokrat, zdaj Štajerciianec, ki bo volil celjskega Markhla, dobi tudi besedo in kvasi, kako so farji bogati. Kmetje mu kličejo: Ti jim gotovo nisi ničesar dal, ker sam nič nimaš. Widgay hitro odstopi in sc vsede na svoje lavorike. Podžupan v Šmarju govori za dr. Korošca, liberalci ga motijo, vendar sklene z močnim glasom: »Dr. Korošec bo naš poslanec!« Z njim kliče navdušeno tri četrtine kmetov: Živijo Korošec! Samo ena četrtina je bila za protikandidata V. Zu rmana. — S tem sc shod razide. — Gospodie od »Narodne stranke«! Ste li slišali, kako je ljudstvo dalo »duška« svoji svobodni volji''1 Ali ste zdaj spoznali, da vas naše ljudstvo ne mara? Ne begajte ga torej, ampak premišljujte zdaj doma. kako ste se nesmrtno bla-mirali v Mestinji. (Dobova pri Brežicah.) Gg. dr. Benkovič m Roškar sta sklicala 7. t. m. v Dobovi volivni shod »Kmečke zveze«. Zal. da načelnik zveze zaradi povodnji ni mogel priti iz daljnih Slovenskih goric. Ob 8. uri dopoldne so se zbrali v gostilni Cvetkovi mnogoštevilno iz vseh občin kmetje in rokodelci. Eno uro in pol je dr. Benkovič jasno iu gladko razvijal program »Kmečke zveze«, opisaval njene nasprotnike, pogubno delovanje takoimeno-vane liberalne narodne stranke in socialnih demokratov, pobijal teli, cerkvi in državi sovražne namene z izreki njih voditeljev. Nepremišljen je bil medklic neke stranke: »O šoli molčite«. Dotične nemirneže so kmetje sami krepko zavrnili; kajti g. dr. je stvarno govoril o šoli in stroških za šolske stavbe. Zborovalci so vsa izvajanja odobrili, izrekli zahvalo in zaupanje kandidatu. Dobovski pošteni kmetje in rokodelci! Dne 14. maja volite poslanca, katerega ie vaša zveza za sposobnega spoznala in priporočila — gosji. dr. Bcnkoviča! (Shod v Makolah) je bil zadnjo nedeljo ter se je izborno obnesel. Govoril je posestnik Pišek, katerega kandidaturo so volivci navdušeno odobrili. (Reklamacije) za vpise in izbrise v volivnih imenikih za državnozborske volitve se imajo vlagati za vsak slučaj posebej, torei ne na ta način, da bi sc na isti reklatnaciiski vlogi za dve osebi obenem zahteval vpis ali izbris v imeniku .Vsaka taka reklamacija bi se odkolnila, tudi če je pravilno opremljena z vsemi prilogami. Kdor se tedaj posveti rekla-maciiskemu delu, mora spisati za vsako osebo, ki sc ie reklamacija tiče, posebno vlogo. (Shod v Mirnu.) V nedeljo dopoldne ob II. uri sc jc v Mirnu pri Gorici vršil lepo obiskan volivni shod, ki se ga je udeležilo do 300 oseb. Predsedoval jc shodu tov. Cotič, ki je ob velikem navdušenju predstavil kandidata g. sodnega tajnika Josipa Fona. Dr. Dermastia ie govoril o nalogah prihodnjega državnega zbora v gospodarskem in verskem o7iru. Od prihodnjega svojega zastopnika pa naj volivci tudi zahtevajo, da ne bo tako rahločuten, kakor dr. Treo, . ki se s tem hvali, ampak naj bo cel mož in neupogljiv, ker le tako bo mogel delati ljudstvu v korist. (Odobravanje.) Nato dobi besedo navdušeno pozdravljen kandidat g. Fon, ki izjavi najprvo, da popolnoma stoji na programu, ki ga ie začrtal gosp. predgovornik, da je odločen nasprotnik takoimenovanim svobodomiselnim idejam, svobodni šoli in razporoki. (Živahno odobravanje.) V teku svojega govora naglaša govornik, da ie njegova želja, da bi se vsi slovenski in jugoslovanski poslanci združili v skupen klub. Kot poslanec si bo štel v dolž-nest, o vseh važnih vprašanjih posvetovati se z volivci in jim poročati na shodili. (Veliko odobravanje. Klici: Tako ic prav!) Župnik g. Rojic priporoča kandidata v daljšem govoru, v katerem naglaša dolžnosti prihodnjega poslanca. Predsednik Cotič dd kandidaturo na glasovanje. Bila je soglasno sprejeta ob velikem navdušenju. Pri protiglasovanju ni nihče glasoval proti. Kandidat Fon se zahvaljuje za zaupanje in šc enkrat zagotavlja, da bo z vsemi močmi delal za uresničenje svojega programa, ki je program »Sloge«. (Navdušeno odobravanje.) Ko je v navdušenih besedah jjozival dr. Dermastia zborovalce, naj se vsi ko en mož udeleže volitve, je bil shod ob velikem navdušenju zaključen. (Shod v Gor. Vrtojbi pri Gorici.) V nedeljo ob pol 4. uri popoldne se v Gor. Vrtojbi pri Gorici vršil volivni shod, ki se ga je udeležilo blizu 200 mož. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Nemec. Dr. Gregorčič je poročal o novi volivni reformi in o važnosti novih volitev v gospodarskem oziru. Nato je dr. Dermastia govoril o točkah, ki jih bo prihodnji državni zbor moral rešiti v korist kmetu. Nato je govoril neki Mermolja ter na dolgo in široko razlagal, da sta obe stranki za nič. Liberalci napadajo duhovnike, so neodkriti, in delajo Ic za svoj žep; katoliško-narodna stranka pa preveč povdarja vero in s tem odbija liberalce. Obsojati je to, ker je razdor škodljiv. Zato naj se ustanovi nova stranka: Kmečka stranka. Zborovalci naj počakajo, da bo ta stranka postavila svojega kandidata in naj tega volijo. Pozval je somišljenike, naj gredo ž njim ven in predsednik je hitro zaključil shod, ne da bi bil dal besedo dr. Dcr-mastiju, ki jo je zahteval, da odgovarja. Naši somišljeniki so bili silno razburjeni vsled tega čina predsednika »agrarca« Nemca, ki so ga volili za predsednika in ki je prej slovesno obljubil, da dobi vsak besedo. Dr. Dermastia je pozval somišljenike, naj ostanejo, je otvoril nov shod in jx)zval nasprotne »agrarce«, naj zapuste lokal ali pa naj bodo mirni. Ostalo je nad 100 naših in par »agrarcev«. Nato je povdarjal, da govornik Mermolja o agrarnem programu ni navedel ničesar, kar bi že govornik sam nc bil poprej omenil. Ker tudi agrarci ne zametavajo vere, se v vsem skladamo. Štrekelj Anton, voditelj agrarcev v gor. okolici, sam nc ve, kai nas loči. Čemu torej nova stranka? Razdor so na Goriškem začeli liberalci, ko so napadali duhovnike, zahtevajo svobodno šolo in razporoko. Ce se temu upiramo, ne delamo razdora. (Odobravanje.) Mi smo prava kmečka stranka in zato bodo zavedni kmetje volili našega kandidata, tajnika Josipa Fona! (Veliko navdušenje.) Fonova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Kandidat gosp. Fon se zahvali za zaupanje, povdarja, da hoče vedno odločno zastopati ljudske koristi, nakar je bil ob navdušenih klicih: »Zivio Fon!« shod zaključen. — Dva »agrarca« voditelja, ki sta hotela zborovanje motiti, naj bodeta hvaležna, da jih naši ne naznanijo, ker bi morala jesti ričet. A mi se ne borimo s tem, da bi nasprotnike spravljali v ječo, ampak bomo zmagali jxj jx)štcni poti! (Kandidature na Goriškem.) Socialni demokratje kandidirajo v goriški okolici sodru-ga Milost, Na Krasu kandidira tudi »na svojo pest« neki Alojzij Večerina iz Tomaja. Slovenci goriški postavijo svojega kandidata tudi laški katoličani postavijo v Gorici kandidata. Socialni demokratje kandidirajo v Gorici Scaberja iz Trsta. Dnevne novice. + Statistika srednješolcev na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zadnja »Zora« št. 6 je objavila veleza-nimivo statistiko srednješolskega dijaštva v deželah, koder bivajo Slovenci. Iz te je razvidno, da je število slovenskih srednješolcev 4087, nemških 3104 in italijanskih 2651. Učnih moči jc 567. od teh Slovencev 201, Nemcev 213 (dasi je nemških dijakov manj!) in Italijanov 119, tako da pride pri Nemcih žc na 15 nemških dijakov en nemški profcs9r, pri Slovencih pa še le na 20-2, pri Italijanih pa celo na 22 3. Realke Slovenci očividno zanemarjajo, ker pride na 4*5 gimnazijcev en realcc, dočitn je razmerje gimnazijcev proti rcalcem pri Nemcih 1-8, pri Italijanih II! Kako malo Slovencev študira, je razvidno iz tega, da pride pri Slovencih na 292 prebivalcev en srednješolec, pri Nemcih že na 148 in Italijanih na 126. Ta statistika je potrebno izpopol-njenjc one, katero je objavila »Omladina«. Poznal naj bi jo vsak Slovenec, ki se zanima za naše srednje šole. + Dogodki v Rlcmanjih. Iz Ricmanj pišejo: Z ozirom ua vest v listu »Slov. Misao«, posneto tudi od drugih hrvatskih listov, češ, da je unijatski vladika v Križevcih mons. Julij Drohobeczky pisal Ricmanjcem, da jih nc vsprejme v svojo škofiio, konstatujemo, da se nikdo od Ricmanicev v zadnjem času ni obrnil do vladikc in da torej ta poslednji ni mogel nikake prošnje odkloniti. -1- Državne ustanove za obiskovalce obrtn h šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučilo ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za 1 ubliansko unietno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo i , •> učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke.) Prošnje za take ustanove je nasloviti na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pride ane naslednje priloge: Krstni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo (če se prosilec zglaša za vstop v zimske kurze za stavbne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. S tem opozarjamo naše čita-telje na zgoranje ustanove s pristavkom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. + Iz Hrastja se nam piše: Občinski odbor v Hrastju je imenoval soglasno čč. gg. Antona Kobler, dekana v Kranju, in Antona Ktikelj, duhovnega svetnika in župnika v Šenčurju, za častna občana. — Umrl je dne 7. t. m. v Crničah na Vipavskem ondotni župan in posestnik g. Josip Kosovel, star 49 let. Bil je član izvrševalnega odbora liberalne stranke. N. v. m. p.! — V Crničah je umrla v soboto veleposestnica gospa Julija Leban, mati ravnatelja glavnega poštnega urada v Ljubljani. Svetila ji večna luč! Žalujoči rodbini iskreno sožalje! Novice iz Logatca. Nedeljo zjutraj proti koncu prve maše ie začelo goreti v Blc-kovi vasi, pri Blažku. Glas, da gori, je prestrašil ljudstvo iu hitro se je spraznila cerkev. Plat zvona je privabil gasilce iz Gorenjega in Dolenjega Logatca, ki so ogenj kmalu ustavili. Zgorel je hlev, kladnica in ostrešje hiše. Škode je okrog 3000 kron. — Danes (torek) zjutraj pred šesto uro je umrl Mihael Gostiša na Kalcih. Znan je bil po svojem ogromnem bogastvu daleč na okrog. Nad dve leti je bil v postelji skoro ves ohromel. Zadnji mesec pa je vidno pojemal. Počivaj v miru! — Ustrelil se je na Dunaju poročnik Ludovik Taglieber od pehotnega polka št. 100. Taglieber je pohajal vojno šolo, pa jc vsled najnovejše naredbe šefa generalnega štaba pl. Hotzendorfa bil z nebrojem drugih častnikov odpuščen, ker sedaj preurejajo generalni štab in bodo zmanjšali število obiskovalcev vojne šole. Poročnik Taglieber se ie vsled tega ustrelil. — Prosta mesta za Terezijanišče sc bodo oddala s prihodnjim šolskim letom, ki se prične 21. septembra. V to vojaško akademijo za c. kr. deželno brambo morejo prositi srednješolci z zrelostnimi izpričevali, ki 1. septembra niso še prekoračili 20. leta. Prošnje se vlagajo do 10. julija. — Meso hočejo zopet podražiti mesarji v Gradcu. Boljše volovsko meso nameravajo mesarji prodajati brez doklade, a zato dražje. Meso, ki je prej veljalo kg 1 K 52 vin., velja sedaj 2 K. Ako se odračunajo doklade pri mesu jc vendar meso za okolu 20 vin. dražje pri kg, nego je bilo dosedaj. Cena živine na Kraškem živinskem trgu je zadnji čas padla. V Ljubljani se je prašičje meso znatno podražilo. Povodenj na Dolenjskem. Vsled deževnega vremena in posebno vsled močnega naliva v noči od petka na soboto, je potok Težka Voda, ki prihaja izpod vznožja Gorjancev tekom dopoludneva rapidno narasel. Krka ie bila ziutraj šc v normalni visokosti, vsled pritokov pa jc tekom dopoludne tako narasla, da je v več krajih prestopila že opoludne svoje bregove. Ako dež kmalu ne poneha, jc pričakovati velikih povodnii v nižje stoječih krajih vzhodnie Dolenjske. Odbor zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov sc jc v seji 6. t. m. sestavil sledeče: Dr. Ivan Oražen, predsednik; dr. Emil Bock, podpredsednik; dr. Josip Stoje, tajnik, dr. Ivan Dolšak, blagajnik, dr. Otmar Krajec, dr. Julij Schu-ster, dr. Ivan Zajec, odborniki. — Podporno društvo organistov je imelo v Celju dne 4. t. m. sejo, pri kateri se je sestavila na ministrstvo za notranje zadeve prošnja, naj se v smislu nove postave o pokojnini zasebnih nastavljencev vštejejo tudi organisti ali glasbarji lavantinske, ljubljanske, goriške in drugih škofij. Dobro bi bilo, da g. tovariši tudi priredijo enak sestanek. Le z vstrajnim trkanjem se bode kaj doseglo. Ako se za tak sestanek ne bode nihče pobrigal, bode ga priredilo podporno društvo organistov, m sicer v Ljubljani v hotelu »Union«, dne 29. aprila ob deveti uri dopoldne. Več o tem se bode pozneje naznanilo. Torej gg. organisti, potrudite se, da kaj dosežemo, kajti ravno sedaj je ugoden čas, ker zvonjenie po toči ne pomaga. — Samoumor ženske. Župnik iz Vojske-ga, gospod Ivan Gnezda, se je peljal 5. t. m. s pošto iz Logatca v Idrijo. Med potjo je zapazil v potoku Zala, blizu Brusove grape, žensko truplo. S pomočjo dveh potnikov so potegnilo žensko, kočarico Marijano Nagode, iz Idrije, iz vode. Zmešalo se ji je in šla je v vedo. — Zupan gorenjelogaški g. Lenassi je odstopil. Dekliška Marijina družba v Rovtah nad Logatcem je priredila preteklo nedeljo predstavo slike »Sveta Cita«, šaloigro »Vzgojiteljica«, in tri pevske točke, ki so vse dobro uspele. Družba ima dokaj dobro izvežban Pevski zbor. Ljubljanske novice. LJUBLJANCANJE. POZOR! Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na S 12., al. 2 volivnega reda za volitve v državni zbor, zakon z dne 26. januarja 1907. drž. zak. št. 17, se javno naznanja, da so imeniki volivcev vseli osem volivnih okrajev deželnega stolnega mesta Ljubljane od dne 10. aprila do inkl. dne 25. aprila t. I. vsak dan. Izvzemši nedelie, od 8, do 12 dopoldne in od 2. do 4. popoldne razgrnjeni v posvetovalnici mestnega magistrata vsakemu na vpogled. Ugovore in reklamacije zoper imenik volivcev lahko vložijo v smislu S 13 gori navedenega zakona tiste osebe, ki imajo v dotič-nem volivnem razredu volivno pravico, ako so v imenik vsprejeti za volitev neupravičeni ali niso sprejeti volivni upravičenci, pri podpisanem mestnem magistratu ali ustno ali pismeno do dne 25. aprila t. I. Za vsak slučaj se ima vložiti poseben ugovor; ugovorom, da kateri volivni upravičenec ni vpisan v volivni imenik, priložiti je vsa dokazila, ki so potrebna, da se dokaže dotičnikova volivna upravičenost. Ugovori in reklamacije, pri katerih se ni ravnalo po teh predpisih ali ki so se vložili po gori navedenem roku se a limine zavračajo. Vse v svrho dokaza volivne upravičenosti potrebne listine so kolka proste. Pravica do vpogleda v volivni imenik opravičuje tudi, da si vpogledniki napravljajo v priliki vpogleda bilježke, v kolikor s tem ne ovirajo drugih oseb pri vpogledu. I i »Narod« proti Kregarju s pratiko v roki. »Narod« je sedaj pustil pri miru francoske razmere in se peča samo s kandidatom S. L. S. za Ljubljano Ivanom Kregarjem. Na vsaki strani Kregar, Kregar in Kregar! »Narod« pri tem ljudje vlečejo. Farbajo ga o shodih, neki hudomušnež mu je pa poslal celo neko falsificirano vabilo obrtnikom »na velik shod v »Unionu« v nedeljo 29. t. m.« »Narod« se sedaj s pratiko v roki s Kregarjem krega, da 29. t. m. ni nedelja. »Narod« jc res silno hitro informiran in točno poroča - mesec pozne.e! Dotično vabilo je bilo namenjeno za shod 3. marca, na katerem je bilo nad 1200 oseb, dotični. ki je »Narod« sedaj »potegnil«, je samo datum nekoliko spremeni! in dosegel je, da ie šel »Narod« — v pratiko gledat. »Narod« se posebno jezi nad stavkom, ki vsebuje popolno resnico: »Pri volitvah starega kopita niso nikdar odločevali obrtniki, marveč liberalni uradniki.« Stvari so se sedaj precej spremenile. Mnogi gg. uradniki so s tem, da so podpirali dela nezmožno liberalno kliko, sami napravljali nasprotja med seboj in delavskimi sloji. Ob času splošne in enake volivne pravice se bodo sedaj pač vprašali, če ie zanje praktično hoditi proti ljudstvu po kostanj v ogenj za brezvplivno liberalno stranko. Siccr je pa stvar njihovega okusa capljati za Malovrhovo stranko. Kakor bo S. L. S. posojeno, tako bo vračala. Ce bi »Narod« še nekoliko dal e pogledal v pratiko. bi videl da v najbolj zanesljivih pratikali kaže za liberalce 14. maj na — dež. li O narodni zavednosti se krega »Narod« s Kregarjem, ker ie nekdo, ki ie razpošiljal neka Krcgarjeva vabila brez Kregarjeve vednosti slučajno napisal nemški naslov. Uboga polkrajcarska kuverta, »Narodovemu« žurnalistu ie dala 35 vrst. Ta kuverta ie grozno narodno izdajstvo, ob katerem se gotovo mora ustaviti tudi vsako socialno delo delegacije S. L. S. Nekaj strašnega ie, ako se pomisli, da je ta naslov pomotoma napisala oseba, ki zna cclo ruski. Tolažilno je pri tem samo to, da ima celo ljubljanski župan, ki menda tudi ruski zna, nemške vizitke. Ij Iz telovadnice. Telovadci se pripravljajo za prvi javni nastop, katerega nameravajo prirediti koncem meseca maja v veliki dvorani hotela »Union«. Redni obisk telovadnih vaj jc tako povoljen, da telovadi na teden povprečno 100 oseb v telovadnici. Tudi telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu se lepo razvija in pogled v telovadnico ob telovadni uri mora razveseliti vsakogar. Toliko življenia, vztrajnosti in navdušenosti kot malokje se vidi samo med vrlimi šentviškimi inladeniči-telovadci. Na Jesenicah pričnemo s telovadbo tekoči mesec. Ondotno društvo si je že naročilo potrebno telovadno orodje, katero postavi v lepo dvorano novega doma. Kakor kažejo priprave, bo prvi javni nastop ljubljanskih in šentviških telovadcev pokazal lep začetni uspeh nove telovadne panoge v naši organizaciji. Podrobni vspored javne telovadbe priobčimo v kratkem. Ij Deputacija občinskega sveta odpeljala se je v zadevi preureditve južnega kolodvora k posvetovanju železniškega sveta včeraj na Dunaj. Sedaj, ko ie že deželni predsednik na Dunaju za uvrstitev ljubljanskega uradništva v II. razred aktivitetnih doklad, se hoče spomniti na to tudi ta »deputacija«. Ij 27. pešpolk. Novoimenovani poveljnik 27. pešpolka polkovnik Radičevič pride 12. t. m. v Ljubljano. Danes nam brzojavljajo iz Gorice, da sc ondi govori, da pride 1. maja 27. pešpolk iz Ljubljane v Gorico. lj Poročil sc je včeraj v Ljubljani g. Er. Podržai, črkostavcc v celjski Zvezni tiskarni z gospodično Malči Arlič, upraviteljico »Domovine« in »Narodnega Lista« v Celju in hišno posestnico na Bregu. Ij Upokoien je generalni major Feliks Bonjean, poveljnik 44. domobranske brigade v Ljubljani. Pri ti priliki mu ie podeljen viteški križec Leopoldovcga reda. Ij Premeščen je stotnik Ivan Spcrl od po stajnega poveljstva v Ljubljani k garnizijski bolnišnici v Ljubljani, kier bo za ekonomskega častnika. Ij Roditeljski večer. V četrtek, dne II. t. m. zvečer ob polu 7. uri bo predaval g. dr. Otmar Krajec, mestni fizik, v Lichtenthurniči-nem zavodu o »nalezljivih boleznih«. Povabljeni so vsi p. n. stariši in vsi šolski prijatelji. Ij Panorama interuacional se nahaja se daj pod Trančo št. 2. Ij Generalni major Seiht se je v nedeljo opoldne odpeljal iz Ljubljane na svoje nov«) mesto v Gorico. Na kolodvoru so se poslovili od njega različni dostojanstveniki. V železni- ški voz so čestilci gospoda Seibta položili nad 40 šopkov. V soboto zvečer se je ob sviranju vojaške godbe vršil poslovilni večer v veliki dvorani »Uniona«. Ij O vzrokih ruske revolucije predava danes ob pol 8. uri zvečer v »Slovenski kr-ščansko-socialni zvezi« g. L. Lenard. Vstop vsakemu prost. Ij Prostor za železnlčnl tir se pri Martinovi cesti znatno razširi. V to svrho bo železnica odkupila od ondotnih zemljiških posestnikov več sveta. Letos se to delo že prične. Ij Ljubljanski Nemci mislijo resno z zgradbo svojega gledališča, in to v prvi vrsti ob Miklošičevi cesti, drugače pa na hranilnič-nem svetu v Igriških ulicah. Ij Gostilna »Pri škrjancu« se prenese, ko-kor čujerno. v Streliške ulice, kjer jo misli otvoriti gospod Pavel Turk v svoji novi hiši. lj Pomnožili bodo, kakor se govori, ljubljansko policijo za več mož. Ij Mrtvoud je zadel včeraj v policijskih zaporih berača Preselja. Imenovani je star nad 80 let. lj Semenj. Dne 8. t. ni. jc bilo na mesečni sejm prignanih 729 konj in volov, 228 krav in telet, skupaj 957 glav. — Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih srednja. lj V garnizijsko bolnišnico ie šel spat. V nedeljo zvečer se ga je bil leta 1875 v Dunajskem Novem mestu rojeni in v Dobrunjc pristojni delavec Anton Mežnar, ki je delal pri zgradbi kemične tovarne in ima za Ljubljano prepovedan povratek, nalezel ter zavil naravnost v garnizijsko bolnišnico. Tam ie pa tako razgrajal, da so ga vojaki prijeli in iz-rcčili policiji, ki ga jc dala pod ključ. lj Nabor. Dne 6. t. ni. jc prišlo na nabor 134 in je bilo potrjenih 37, včeraj jih je prišlo 168 in je bilo potrjenih 40, danes je prišlo 143, izmed katerih je bilo potrjenih 32 ljubljanskih mladeničev. lj Mlad prirejevalec veselice. Marsikdo je pretečeni teden videl po mestu polno nabitih lepakov, potom katerih je neki zasebnik Avgust Novak vabil občinstvo na plesno veselico v gostilno na Tržaški cesti št. 21. Za to veselico so se začeli zanimati tudi detektivi in dognali, da je zasebnik Novak služil prej za hlapca in je prišel prosit gostilničarja Je-rele, čc bi hotel dovoliti, da v njegovem salonu društvo »Morje« priredi ples, katerega bode on sam aranžiral in tudi salon bode okinčal sam in istotako bode društvo skrbelo za primerno godbo. Novak je potem naročil lepake, potem pa začel nositi skupaj zastave in drug vsakovrsten kinč. Med olepšavanjem salona se ie Novak hvalil, kako lepo se bode razvijalo društvo in da bodo šla vsa druga društva prej »cugrunt«, kakor to društvo. Ker se je pa konstatovalo, da to »novo« Novakovo društvo nima nikakega inventara, se je kmalu dognalo, kie je vse reči pokradel in Novaka so djali pod ključ. Po veselici, katero je priredil gostilničar na svoje »stroške«, so pa detektivi pobrali vse pokradene reči, katere dobijo lastniki nazai. Tako jc poginilo koinai pričeto »Novakovo« društvo za prirejanje plesnih veselic. lj V Ljubljanici utonil. Pogreša sc, kakor smo že včeraj omenili, od sobote 72-letni posestnik in krojač na Opekarski cesti 12, Lovro Koman. Navedenec ie odšel precej pozno z neko družbo iz neke gostilne, ki so šli potem v kavarno »Merkur« in je odtam gredoč najbrže po nesreči zabredel v Ljubljanico in utonil. Pogrešanec ima sive lase in brke, siv suknjič, črne hlače in štiflete. Ob Ljubljanici so našli njegov klobuk. lj Občni zbor pomočniške bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani bo v četrtek, dne 11. aprila, ob 3. uri popoldne v hotelu »Ilirija« s sledečim sporedom: Volitev odbora v pomočniški zbor. Volitev zastopnikov v zadružni zbor. Volitev razsodišča. Volitev odbora za bolniško blagajno. Volitev nadzorovalcev in namestnikov. Nato se vrši polaganje računov za leto 1906 in razni predlogi. Ij Zanimiva pravda proti Podreberšeku, pregledniku električne železnice, se ima vršiti dne 11. t. m. pred c. kr. okr. sodiščem. Radovedni smo na izid te pravde, katera bi bila žc skoro zaspala. lj V Ameriko sc ie včeraj odpeljalo pet Slovencev, nazaj je pa prišlo 180 Hrvatov in Slovencev. lj Izgubila ie gospa Jcra Latupičeva mo-šnjiček, v katerem je imela 65 K denarja. Roza Blažičeva pa denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. Desetnik K. Šponišek jc iz-gubil denarnico, v kateri ie imel 24 K denarja. Štajerske novice. š Lavantlnski duhovščini. Na kruti ukaz nadsodišča v Gradcu, da bi sc matični vodje morali posluževati nemških golic, bodo lavan-tinski duhovniki odgovorili hitro po vol. borbi na javnem shodu v Mariboru. Takrat bomo imeli že tudi izvoliene poslance, katerim podamo na pot na Dunaj navodilo, da postopajo brezobzirno proti vladi, če ne ohladi malo načelnika graškega nadsodišča. Za sedaj se pa svetnic: Nemške golice vračajte z opombo: Ncrabljivo. ker ie uradni jezik avtonomnega župnijskega urada v N. slovenski. Vendar pa se mora ustreči želji preč. kn. šk. ordinariiata m izkaze točno pošiljati. Ker nam preč. kn. šk. ordinarijat nikakor ne ukazuje, da sc poslužujemo nemških golic, pošilia-mo vse izkaze na navadnem pisnem papirju vrsto za vrsto brez vsakega razločevanja. Tudi drugo slovensk«) duhovščino poživljamo, da se pripravi na skupen odpor. Zveza. š Postajališče v Dobovi bode otvorjeno I. maja. ako bodo dovršena vsa dela. š Gregorčičeva slavnost v Mariboru mi-nolo nedeljo ie bila, kar se tiče deklamaeije, petja in godbe, res nekaj izbornega. Grdi madež na tej lepi vcselici pa ic bil slavnostni go- vor dr. Rosine. ki je govoril ostudno in surovo ter v svoj govor vmešaval znane liberalne neresnice. Natančne e o tem prihodnjič! š Iz Maribora. Na oklicih sta g. Roman Terstenjak, c. kr. sodni pristav v Št. Lenardu, z gdčno. Emilijo Pučelik, hčerko davkarjevo. G. Adalbert Pučelik, c. kr. poštni asistent v Mariboru, z gdčno. Marijo Gorjanec iz Kranja. š V Celju ie po magistratovem volivnem imeniku 1075 volivcev. Reklamacije bodo število malo izpremenile. š Umrl je gospod Ferdinand vitez Yellou-sehegg plemeniti Fichtenau v 90. letu svoje dobe. Pokojnik je bi! v Celju med Slovenci in Nemci dobro znan in priljubljen. š Umrla ie gospa Vrečerjeva, veleposestnica v Vojniku. š Iz finančne službe. Davkarski preglednik g. Karol Ferschnig je prestavljen iz Vranskega v Rogatec. š Upokojena je učiteljica ročnih del gdč. Ana Pečovnik. Razne stvari. Milanska izložba ie imela 1 in pol milijona kron dobička. Pasivni odpor na progah ogrske Južne železnice je že prenehal. Med ravnateljstvom in delavstvom se je doseglo sporazumljenje. Starček zadavil svojo ženo. Iz Plzna poročajo, da ie v Novi vasi 831etni Gartner zadavil svojo 81 let staro ženo, ko je spala. Samoumor šefa policija. V Lvovu je šef policije Holovi isvski skočil v Stry in se utopil. Zmešalo se mu je. — Na letošnjem potovanju generalnega šlaba bo prvikrat sodeloval tudi prostovoljni avtomobil ni zbor. Bosenska cenzura. Novi tiskovni zakon vztrajno deluje. V zadnji številki lista »Mu-savat« ie cenzor črtal 834 vrst, to je še nekaj več kot dve tret ini lista. Telefonska in brzojavna poročila. KRVAV BOJ MED KMETI IN SOCIALNIMI DEMOKRATI. Praga. 9. aprila. V Lusanu, v Stern-bergovem volivnem okraju, ie bil v nedeljo na volivnem shodu krvav boj. Udeležniki so bili s steklenicami in palicami. Socialističnemu kandidatu so kmetje strgali obleko s telesa in ga tako pretepli, da je krvavel. Kmetje so hoteli pobiti vse socialne demokrate, ki so morali bežati. Kmetje so za socialnimi demokrati metali kamenje. Mnogo socialnih demokratov je težko ranjenih. Vrši se sodnijska preiskava. NAGODBENA POGAJANJA. D u n a j, 9. aprila. Danes so se vršila tu med avstrijskimi in ogrskimi ministri pogajanja v zadevi nagodbe. SAMOUMOR UČITELJEV. Dunaj, 9. aprila. Mestni učitelj Neff se je radi slabih premoženjskih razmer zastrupil. BOMBO PROTI ŽUPANU. Brno. 9. aprila. Pri hiši župana v Ei-bcnschiitzu je eksplodirala dinamitna bomba. 50 oken je razbitih, ranjen ni nihče. NAJNOVEJŠE VESTI IZ SRBIJE. Belgrad, 9. aprila. (Od našega dopisnika.) Zasedanje skupščine je odgodeno na 9. maj. — V Belgrad je dospel švedski delegat za trgovinska pogajanja s Srbijo. — Reka Morava je poplavila nekatera mesta v iztočni Srbiji; železniška proga je ponekod pokvarjena. GENERALNI ŠTRAJK. T e r n i, 9. aprila. Delavci v tovarni za jeklo v Terniju na Laškem so sklenili proglasiti generalni štrajk. VELIKI POMEN SESTANKA MED ANGLEŠKIM IN ŠPANSKIM KRALJEM. Madrid, 9. aprila. Vsi španski listi po-vdar,ujo, da ima sestanek ined angleškim in španskim kraljem v Cartageni namen, ustanoviti prijateljsko zvezo med Angleško in Špansko proti Nemčiji. Angleška in Španska bosta na haški mirovni konferenci skupno postopali proti Nemčiji, katera se brani splošnega razoroženja. ŠTRAJKOVSKO GIBANJE NA FRANCOSKEM. Pariz, 9. aprila. Vlada je odpustila iz službe predsednika društva uradnikov finančnega ministrstva, ker je v strokovnem glasilu uradnikov pretil z generalnim štrajkom. — Vlada ie vse odredila, da zabrani generalni štrajk delavcev in pomočnikov jestvinske obrti. Vsa Javnost je proti pomočnikom, ki zelo omahujejo, ali bi pričeli s štrajkom ali ne. LAŠKE POMORSKE VAJE. Rim. 9. aprila. »Tribuna« poroča, da bodo letošnje jesenske italijanske vaje nenavadno obsežne. Naloga naj bo sledeča: Sovražnik izkuša prodreti skozi mesinsko pomorsko cesto. IZJALOVLJENI ATENTAT. B a r c e I o n a , 9. aprila. Na odru. na katerem so včeraj pri slavnost; zaprisege vojaških novincev stali zastopniki oblastev, je danes eksplodirala bomba. Bomba ie za en dan prepozno eksplodirala. LAŠKI ANARHIST V P1REJU. R i m, 9. aprila. »Tribuna« poroča, da so v Pireju zaprli laškega anarhista Petra Salone. ki se je tatu oh prihodu laškega kralja nastanil v hotelu »Constantinoplc«. OBISK LAŠKEGA KRALJA V ATENAH. R i ni. 9. aprila. Ofic alna »Tribuna« vidi pomen obiska italijanskega kralja v Rimu v tem, da se bodo Izboljšale razmere v Makedoniji v prilog reiormnl akciji. IUflH KREGAR Dflsar In Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na EHzabemi cesfi blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 555 3 1 i B i i Meteorologično poročilo. Višina n. morjem H06'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm C 1 f CttS opn-E-iv.in ja Stanje barometra t mm Temperatura po Celzija VetroTi Nebo £ -*1 a 2 6 ;»e a J! 3 »• 8 9 z»6Č. 30*7 5 0 sl. svzh. jasno »1 7. zjutr- 73VH - 'Sl sl. svzh. dež 9 4 9I l. pop 31 64 sl. jug. » Srednja včerajšnja temp. — norm. 20 perje in puh oprano in očiščeno 1 v kilograma od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. Krojaškega pomočnika sprejme Jos. Paulin v Novem mestu. 680 2 l^armoijij a m er i kanske g a sistema, še skoro nov, proda vsled družinskih razmer pod ugodnimi pogoji ANTON SKOK, organist v Spitaliču, p. Motnik nad Kamnikom. 797 2-1 čiSš" P" »nujiurtau ■) $ •) X'. j X'. •) ) W 9 X'. > X'. > X< > i X'. 9 X". ■) X-. i s'- ^ Podlipoglavom je na pro-l^) daj; nastopi se lahko takoj. — ^ Proda se tudi samo poslopje ^ brez polja, travnikov in gozdov. ^ >/r" Posebno ugodna prilika za gostilno in prodajalno | 10 okrog ležečih vasi je ^ brez gostilne in prodajalne,^ V^ toraj nobene konkurence. i 7-> M ti M niku m Vse drugo se izve pri last-Franc Lipah-u v '-'M Lipah - u Dobrunji p. Ljubljani. 78 1 1 % _ .V. '/~< mm Gostilna na prodaj .'.1MM I. V A V') •) ') A>.' v V •) A< v A*< 0 A V. •>v \V I 2oltarna na$tai>^a baročnega 5lcga $ta pcceni na predaj. - - Zupni urad ri^c^rcncg. 794 2-1 £lužbe i^ee 28 let 5tarc ::pe$teno de^Ie:: ir za delalo. Najraje v župnišče, kjer ni veliko poslov. Ponudbe na: Marija 28, poste restante Spodnja Hrušica. -,95 l—i ^prejme tal^cj uee S1 cev Ij'arjci? za pucanje in cvikanje pri tukajšni tvrdki 5itzl § Rezina, Ljubljana, greg št. 20. ;98 3_, V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt. Več se poizve v gostilni pri Pavšiču i v Zg. Šiški ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40. 2 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je Begu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi načega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega oč»;ta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Mihaela Gostiša trgovca in posestnika danes ob 6. uri zjutraj po dolgem in mučnem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 59- letu starosti. Zem->ki ostanki predragega rajnkega preneso se v četrtek, 11. aprila t. 1., ob 4. uri | pt poldne iz hiSe žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu. Sv. maše zadušnice bodo se brale v župni cerkvi Matere Božje v Gor. Logatcu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Gor. Logatec, dne 9. aprila 1907. 803 Marija Gostlša roj Vrabec, seproga. Mihael, Ivan, Karol, Fran, Josip, sinovi. Ivanka Murnik roj. Gostiša, Dragica Vukovid roj. Gos>iša, Mici, Lojzi Rozi, i hčere. — Franc Gosliša, brat. — Josip Murnik in Stevo Vukovič, zeta. — Milica, Slava, Miljutin Murnik, Brankica in Vladimir Vukovič, vnuki in vnukinje. * F- M- NETSGHEK H M 0 ® c. kr. dvorni "j * tLr^Jia ^ tt 'H dobi vatel] ____ H V fl ... H( Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 jI ------ priporoča svojo „PRI VELIKI TOVARNI" 8 V A V A 'J A ,H,i ueliHonsKo zalogo spomladanske konfekcije i A A za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. 568 12 postrežba soiidna. V P A. LUKIC, posiovodkiuja. U Ikiti V najem se odda za 3 leta po zelo nizki ceni v Smariji pod Ljubljano hišo št. 22, v kateri se nahaja tMna Išče se dobra 71)6 2-1 nasproti dekanijski cerkvi. Več se izve pri 80i lastniku g. županu ravnotam. 3—1 ! ^tijjarico - - - za meščansko hišo. - - • Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca" z^5: k a ■■ - n •>-• Ivan Podlesnik Ljubljana — Stari tri Jteu. 10 m m m m m Priporoča svojo trgovin s klin in.Mi S".-- ■. . /■■. ■•:.!■■/1>;NV>,/J>vi-->.\'., t;■ f- y.s. i vv .V. . '/> •/^■A A /> 7 ;' T mm Velika zaloga CD Solidno maso CD Zmerne cene .V. V^V. V./.V- kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor, Šiška, postavljen: Parožaga Deghenghi v bjub^jani in sicer: 799 5 1 Vrsta hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Dolgost v metrih od 30 do 60 cm dtto. bukov les K 38 - K 20- - K 24 K 19' K 18- K 17- od 26 do 29 cm dtto. K 30- K 18'- K 20 K 17'- K 16- K 16-- od 19 do 25 cm dtto. K 26- K 16- K 18-- K 15' K 14-— K 14- od 3—4 m 4 metre 2-25 in 4-50; Hrastove deske 28 mm debele la K 55 —, lla K 45"-, lila K 35' kubik meter. i „ , Bukove , 28 , , , „ 35"-, „ „30 -, „ „ 20'- . , ( dolgost 2-4 m. Hrastove frize 28 . „ „ „ 2 50, „ „ 2--, „ , L80 kvadrat meter. \ , 1-10, „ Bukove 28 1 40, 1- I Dolgost 25-50 cm. Lepo posestvo na Gorenjskem v bližini Ljubljane se radi rodbinskih razmer takoj proda z večjim zemljiščem vred. Dobro urejena gostilna, 14 lepo mebliranih sob, električna razsvetljava, sobni telegraf, napolnjena ledenica, kozolec, pod, kolarnica, mnogo voz, konjska oprema itd. Senčnat restavracijski vrt, velik poletni salon; travniki, dve gozdni parceli, sadni vrt, 50 plemenitih vrst jablan in hrušek — vodovod. Za gostilničarje, leso- in vinotržce zelo pripravno. Ugodna lega za projektirano avtomobilno-poštno vožnjo. — Vpraša naj se pri upravi tega lista ali pa v tobakami na Bregu štev. 6 v Ljubljani. W)2 2-l ■ar!**" Podružnica s v Spljetu« s Delniška glavnic« t i i K 2.000.000. i i VVm Ljudljansliii Mtiio Danka p LjiH ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje prednjeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- ^I^O tuje od dne vloge do dne vzdiga po oških lirah. Rentni drtvek piača banka sama. O ■M« Podružnica s v Celovcu ■ ffi a s Rt»zer*v