Na katoliški shod v Ljubljano. Ako hoče vojskovodja doseči zmago, mora imeti določen vojni načrt in v vojski lep red, da vsakdo ve, kje se mu je postaviti in kaj ima opraviti. Tudi mi Slovenci imamo hud boj za svoj obstanek, zato je treba, da si napravimo jasen načrt, svoje moči zberemo in lepo uredimo. Zatorej, predragi rojaki na slovenskem Štajarskem, pojdimo v obilnem številu na katoliški shod v Ljubljano, ki se bo vršil dne 10., 11. in 12. septembra! — Tamkaj si bomo z brati iz drugih dežel slovenskih razkrili rane, ki nas skelijo in določili načrt, po katerem bomo delovali. Kaj pa hočemo na katoliškem shodu? 1. Ob mejniku dveh stoletij se hočemo Slovenci pokloniti svojemu Odrešeniku Jezusu Kristusu in s tem dati poznim rodovom očitno svedočanstvo, da je leta 1900 živelo po slovenskih deželah pošteno, Kristusu io njegovi namestnici sv. katoliški cerkvi udano ljudstvo. Povzdigniti hočemo svoj glas zoper brezbožno počenjanje onih nezvestih sinov, ki nam skuSajo izdreti iz srca vero naših očetov in s tem podreti naitrdnejšo podlago našega obstanka. Na podlagi večno-veljaviiih naukov Kristusovih hočemo zidati poslopje svoje časne in večne sreče. Le na podlagi žive krščanske vere more vzkliti dobro družinsko življenje, le na tej podlagi je mogoča požrtvovalnost, ki jo terja ljubezen do domovine. 2. Slovenci smo miroljuben in pohleven narod, hočemo v miru in slogi živeti s svojimi drugonarodnimi sodeželani, toda svojih naturnih pravie se ne smemo odreči nikdar. Črv se bori za svoje življenje, samo Slovenee bi naj mirno pustil, da ga sovražnik ogloje do kosti? Krivice, ki se nam Slovencem godijo na Štajarskem, presegajo že vse meje. Proti temu hočerno povzdigniti svoj glas in se tesneie okleniti svojih bratov. Glasno hočeino povedati, naj duh velikega Slomšeka vodi kakor zvezda naše prihodnje delovanje; naj vsi rojaki, ki so dobre volje, opustijo bratomorni strankarski boj na Slovenskem, ki nam jemlje vso politično moč. Grdo samoljubje naj izgine, več požrtvovalnosti, več miro 1 jubja, več vstrajnosti in vzajemnosti v našem političnem delovanju naj nam prinese II. katoliški shod. 3. Nenasitne pijavice so že popolnoma izsesale slovenskega kmeta in delavca. Ko si zadnji čas hočejo ubogi slovenski kmetje in delavci pomagati na noge, nastala ie divja gonja med našimi nasprotniki. Vsak stan si dandanes hoče zboljšati svoje stališče, samo slovenski kmet bi moral )>iti vedna žrtev brezvestnih oderuhov. Zatorejpojdimo ksvojim bratom in si določimo jasna navodila za svojo gospodarsko organizacijo. Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog! 4. Posvetovati se hočemo na katoliškem shodu, kako bi se povzdignil domači pošteni obrtni in trgovski stan, ki sta važen del narodne celote. 5. Če hočemo veljati kot omikan narod, moramo imeti dobre šole, na edino pravi krščanski in narodni podlagi; moramo gojiti tudi slovenskn književnost in znanost. Zatorej pojdimo in povzdignimo visoko svoj glas za dobre šole, slovenski učenjaki in pisatelji pa naj stopijo v tesno kolo in se resno in navduieno poprimejo dela, da pred omikanim svetom pridobč čast slovenski znanosti in književnosti. Rojaki Slovenei, kar Vas prebiva po slovenskem Štajarju od bistre Mure do Save, od lepih Slov. goric do visokih solčavskih planjav, vzdignite se! Kdorkoli si, kmet ali delavec, rokodelet ali trgovec, uradnik, učiteli ali duhovnik, 5e Ti pripušča čas in druge okoIišCine in imaš srce za slovenski narod, pojdi h katoliskemu shodu! Naj bi ne bilo slovenske občine, ki bi ne poslala tje svojega zastopnika. In vsi, ki se udeležijo shoda, naj prineso seboj poživljen ogenj do sv. vere in lepe slovenske domovine; da vsak postane misijonar, ki bo vnemal svoje rojake za krepko delo, za boljšo bodočnost. Naprej torei, štajarski Slovenci, pod starim geslom: »Vse za vero, dom, cesarja!«