http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.$i Četrtek, n.november 2010 / številka 884, leto xvii / poštnina plačana pri PRODAJA. MONTAŽA • SERVIS tednik 884 d 7X961 2 "4 4 O 6 7 I TOSHIBA Panasonic DAIKIN GSM: 041 / 650 671 www.viking-klima-sp.si, Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do1 ob sobotah od 9. do 13\ v Izoli, Ljubljanska ul. 13, tel. št 040 410 743 - ISOLA / CENA: 1,20 EUR aj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC SHOTò KLl/a http://shotoklub.doesntexist.org Shoto Klub “Izola” je na Facebooku Kdor teče alkohol ne misli Tisti, ki ne marajo teka pravijo, da je to šport za zdravljene alkoholike, tisti, ki tečejo pa vedo povedati, da je to način življenja, ki je še zdrav povrhu vsega. V vsakem primeru pa gre za neke vrste odvisnosti. (Mef) Ljudje smo odvisni od marsičesa, le da se nekaterih odvisnosti zavedamo, drugih pa ne. In v skladu s tem se do njih tudi obnašamo. Če bi, naprimer, vprašali organizatorje in udeležence martinovanj, ki slavijo tisto, kar prometna policija preganja, ali so odvisni od vina, bi seveda rekli, da ne. Čeprav je res, da boste ene in iste obraze videli na vseh prireditvah, kjer je vino v naslovu ali vsaj v stranski vlogi. Tudi če bi vprašali kakšnega izolskega vinogradnika, ki te dni vabi prijatelje v svojo kantino, ali je odvisen od vina in od prijateljske družbe v kleti, bi vas samo čudno pogledal. Tako kot bi vas čudno pogledali udeleženci nedeljskega Martinovega teka, če bi jim rekli, da so tekaški odvisniki. Rekli bi, da ne, čeprav je res, da se jim zdi vsak dan ko ne obujejo športnih copat, izgubljen. In kaj naj rečemo o naši sosedi, ki ne sme zamuditi nobenega nadaljevanja brazilske limonade, tako da, če je odsotna, gledanje zaukaže soprogu. Ali pa o televizijskih voajerjih, ki ne smejo zamuditi nobenega srečanja z nekakšnimi zvezdami Big brotherja. Odvisnosti je okoli nas kolikor hočemo, toda najbolj me je strah od-visnežev od oblasti in od politike. Tisti, ki so odvisni od oblasti so nevarni zato, ker skušajo ves čas priti do tistega, kar je pravzaprav tudi naše, kar je proračun občine, države ali Evrope. Najbolj pa me dolgočasijo tisti, ki so odvisni od politike in o njej lahko govorijo od jutra do večera, s politiko obremnijo vsako družbo in so najbolj vzhičeni v času volitev. Takrat so, skoraj zadeti. V primerjavi z njimi so odvisniki od teka odlična družba. Prej ali slej namreč nekam odtečejo. Steljo Jaz nisem kakšen turist, jaz sem Steljo, basist, tisti že nekdanji iz kvarteta 7 plus, ki sem ga zapustil skoraj pod mus, ker sem pač Istran, rad v družbi, še rajši sam. V resnici ni bilo brez vzroka, za vse je kriva zvita roka. Saj sploh ne morem dobro zapet, če ne morem kozarca v roko prijet. Danes seja OS Danes ob 16. uri se bo na konstitutivni seji sestal novo-iyvoljeni izolski občinski svet. Novi svetniki so včeraj že dobili glavne informacije o načinih glasovanja na sejah ter se seznanili s sedežnim redom. Sejo boste lahko spremljali tudi na Mandračevem kanalu. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER komunala izda - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 Pogrebna služba gg|24UR) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik------------ Dolgo popotovanje od Izole do Kopra Ob gradnji semedelskega nadvoza smo se lahko še enkrat prepričali, kako prometno občutljivo je območje slovenske Istre, saj zaradi teh del ob konicah med Izolo in Koprom nastajajo neverjetni prometni zastoji. Dodatno so zaostrili prometni režim še z zaporami makadamskih obvoznic in tako smo se na to dolgo popotovanje podali tudi mi. Pred leti, pravijo, saj sem sam bil še premlad, da bi se tega spomnil, je Izolo in Koper povezovala ena sama cesta, tista ob morju. To, da je bila cesta prometna, ne čudi, a ni bil to največji problem. Mnogo večji je nastal v primeru, ko je prišlo do plazov ali pa tudi že zaradi okvare katerega od že takrat ne ravno sodobnih prevoznih sredstev, večinoma jugoslovanskega porekla. Ko se je na cesto vsul plaz, je, menda, marsikdo, ki je delal v Kopru, ostal kar doma, nekateri pa so se vozili z avtobusom do bolnice, in od tam po peš poti prehodili kakšen kilometer do naslednje, tokrat koprske avtobusne postaje. Verjetno bi se podobno utegnilo zgoditi, če bi do plazu prišlo danes, glede na trenutni „koprski“ prometni režim. Z nekaj pomembnimi spremenljivkami. Vozil je več, industrije manj Za razliko od tistih nostalgičnih časov, polnih rdečih zastav in fičotov, so danes stvari nekoliko drugačne. Seveda se je število avtomobilov na obali z leti hudo povečalo. Potem pa je tu še dejstvo, da je v tem času v Izoli takorekoč kolapsiralo celotno gospodarstvo, z industrijo na čelu, in nedvomno mnogo več Izo-lanov dela v Kopru danes, kot pa jih je v sedemdesetih letih prejšnjega tisočletja. A, boste rekli, danes sta Izola in Koper bolje povezana, kot nekoč. Pa vas moram razočarati. Ne, nista. Vsaj v očeh tistih, ki poskušajo upoštevati prometno signalizacijo. Leta 2010 Koper in Izola povezujeta dve glavni cesti, pa še nekaj bolj ali manj stranskih. Najbolj prometna je seveda glavna cesta ob morju, manj prometna, a skoraj bolj pomembna za pretok prometa pa je povezovalna cesta med Markov- cem in bolnišnico, saj preko le-te poteka ves promet, ki je namenjen na Markovec in v Semedelo, med drugim. Imamo še dve cesti, oziroma cesto in pol, ki povezuje izolsko in koprsko podeželje. To je cesta, ki povezuje Barede in Gažon, vmes pa se odcepi tudi proti Semedeli, oziroma Markovcu, a slednja je že bolj zasilna, kot pa ne. Za konec pa sta še dve makadamski poti, obe z bolnišnice proti Markovcu, vendar sta tudi ti dve zasilni poti, ki se večinoma v lasti stanovalcev in zato neprimerni za gostejši promet. To so možne poti iz Izole do Kopra, če odštejemo seveda tiste, ko vodijo mimo piranske Občine, in večina teh poti je danes iz takšnega ali drugačnega razloga zaprtih. Zanimivo. Padajo kot domine Začelo se je z enosmerno ureditvijo Kvedrove ceste med bolnišnico in Markovcem, kjer je, kot je že vsem znano, dovoljen promet v smer Kopra samo za intervencijska vozila, za avtobuse in taksije. Dan po ureditvi, ko se marsikdo niti še ni zavedal, kaj to pomeni, je med sedmo in osmo uro zjutraj med Izolo in Koprom promet zastal. Čas se je ustavili in kolona avtomobilov z njim. A človek je iznajdljivo bitje, iznajdljivost pa je od vedno krasila prebivalce teh krajev, in tako so se različni ljudje lotili težave na različne načine. Nekateri so budilko premaknili za pol ure v noč in se tako rešili problema prometnega zastoja, spet drugi, tisti z bolj fleksibilnimi urniki, so le-te premaknili v bolj “človeške” ure in s služenjem kruha začeli ob deveti uri. In tako se je vsaj deloma ta največja koncentracija prometa malo razredčila. Tisti, bolj pustolovske sorte pa so se lotili raziskovanja novih poti. Za najbolj primerno se je najprej izkazala makadamska pot, ki od krožišča ob bolnici vozi vzporedno, na južni strani Kvedrove ceste. Pot pelje vse do Ulice Vena Pilona na Markovcu, tako da je bila pot za tiste Izolane, ki delajo na Markovem hribu, ter za tamkajšnje prebivalce, ki se domov vračajo iz Izole ali Pirana, kolikor toliko spodobna in predvsem nič kaj preveč prometna. Vse dokler koprski redarji niso ugotovili za to „zvijačo“ in prehod prepovedali najprej zakonsko, s postavitvijo prometne signalizacije, nato pa še fizično z nasipom in „panetoni“ in tako v neroden položaj postavili stanovalce ob makadamski poti, ki imajo zdaj do doma objektivno najdaljšo možno pot med vsemi prebivalci na obali. Ostala je tako še pot na podeželju, a kaj, ko se je očitno nekdo odločil, da je tudi ta „nezaželjena“. Najprej nas je presenetila vest, da kljub oteženemu prometnemu režimu na glavni prometnici, delavci na cesti ob Gažonskem nogometnem igrišču vsake toliko postavijo zapreko in se lotijo prekopavanja še edine ne toliko prometne obalne ceste. Potem pa je tu še razveseljiva novica za vse tiste, ki raje vozijo malo dlje, kot pa, da po polžje sledijo komaj premikajoči se koloni vozil ob morju: vožnja skozi Gažon je dovoljena samo stanovalcem tega kraja, kar Izolani načeloma pač nismo. Kako naprej? Dejansko nam ne ostane drugega, kot da se kot ovce postavimo v vrsto ob morju in čakamo, da bomo na vrsti za v službo. Iznajdljivost uporabnikov cest je očitno primerljiva z iznajdljivostjo tistih, ki te ceste na tak ali drugačen način zapirajo in ustvarjajo enocestje, kije nekakšno enoumje v prometnem vidiku. Nekateri, ki so poskusili ob odsotnosti redarjev pri bolnici kar po bližnjici preko Markovca, so dobili domov darilo v obliki globe, enako velja za nekatere, ki so imeli to nesrečo, da so naleteli na pustolovske redarje na makadamskih in zasebnih poteh, tako da je cilj prometnikov jasen: voziti se moramo ob obali in pika. V naslednjih dneh pa bodo menda zaprli še izvoz za Semedelo, tako da lahko pričakujemo herojsko kolono ob izvozu pri koprskem pokopališču. Najprej seveda bodo ta bolj iznajdljivi uporabili krajšnji-co, ki povezuje bencinsko črpalko na hitri cesti z novim Intersparom, a bodo tudi to, po vsej verjetnosti, hitro zaprli. Promet kot družbeni eksperiment Morda pa gre v tem primeru le za družbeni eksperiment. Morda so se nekateri vodilni v sosednji Občini odločili, da bodo poskusili, če je možno ljudi toliko voditi, da se, meni nič, tebi nič, postavijo v vrsto in čakajo. In če jim to uspe v prometu, kjer se znajo v histerična mitološka bitja preleviti tudi pregovorno mirni posamezniki, potem je to mogoče povsod. Seveda nas je zanimalo, zakaj je do te spremembe prometnega režima sploh prišlo. Vprašanja smo poslali na odgovorne za stike z javnostjo na koprski občini: 1. Zakaj, oziroma kdo, je strokovno odločil, da je treba cesto med bolnico in Markovcem urediti za enosmerni promet? 2. Zakaj ni bil izdelan načrt alternativnih poti? 3. Kdaj bo promet urejen na tak način oziroma, ali vendarle pripravljate kakšne začasne rešitve za izboljšanje pretočnosti prometa na tej relaciji? Odgovor uradnih oseb pa je bil zaskrbljujoč: “Kljub vsej dobri volji, vas moramo obvestiti, da žal danes odgovorov ne boste prejeli, saj so pristojni izredno zasedeni, poleg tega pa so danes že ves dan uradne ure za množico strank. Odgovore vam bomo poslali takoj ko bo mogoče. Hvala za razumevanje in lep pozdrav, Služba za odnose z javnostmi MOK. " Seveda razumemo, vendar nas skrbi, ali res do danes še nihče Občine Koper ni vprašal, zakaj so pretočne poti zaprte in se morajo o tem tudi sami pozanimati. Upajmo, da odgovore vsaj kdo pozna. Če izvemo, boste to lahko prebrali v Mandraču takoj, ko bo mogoče. AM M\VIJIt\C 3 Vpliv odstotkov na varnost funkcionarjev Danes se bodo na konstitutivni seji sestali novoizvoljeni občinski svetniki. Še pred tem pa bodo oblikovali sestavo Danes bomo dobili župana Z ugotovitvenim sklepom bo danes mandat izolskega župana uradno prevzel mag. Igor Kolenc. Konstitutivno sejo je sicer sklical in jo bo vodil dosedanji župan dr. Tomislav Klokočovnik, ki bo tudi predal posle svojemu nasledniku. Kdo bo vodil krajevne skupnosti? Človek bi pomislil, da se je zgodila sprememba oblasti v občini in da bodo posledično sledile spremembe na najpomembnejših položajih v občini, vendar temu seveda ni čisto tako. V zvezi z mandati posameznih delavcev občinske uprave in funkcionarjev, ki so vezani na mandat prejšnjega župana je znano, da to velja le za podžupane, ki jih predlaga župan, in svetovalce župana. Vsi ostali, ki so prišli v času mandata tega župana imajo zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Od aktualne politične oblasti so do neke mere odvisni vodilni ljudje javnih zavodov, vendar v našem primeru to ne velja povsem, razen v dveh primerih, kjer direktorja nista redno zaposlena v javnem zavodu (Zdravstveni dom in Komunala). Kadrovanje v občini je v prvi vrsti naloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pa jo bo kar težko sestaviti. Komisija namreč šteje 9 članov in če bi jo sestavljali tako, da so v njej prisotne vse stranke in liste, ki imajo občinske svetnike, bi bili v njej zastopani prav vsi, vključno z narodnostjo. Vodenje pa bi, če bi sledili volilnim izidom, pripadlo predstavniku stranke Izola je naša. To, seveda, ne more biti pogodu stranki, ki ima župana. Ce pa bi v komisijo imenovali člane glede na volilni rezultat, bi UN in SD imela po dva člana, Desus, Izolani in SDS pa po enega. Seveda pa mora biti v komisiji tudi predstavnik narodnosti, kar pomeni, da bi brez člana ostala SDS, čeprav ima dva svetnika. Tudi v tem primeru bi predsednika imela stranka IJN, kar seveda spet ne more biti pogodu vladaj oči koaliciji, če ta seveda obstaja. Tako se že na začetku kažejo težave, ki se obetajo pri delu občinskega sveta, če se bodo svetniki, stranke in liste, namesto z iskanjem rešitev za probleme ukvarjali z merjenjem moči. (uir) V začetku tega tedna so se konstituirali sveti izolskih krajevnih skupnosti. Izidi volitev so bili v večini krajevnih skupnosti pričakovani, večja sprememba se je zgodila le v krajevni skupnosti Staro mesto, kjer so za predsednico izvolili novinko, Karmen Bučar, podpredsednik pa bo “veteran” Ljubo Klanjšček. V krajevni skupnosti Halietum bo tudi v tem mandatu predsednik sveta Mario Carboni, podpredsednik pa bo odslej Vojko Ludvik. Največjo krajevno skupnost Livade bo tudi naslednja štiri leta vodil Vinko Gregorič, podpredsednica pa bo, prav tako dolgoletna funkcionarka te KS, Neda Božič. Najbolj uspešna lista na volitvah v krajevnih skupnostih je bila tista, ki jo je sestavil Aleš Filipčič s skupino volivcev. Od možnih šestih članov so jih namreč izvolili kar pet, za predsednika pa še enkrat več Maksa Filipčiča, ki mu bo tokrat pomagala podpredsednica Katja Višnjevec. V Krajevni skupnosti Korte imajo novega - starega predsednika, občinskega svetnika Edija Grbca, izvolili pa so tudi dva podpredsednika in sicer, Edija Klevo iz Malije in Primoža Harija iz Šareda. Sveti krajevnih skupnosti so v prejšnjem mandatu delovali zelo različno. Če so bilili v Kortah in Jagodju delavni sta KS Halietum in Staro mesto bili manj opazni, čeprav so menda opravljali nekatere naloge. V evropski skupnosti krajevnih skupnosti sicer ne poznajo oziroma nimajo več posebne teže, pri nas pa so še vedno pomembne, saj se občani ne moremo kar tako odvaditi tega, da smo nekoč že soodlačali o najpomembnejših vprašanjih našega okolja, (ur) Reagiranje Kdo bo Izoli vrnil marino? Ker se tudi pisec rubrike drugo pero v prejšnji številki Mandrača mag. Mitja Podgornik v svojem celostranskem zapisu ni izvil iz zadreg, ki jih pripisuje drugim, citiram »le še kup sprenevedanja, tiščanja glave v pesek in zavajanja občanov z bedastimi vprašanji«, ki jih zastavlja sam sebi, sem se čutil izzvanega, da povem nekaj kratkih resnic o izolski marini. Vseh vprašanj ni mogoče obravnavati na tako kratkem prostoru, saj jih je veliko. O nekaterih pa je prelito že toliko črnila vseh vrst - birokratskega in pisarniškega nasploh, pa tudi uredniškega in zlasti veliko tudi drugih piscev vseh vrst, ki so se v minulih nekaj desetletjih počutili za to poklicane - da se jim je težko postaviti v bran. Če si ne postavimo meja razprave, nekaj fiksnih točk, bomo težko prišli do konca v tisoč in enem nadaljevanju. 1. Z marino seje ukvarjalo kar nekaj naših predhodnikov, namreč, kako jo zasnovati, zgraditi, financirati, in še kar spada zraven. Torej moramo na začetku ugotoviti, da marine nekoč v Izoli ni bilo, zagotovo. 2. Druga ugotovitev, mislim, da tudi ne bo sporna, pa je, da je ta marina danes že tukaj, med nami v Izoli - žal mi je le, da ni še prav dokončana. Nekdo je vmes marino načrtoval, projektiral, zgradil, plačal, se okoriščal, izkoriščal, se med seboj skregal, prepričeval, hotel drugega okrasti(?), prosil in moledoval, goljufalf?), se sprenevedal in lagal(?) in še marsikaj drugega, kar je padlo vmes na to ubogo Izolo. Še dobro, da ni naskrivaj odnesel marine in bi se danes upravičeno spraševali: kdo bo Izoli vrnil marino? Pripravljen sem spregovoriti z vsakomer na to temo, v uredništvu vedo kje me je mogoče najti. Branko Mahne Reagiranje Netočnosti v članku »Kdo je izgubil z županom?« »V nepodpisanem članku »Kdo je izgubil z županom?«, ki ga je Man-drač objavil dne 4. novembra 2010, so navedene netočne in zavajajoče informacije. Monika Sečnik ne opravlja nalog v splošni službi, marveč je ves mandat opravljala funkcijo svetovalke župana. Direktor občinske uprave mag. Roman Cvetko ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas petih let, in sicer do 5. aprila 2015. Blaž Maljevac je v občinski upravi zaposlen kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi za nedoločen čas.« Služba za odnose z javnostmi Vinska kraljica slovenske Istre je Debora Sosič V Manziolijevi palači so sinoči okronali Vinsko ktraljico slovenske Istre za leto 2011. Izbrali so Deboro Sosič, ki bo v času trajanja naziva prejela v uporabo vinsko krono, trajno v last pa večerno obleko (namenjeno javnim nastopom) in čevlje. Vinski kraljici bodo zagotovili brezplačno uporabo avtomobila za določeno število javnih nastopov in javnih predstavitev. O vseh podrobnostih vezanih na denarna izplačila in uporabo avtomobila, bo vinska kraljica sklenila posebno pogodbo z Društvom vinarjev Slovenske Istre ali potencialnimi pokrovitelji. Kandidatke za naziv »Vinska kraljica Slovenske Istre 2011« je ocenje->g vala komisija, ki ji je predsedoval enolog Iztok Klenar. Komisija je ! sestavljena iz predsednika komisije in 6 članov, skupaj 7 ocenjevalci cev. Člane komisije imenuje Društvo vinogradnikov Slovenske Istre 2 v soglasju s predsednikom komisije. KAMEN NA KAMEN Pomol bo novoletno darilo Dela pri obnavljanju ribiškega pomola v Izoli gredo h koncu. Decembra naj bi končali prvo fazo, potem pa se bodo lotili druge faze, ki obsega obnovo južnega dela mandrača in obale, vse do začetka obnovljene promenade.. Informacija, da je bila izolska občina uspešna pri mednarodnem razpisu za sofinanciranje obnove ribiške infrastrukture v Izoli bi bila marsikje deležna vsesplošne podpore, v Izoli pa so se, kot običajno, hitro našli tudi tisti, ki so menili, da so bili prej objekt kot subjekt tega projekta. Presenetljivo so bili to nekateri ribiči, ki jim je bila ta prenova sicer namenjena, vendar so imeli kar nekaj pripomb na račun porabe evropskih sredstev. Predvsem pa so imeli pripombe na to, da so premalo sodelovali pri pripravi samega projekta. Poleg tega so bili prepričani, da popravilo pomola ni nujno, saj so prave ribiške stiske povsem drugje. Začel se je tihi »braccio di ferro" med ribiči in Občino, oziroma Komunalo, ki je projekt vodila, a dela so se poleti, turistični sezoni navkljub, začela. Zdaj, ko prihajajo h koncu, pa je že čas, da ugotovimo, koliko je pravzaprav bila ta prenova potrebna in kdaj se bo tudi dejansko končala, ter seveda kdaj bo pomol postal povsem operativen v skladu z načrti. Direktor Komunale Alojz Zorko je že pred časom omenil, da je pomol v izredno slabem stanju, še slabšem, kot so si mislili, saj so v vseh teh letih ladijski vijaki dobesedno skopali luknjo v temelje pomola. Da je stanje slabo, so torej izvajalci del že vedeli. Da je tako katastrofalno, pa ne. Menda je do poškodb pomola prišlo zaradi izpiranja materiala pod temelji in med kamni v jedru pomola, nekatere od teh odprtin pa so bile tako velike, da so se v njihovi notranjosti lahko gibali dve osebi istočasno. Med sanacijo se je pomol dobesedno rušil in če ga ne bi pravočasno sanirali, bi v naslednjih nekaj letih prišlo do večjih poškodb na vsaj treh mestih, pravijo na Komunali, med drugim tudi na koncu pomola, pod svetilnikom. Sicer pa so dela proti koncu, ali, kot pravi, Alojz Zorko, potekajo v skladu s terminskim planom. Zaključena bodo predvidoma v tem mesecu, torej pred potekom končnega roka. Nekateri so opazili, da so iz pomola izginile stare bitve. Zorko nam je zagotovil, da bodo obnovljene in premontirane na določena mesta, kar pa jih bo ostalo, če jih bo, pa jih bodo shranili za nadaljne posege v mandraču, torej za drugo fazo prenove izolskega ribiškega pristanišča, ki je v planu za naslednje leto. Pomol poln velikih lukenj Ko so se gradbinci lotili utrjevanja ribiškega pomola so se našli pred nepričakovanimi težavami. V temeljih pomola so zevale velike luknje v katerih je bilo prostora tudi za dva potapljača. Zdaj so temelje utrdili, vse skupaj pa je dela zavleklo in verjetno tudi podražilo. Potapljači Adriainga so nam posredovali tudi to fotografijo. Takrat, ko bodo dela končana, pa bo že pripravljena tudi vsa pomožna oprema in Izolani se bomo lahko pohvalili s tehnološko dovršeno ribiško infrastrukturo, ki sicer ne bo pomagala ribičem pri povečanju ulova, prišla pa bo zelo prav pri pretovarjanju, pakiranju in transportu ulovljenih rib. Do razhajanj med projektanti in ribiči je prišlo tudi zaradi predvidenega načina vezanja njihovih bark. Ribiči namreč še vedno vztrajajo, da bi morale barke biti privezane vzporedno ob pomol, projektanti pa so predvideli pravokotni vez s krmo na obalo. Direktor Komunale je odgovoril, da bodo plovila privezana »skladno z odlokom o občinskem pristanišču Izola”, v katerem so določila o tehničnih možnostih privezov v pristanišču Izola, za katere skrbi upravljalen, torej Javno podjetje Komunala Izola. Razporeditev privezov bodo “prilagajali številu plovil, ki jih bo treba vezati v akvatorij namenjen ribičem in v skladu s tehničnimi zahtevami varnih privezov." Privezi bodo torej prilagojeni tehničnim zmogljivostim pomola in plovilom, ki bodo nanj privezana. Če smo prav razumeli, bodo večje ladje privezane vzporedno, manjše pa pravokotno, čemur, kolikor je nam znano nekateri ribiči še vedno nasprotujejo. Toda, pomol je zdaj skoraj nared in priznati je treba, da so ga obnovitvena dela zares spremenila. Širši je, varnejši, lepši in kar kliče po večjem redu, tudi med ribiči, še posebej zato, ker zdaj res ne bo več pametnega izgovora, zakaj ni mogoče vzdrževati reda v njihovi “delavnici”. Aljoša M. Jezni na točkovanje Slovence je zelo razjezil informativni izračun vrednosti nepremičnin, Izolani pa smo nekaj podobnega doživeli že ob izračunu nadomestila za stavbno zemljišče za leto 2010. Zdaj se vsi sprenevedajo. Sprenevedajo se tudi v občinskih strokovnih službah, kjer so občinskim svetnikom mirno natrosili laž, da je izračun nadomestila nastal na osnovi cenitev Geodetske uprave Republike Slovenije. Veliko Izolanov namreč do takrat niti še ni Geodetski upravi posredovalo podatkov o svoji nepremičnini, a so dobili novo, višje nadomestilo za stavbno zemljišče. Krivi so tudi občinski svetniki, ki ob sprejemanju novega pravilnika za izračun nadomestila niso zahtevali zagotovila, da obračun po novem pravilniku ne bo "na tiho” povečal število točk za zemljišče oziroma nepremičnino. Nespremenjena vrednost točke je bila tako le pesek v oči, saj se je s povečanjem števila točk povečalo tudi plačilo nadomestila. In ker vlada pravi, da morajo občine poskrbeti, da davek na nepremičnine ne bo bistveno dražji od nadomestila smo v Izoli dejansko pohiteli s podražitvijo, ki je ni nihče pričakoval. Ing. Aleksander Slekovec je prvi opozoril na nenavadno točkovanje stavbnih zemljišč in kmalu so GEODETSKI UPRAVI RS pi v: