PROSVETA
ÇLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ta oprovatAki prMtori •OSI g. LowndoU A»o
OfflOO of Publico®« SM? South UwodaU An look voll 4904
J^YKABin?:
14. INI. «I UM
4. im
Chicago, HL, torek, 29. avgusta (August 29), 1983.
Komcntafjl
lfkjuU ^obodo.-Jlxvo-U^i narodi" ▼ Evropi
Ifikl ^ katoliška dežela, ki VZtdM enciklopediji ta*-
' tudi "otok Hvetoikov in
mikov" Prej, dokler »o bil» ^rektno pod angleško vla-w bUi v vednem boju za
^ivobodo. Danes, ko imajo j agtavo in vlado in jenji-„ odvisnost od Anglije skoro
H ničli, »o Ae vedno v boju za
-»vobodo.
Prva leta irske svobode je iud i boj w svobodo De Valera Jrrojimi republican*. Končno it De Valera zmagal in prevzel vlado zdaj pa vodi boj proti uemu prejšnji predsednik via-k Co«tfrave, ki se pritožuje, da
v ---- ,
je De Valera zatrl vsako svobode. Cosgrave je organiziral fa-fcticno armado v modrih srnjak ! namenom, da izvoj#je jrobodo za Irce, ampak De lerova vlada je lopnila Coagna-rove fašiste po grbi in zdaj je gtnina jeza. Tako se kavaajo bloliiki voditelji Irske med ae-koj u svobodo, bedno ljudatvo _ ki ne vidi nobene razlike, mj vladajo angleški ali domači Hnni — pa strada kruha. Vie kaže, da bo Irska Jo dolgo, dolgo "otok m učenikov". • * *
( Ni celini Evrope se nadaljuje nacionalni kava za največja
kita.
i Mussolini je pred nekaj dnevi ponovno pozval Italijanke, nj dobro navijejo svoja telesa h narode dosti otrok, da bo Ita-Iji čim prej velika in mačna. Kajti zgodovinska naloga Italiji je, da obnovi rimski, imperij in stopi na čelo Evrope. To K p ne more zgoditi, dokler ne h Italija ¿tela vsaj 20 milijo-Hv več prebivalcev. Edino ve-Iki narodi »o "izvoljeni naro-
L
Mussolini tudi rešuje ekonom-¿o vprašanje Avstrije in Ogr-
K. Kliče zdaj enega ij) zdaj lega premierja teh državic
t'$ lim in kuje načrte. Avstriji dal svobodno luko v Trstu, s hudič — vmes je Jugosla-Rk Sploh bo Mussolini dobro **il ekonomsko vprašanje v «mpak ne za državice Wnj<* Evrope.
[ *U4solinijeva politična ip šopa vera je, da mali narodi štejejo nič; samo v napotje •inbolje bi bilo, da jih ni. [ K» drugi strani je pa Hitler, Pj«enake vere, toda s to raa-«o. da je Bog izvolil Nemči/o, raztegne Hvoje meje in za-»Evropi. Oba, Benito in hočeta revizijo mirovnih \ to<la vsak bi rad revija »voje. Kdo je torej ^Jen". da l>0baše Avatri-
Jfcncija Še ni oficielno faši-^endar ima tudi ona f*Aut«, ki h pet drugače ^ k<> Adolf in Mussolini.
fašinti bodo rekli, da ** 'livolir Francijo, naj Evropo.
Alfleiki iaAinti «o še zkrom-pristaši demokracije jih *etne, ampak če ne bo F»uirana angleška demo-lajamoHa dovolj doblč-■«PitaliHtom, bo tudi kmalu SJ. in Angleii bodo * l Progaste srajce. L!4*0* šoviniatitea in gW«ična blaznost v črnih [Jih, aivih '»»ropi,
^ slik«'
in zelenih srajcah
_ m, ¿* avjf. _j,
( ***ni čik^aki m, ■*n,k v klmiki,
lkJ/ b<"do
¿¿•¡¡J^λ OOM ! * ' " nazAj
• * za
l** »*parij.
, J1
deported je
vodili irrška
obljuitei izaj v zaradi J. Poiu njegov«
hm mafllna at apociol roU of po.Ug» proTtd^dJCor to toctioo 1101. Aot of Pot. I, ItlT, outhorfaed oa Hm 14. 1018.
SuboeripUoa 16.00
STEV.—NUMBER 169
IMMTJE SE U PttAJO ZAHTEVAM RUDARJEV
Pogajanja med ropreaentant UMWA in operatorji ae nada I ju jejo. Rudarske stavke vzne mirile Rooaevdtovo admim st raci jo
Washington, D. C. — (FP)— Izjava Johna L. Lewiaa, pred sednika UMWA, ki jo je podal na konferenci z reprezentanti industrije mehkega premoga, da se njegova organizacija ne bo spuščala v pogajanja glede de lovnih razmer in mezde v različnih distriktih, temveč zahtevala podpis aplošnega dogovora, ki mora veljati za vso deielo, je naletela na opozicijo pri ope-ratorjih: Doslej sicer še ni nika-kega znaka, da bi magnatje premoga, ki so leta vodili boj proti uniji s strojnicami, puškami ir bombami, sprejeli Lewisove pogoje, a lahko se zgodi, da jih bo v to prisilila federalna vlada.
Jaano je, da je Rooseveltova administracija vznemirjena vsled štrajkov, ki so izbruhnili v nekaterih rudarskih distriktih zaradi odslovitve rudarjev, ki so vstopili v unijo, ali pa ao zahtevali svojega tehtničarja. Lewis kot predsednik UMWA sicer lahko nasprotuje štrajkom, toda preprečiti jih ne more v tem času, ko je dobila unijska kampanja močan zamah po vsej deželi. Prav lahko pride do goneralne stavke, ako bodo zagovorniki odprte delavnice vztrajali na avo-jem atališču in odklanjali priznanje unije.
Roosevelt ie namignil, da bo vlada pod vzela korake, da so ¡postavi mir na premogovnem polju. Baroni premoga in wall-streetski bankirji sicer začasno lahko blokirajo uveljavljenje vladnega uposlevainega načrta, ako finančni magnatje odrečejo kredit kompanijam, ki po pripravljeni na sprejetje Roooeveltovo-ga dogovra, toda kongres je dal predsedniku moč, da lahko zniia vrednost dolarja. Potom inflacije dolarja predsednik lahko prisili na kapitulacijo tudi Morgano-vo kompanijo in druge finančne magnate.
UMWA ima močno oporo pri vseh drugih unijah, ki so del A-meriške delavske federacije. Vse to kaže, da bodo pogajanja med operatorji in zastopniki rudarjev trajala še več dni, kajti trdnjava openšaparstva se bo odločno upirala pogojem, ki ao jih predložiti voditelji rudarske unije. *
UIll^. AltAal I IA1A JA MftABA
nvmr «vin ugo, ct mora viniN dolino Stir
Francija ne sme ovirati plebtoci-■te, ki ga določa toraaljska pogodba __
Berila, 28. avg. — Adolf Hitler je včeraj priletel v aeropla-nu iz Vzhodne Prusije na fran-cosko-nemško mejo v Nieder wakl ob dolini Saar, kjer ao je vršila fašistična demonstracija proti nadaljnji okupaciji Saara. Saarska dolina je pod upravo Lige narodov in prihodnje leto se vrši plebiscit, ki odloči, če se dolina za stslno priključi Franciji ali ae vrne Nemčiji. Tako določa versaljaka pogodba. Dolina Saar je bogata na premogu.
Hitler je dejal, da Nemčija ne bo nikdar dovolila, da Francija za stalno okupira dolina Saar. To ai naj Francija dobro zapomni. Hitler je prepričan, da bo saarsko prebivalstvo glasovalo za Nemčijo, zato pa Fnencija ne sms na noben način ovif^tl plebiscite.
Nekaj ur prej je Hitler vodH proslavo Hindcnburgove zmago nad Rusi pri Tannenbergu v Vzhodni Pruaiji.
Parte, 38. avg. — Francoski premier Daladier je včeraj izjavil. da bo Francija «avala neodvisnost Avstrijo prod nad j i v Nemčiji ali katerokoli drugo ao-a most jo.
Oblačilni delavci
•	r
vztrajajo
Podjetniki nočejo podpisati slišnega pravilnika. — OpoiiAé-parjl v protiunijski kampanji
Ï
i
Chicago. — (FP) — Neznačilne j ša aktivnost na militantni podlagi med čikaškimi delavci je v tem momentu stavka obla čilnih delavcev, ki je v teku od 21. avguste. Naperjena proti neznosnim razmeram In nizkim mezdam. Ker podjetniki ne uposlujejo stavkokazov in M> skoro vsi delavci v stavki, nj prišlo do večjih nemirov. Policija ne ovira mirnega piketita-nja ko običajno. Na stavki je krog osem tisoč delavcev. Organizator Shane od International Ladies Garment Workers unije je naznanil, da bodo stavkarj priredili pohod v downtownu kateremu bo sledil masni shod.
Zahteve stavkarjev uključu-jejo minimalno" mezdo 914 na teden za neizurjene delavce in maksimalni delovni teden 85 ur. Za to industrijo ni bil uveljav-ljen še noben pravilnik, delodajalci pa so namignili, da ne bodo podpisali Rooseveltovega dogovora.
Nedavno se je tukaj vriUo zborovanje National American Plan Open Shop konference, Ha katero so zagovorniki odprto delavnice poslali svoje représentante. Zborovanju je predaodf-val C. Resa, velik nasprotnik organiziranega delavstva, iz Salt Lake Cityja.
Sponsor j i konference ao sicer v formalni isjavi zapikali, da nameravajo sabotirati sedmo sekcijo industrijskega zakona, ki dajo delavcem pravico organiziranja, vendar ao pokasa-11, da bodo organizira» kampanjo proti unijam in da ne bodo trpeli agitatorjev v svojih tovarnah. Skoro vse temeljne industrije so bile repreaentira-ne na tem zborovanju.
HOČEJO ZNAII TI VLADNE UPO-SLEVALHKE
Prva noja svetovalnega odbora, v katerem so zastopane vse skupine — delavci, podjetniki in javnost
MvtsoUii podkarl fails«-6no propagando v Amorlki
Vodja itslijansklh fašistov v A-morlki koaforlra s diktatorje« v Rimu
Rim, 28. avg. John Di Silvestre, italijanski advokat v Philadelphiji in predsednik italijanske fašistične organizacije "Sinovi Italije" v Združenih državah, je dospel v Rim in sdsj konferira z Mussolinljem o po-ječanju in razširjenju fsšiatičn« propagande v Ameriki. Kakor poročajo, je dobil Di Silvestro nova navodils, ksko je trebs pridobiti vse ameriške Italijane v organizacijo "8lnovi Italijo". Ta organizacija danes šteje okrog pol milijona članov, ki večinoma bivajo v Philadelphiji, New Yor-ku in Chicagu
Washington. — Temelj za organiziranje novega sistema vladnih uposlevalnic je bil položen na prvi seji svetovalnega odbora, na kateri jo bilo zastopanih 58 zastopnikov delavatva, podjetnikov in javnoati — vlade.
Načelnik odbora je predsednik Čikaške univerze Robert M. Hutchina, za podpredsednike pa ao bili izvoljeni Green, predsednik ADF, Henry l. Harri-man, predsednik Ameriške trgovske zbornice, in senator Watper, avtor resolucije za kreiranje vladnih uposlevalnic.
Po aeji je delavaka tajnica Frances Perkins izjavila, da bodo vladne upoalevalnice teko organizirane, da bodo uspešno konkurirale s privatnimi in jih pognale iz biznisa. Delavcu, ki bo iskal delo, ae ne bo treba ponižno plaziti a klobukom v roki, ker namen posredovalnic bo, da ohranijo v njem aamoreapekt.
Tudi je izrazila upanje, da ae bodo podjetniki obračali na te poaredovalnice v velikem številu, ker bodo gledale, da jim dajo dobro in zanesljivo postrežbo. V svrho vstvarjonja zaupanja v ta sistem takoj od začetka je bil svetovalni odbor sestavljen tako, da so v njem zastopane vse glavne skupine. Miss Por kins je tudi pouda-veliko] rils, ds bo gledala, da te posredovalnice ne pridejo v roke lačnim političarjem, kot je to alu-<>j % veliko večino obstoječih posredovalnic posameznih drŽav, ki jih vodijo in imajo va# službe politični nastavljene!. Pri nastavljanju osobja bo Per kinsova gledala na sposobnost ft ne na politično pripadnost, kar jo tudi zaključek svetovalnega odbora.
Ta odbor se bo bavil tudi z vprašanjem brezposelnostnega zavarovanja in vpokojenja starejših delavcev. Njegova moč sega le v izdelanje priporočil.
Med delavskimi zaatopniki je več prominentnih unijskih voditeljev, mod njimi polog Greene Sidney Hillman od Amalgamated Clothing Workers in George M, Harrison, predsednik unije železniških klerkov. Mod zsstopniki podjetnikov jo Miss Josephine Roche od Rocky Mountain Fuel kompanije in par drugih bolj progresivnih podjetnikov.
Zastopnike Javnosti pa jo dt-lavska tajnica izbrala iz raznih skupin — konservativnih, malo-
Kdo je zmagal v avto-
r bila
mobilski iadustriji?
U efca hrvaUd pollNM vrilMJ islrtljM
Mirko Neudorfer, bivši minister poljedelstva, ubit ne avojom domu
Zagreb, 27. avg. — Mirko Ne-udorfer, bivši miniater poljedelstva, je bil te dni uatroljon na avojom domu v Zlatar u v prisotnosti svojo šene. Obiskala ata ga dva nosnana mladeniča in e-den teh mu je dal piamo. Ko jo čital pismo, ata fanta iaatrelila vanj tri krogle, iztrgala mu pismo in pobegnila neznano kam.
Neudorfer je bil ožji prijatelj pokojnega Štefana Radiča, voditelja hrvaške kmeteke stranke, ki je bil amrtno ranjen v parlamentu v Belgradu leta 1908. Kasneje je Neudorfer stopil mod vlsdne pristaše in prevzel ministrsko akiftbo.
Kompanije, ki ao ponaša a plavim orlom, odpušča delavce
Denver, Colo. — Gates Rubber Co. je to dni odpustila 860 ( delavcev, čeprav je podpisala' Hooseveltov uposlitveni dogovor in dobile znak plavega orla. Ta oponšaparaka firma jo uposlila veliko število delavoev prodno je podplaala dogovor, povečala produkcijo in tako napolnila skladišča a produkti, potem ko jo od poštarja dobila znak Nirs, pa jo pokazala avoj patriotizem t odslovitvaml delavcev..... . . .
35 žrtev apavalnlce v St. Loulsu
St. Louls, Mo. — Epidemija spavalnloo so še vedno širi. Do nedelje je umrlo S6 oseb in število bolnikov je naraetlo na 968. Zdravstveno oblaati neumorno iščejo vzrok to bolezni. V Afriki, kjer je spevalnica doma, jo povzroča nska muha "oe;e". Na vsak nsčin jo mora raznašati neki mrčes.
Delavski nemiri na Kubi Havana, Kuba, 28. avg. — V včerajšnji bitki med konservativnimi in komunističnimi delavci v Havani so bile tri ooobo ubito In več ranjenih. Večjo število izgrednikov jo bilo aretiranih.
Spor v brilekl delavski stranki
London. —, John Paton, glavni tajnik britake delavske stranko, je rosignirsl, k*r se no strl-nja s taktiko, ki Jo je odobrila stranka na svoji zadnji konvenciji. ;
■MBSBI
meščanskih in "novih dealer-jev." Mod slednjimi Je tudi vsč profesorjev.
deških la dekliških skavte*, ki os
Vse kaše, da ao magnatje avtov potegnili Greens, Johnoona In Roosevelta. Baroni mehkega premoga sdaj zahtevajo enak pravilnik. Minimalna moada za avtne delavce tudi prenizka. Ford eatal zunaj!
Washington, D. C., 28. avg. _ Organizirano delavatvo Ameriko so vprašuje, kdo jo zmagal po treh tednih mučnega natesanja pravilnika avtne industrije. Ali so zmagali organizirani delavci ali laatniki avtne industrijo?
Green In ostali voditelji Ameriško delavsko federacijo, ki organizirajo avtne delavoo, ao mnenja, da avtni baroni niao dobili avoje interpretacije delavake točke v zakonu Nlre, namreč Interpretacijo, ki bi jim odprto jamčila atari alatom "open shops" kakor so zahtevali; avtnf pravilnik dopušča avtnim delavcem "svobodo", da se lahko organizirajo, kar lahko delavci smatrajo aa svojo zmago.
Laatniki avtne industrije ao pa drugega mnenja. Alvan Macau-ley, predsednik Narodno avtne trgovske zbornice, Je Izjavil, da ao tovarnarji avtov dobili baš to kar so zahtevali, da bodo še nadalje "najemali, promovlrall ali domovirali delavce po njihovih individualnih sposobnostih ne
Sede na to, če so ali niao člani Ltorekoll delavake organizacije" — kakor se glaal sprejeta točka v pravilniku. To pomeni, da avtni baroni niao in na bodo priznali nobeno unijo in bodo nadaljevali atari sistem "open ah» ■a", čeprav al to povedano v kodeksu.
Administrator Johnson prsVi, da avtni pravilnik spoštuje Nlro in njeno določbo, ds imajo delavci pravico kolektivnega pogajanja; besed "open shop" In "do-sod shop" ni v avtnem pravilniku. Nikjer nI tudi rečeno, da ja avtni pravilnik nekak vzorec za drugo Industrije.
Tega mnenja je vsekakor tudi Roosevelt, ki Jo pravilnik podpisal. Pravilnik stopi v veljavo 6, septembra ln velja do I. januarja 1964.
Pravilnik določa sledečo minimalno mezdo za avtne dslsvooi 48c na uro v mestih nad pol milijona problvslcev, 48 In pol cen-ta v mestih 280,000 do 600,000 problvsloov In 40c v ostsllh mestih izpod 860,000 problvsloov, Delovni čas js 86 ur v tednu. — To Je veliko mani kakor so zahtevali delavski voditelji.
Fordors družba nI zastopana v tem pravilniku f Ford je ostal sam zaae — čeprav je administrator Johnson povedal zadnji teden, da "Izjem no bo, pa naj bo delodajalec velik ali maj-ban" •, *
Baroni mehkega premoga zdaj zahtevajo enako klavzulo za ovoj pravilnik, da Jim ne bo treba priznati rudarske unijo. Dnige Industrije bodo tudi sledile ( Led je prebit. Neunljsk! premogovni o-perstorji Iz vseh krojev dežele so se sicer toliko podsli, da so zadnjo dni privolili v skupno konfe-rirsnjo s voditelji rudsrske unije United Mine Worker«, čeear še ni bilo — empek sdsj Jim je s rase I groben.
Koponkagen, 28. avg. — Chas. A. Lindbergh In njegova žsna sta včeraj priletols s grenland-škili otokov na Dansko. Letele« ao je ognil veliki množici, ki ga je pričakovala v pristanišču, kjer je pristal a svojim pomorskim lo-telom. ___
Herrtst obiskal Rsoijo
Kijev, UME, 28. svg. — C-donrd Harriot, bivši frsneoakl premier In vodjo stranko radikalnih aoeieicev. ki se jo včeraj izkreal v Odesi, je donos dospel v Kijev. Rerriot si Jo mod pot je 'ir'edal faane kolektivna farm* Hovjetl ao ga šprejsli zelo prijateljsko.
FSOSVSTX
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
QUUKVO m lastwiwa s^vaiisa«
MASODNB rODPOBNB JIMOÎI
4 ^ »„MUM kr H.U.MI B«MfH
Nmitit* : -^jsrj^L
mm) to	m * "
Zu. 91 M M M«; » ChleM» I«
ffji » «t° toU. MU - toUi »
(•Mnrt Ckla.««) »mä	9*00
Chicago W>4 CUar* ftM H» Milrl« M-M pw iw.
9m
•«rlpU »U Mi U »Kurn**
- ** '
PROBVBTA MIT-M S».	Cfcto^.. Wii^to.
mbmmkh or the nepMUT— rw
m
Domač drobiž
N«ire^a z avtom
Chicago. — Albert Mravlja, •tar 22 let in rojen v Ameriki, »e je ubil zadnje dni na cesti v Willow ßpringsu, ko se je avto, v katerem ae je vozil, prevrnil in treščil v telegrafski drog. Dva Češka fanta približno enake starosti* ki sta bila z njim v avtu, »ta se le pobila. Vozitelj avta, Još. Kovalicik, Je bil aretiran. Mati ponesrečenega Mravlje, či gar naalov je bil 4444 80. Homan ave., je članica Slavije it. 1 8N-PJ.
Ustrelil ¿eno in sebe Waukegan, III — Anton Valentina, star 40 let, je zadnjo nedeljo ustrelil svojo ieno Lojzo in potem še sebe. Zcng je odšla od njega pred ved meseci in Valentini jo je v nedoljo obiskal z namenom, da se pomiri z njo in jo vzame k sebi nazaj. Name-Bto pomirjenja Je pa Izbruhnil med njima oster prepir in mož je potegnH revolver in ustrelil ženo v srce. Nato je pobegnil v Roosevelt park in pognal sebi kroglo v glavo. Zapuščata 20-letnega sina in 18-letno hčer, ki sta bila na čikaški razstavi ob času tragedije.
Nov grob v Minneooti Kitzvitte, Minn. — Pred nekaj dnevi Je tu umrla Mary Mueič, stara 42 let. Prej je bivala osem )«t v Htbbingu. Zapušča moža, štiri sinove in tri hčere.
Smrt matere v starem kraju
Chisholm, Minn.-—Louis Marn je prejel vest, da j« v Danah pri Ribnici umrla njegova mati v starosti 77 let. — V Zamostecu pri Sodraiici je pa umrl Ignac Mohar, star okrog 60 let, bivši Chisholmčan,
Nov grbb v Clevelandu
Cleveland. — Tu je umrl Mar-tin Kern, star 62 let in doma ii Celine pri Krškem. V Ameriki je bil 2ft let in zapušča leno, ki Je pa te več let v bolnišnici.
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke Is rasnih krajev
8 konvencije BZZ	ciji plačanih dnevnic iz razloga,
Pueblo, Coio. — (Peta seja 28. da je tajnik plačan mesečno in avgusta.) Konvenčni predsednik to zadostuje, odpre sejo ob 8. dopoldne. 01. od- rairntt odmora, borniki in delegat je vsi navzoči. | Preide se na plače gl. odborm-Zapisnik sprejet z malimi po- kov. 8tavljenl so vsakovrstni pre-pravki.	__ dlogi. po dolgi debati »ekonfeo
Vrhovni zdravhik dr. Snedec zedinijd, da gl. preds. dobi $76 da pojasnila na več pritožb, ki letno, fl. podpredsednik $40 na ho prišle pred konvencijo. Zdrav- iet0, gf. tajnik $160 na mesec in nik konstatira, da bo treba po- ^ vsakih 250 novih članov $6.00 avetiti malo več pozornosti no- VeČ; gl. blagajnik $160 na leto, vim kandidatom, ki hočejo pri- prede. nadz. odbora $60 let-stopiti v Zvezo v bodoče.	i no, ostala dva nadzornika pa po
Neki delegat predlaga, da se $15 na l«to; gl. predsednik porot-črtajo imena iz zapisnika v«e- nega odbora $25 na leto, ostali rafšnje seje iz razloga, da bodo štirje porotniki po $5.00 na leto. društva kritizirala one delegate, Vrhovni zdravnik dobi od vsake ki so glasovali za visoke dnevni- bolniške nakaznice 26c. ce. Na prejšnji seji so namreč Konvenčni predsednik se ra-glasovali z listki. Vsak je moral ztogoti, da zbornica noče dviga-zapisati ime in vsoto, koliko za- ti rok, kadar se glasuje. Dele-služi za svoje delo.	gat Rndovich pripomni, da z*
Konvenčni predsednik pojasni, kaj prirejajo piknike in druge da Imena morajo biti v zapisniku, prireditve, da potem večina de-vsak delegat bi pa moral vedeti, legatov prinese debele glave na za kaj tflasuje. Zakaj bi se Skri- zborovanje in ne ve kaj dela. val pred Članstvom, ako je sa vi- Zveza bo plačala po novih pra-soke dnevnice?	1 vilih $150.00 za pogrebne stroi-
Imena ostanejo v zapisniku, ke.	*
Sprejeto, da se da Matt Ko- Vname se precej dolga debata chevarju zaupnico za delo in zaradi pasivnosti. Ta točka spre-trud, ker je sestavil provizorič- jeta, je slična točki o pasivnosti na pravila, kakor tudi sa vsa dru- gNPJ.
uljudno vabim vse rojake naš zadnji pi*nik v t#i sezoni Kotofo posetijo. Posebno poročamo rojakom v Pu okolici, kakor tudi našim sosedom v Walstnburgu in okolto Ib ---------------
vabimo tudi vse iz drugih MiŽ* niiftanja med ljudstvom kot ga njih naselbin.	vzbuja roman našega proletar-
Pridite še enkrat pred si»0 v skega pisatelja Seliškarja--"Na-prosto naravo, prodno bela odeja ««tU brod". Mnogi že vprašuje pokrije» sinje coloradske vrhove! j0, če bo roman teše! tudi v A Za pevsko d**«tvo 'Tioše-| meriki v obliki knjige. Dobre in
povedovali so resnico in avarili, toda i zahvalo so iftttall na nje kamenje.
Le redko katero izvrstno literarno delo, ki jih je priobčevala Prosveta, jo vzbujalo toliko za-
ren,
John Oerti.
Iz mojih zapiskov Milwaukee, Wis. — Če ni dela in zaslužka, ni dohodkov, pa ni dohodkov, pa so tUdI na,
nižji davki previsoki. T6 eno-
<ga dela, katera je storil kot advokat skozi vsa Miri leta za zvezo. Zbornica vstane v znak priznanja.
Nadaljuje se poročilo konven-čnega porotnega odbora. Poročilo z malimi popravki sprejeto. Več delegatov se pritoži, da se njih imena ne svetijo v zapisniku, Predsednik jim pojasni, da zapisnikarju ni mogoče ujeti vseh imen, nakar se delegati zar dovoljijo.
15 minut odmora. Po odmoru se preide na pravila. Čitajo se v angleščini in se obei^m tolmačijo v slovenščini.
Sprejeta je nova točka, ko pridejo nova pravila v veljavo, da bo merodajen angleški jezik, ne več slovenski. Na več vprašanj, zakaj ta sprememba, jim Matt Kochevar pojasni vzroke. Točka sprejeta. Po novih pravilih bo vrhovni zdravnik član gl. odbora in se bo moral udeležiti vseh glavnih sej, ki jih obdrfuje zve-
Caaoptsje ne verjame v uspeh vladnega programa
Chlcago. — Razlika med programom sovjetske vlade, da se poveča produkcija poljedelskih pridelkov in drugega materialr in med programom ameriškega poljedelskega departmenta. da •e zniža produkcija, vzbuja po-sornost tukajšnjih kapitalističnih dnevnikov. Neki list je zapisal, da sovjeti urgirajo kmete na delo, dočim ameriAka vlada daje subvencije farmarjem, da uničujejo bombaž in druge pridelke.
Zamorci protestirajo proti dis krimlnarljl
New York. — Narodna asociacija za napredek zamorskega ljudatva je poslala prote«t federalnemu administratorju John-sonu In predsedniku Kooneveltu proti aapostavljanju zamomkih delavcev v tekstilnih tovarnah na Jugu. V protestu je rečeno, da tovarnarji ns plačujejo zamorskim delavcem minimalne mezde, ki Jo določa pravilnik sa ♦ a industrijo, ki so ga delodajal-i' /odpisali. V nekaterih «lučajih so tovarnarji odftlovill __ morske delavee, na njih m«<ita pa no prišli twlopoltei. Asociaci ja aahteva, da Johnson imenuje nekaj reprezentnntov zamorskega plemena v delavake ave-t oval ne odbore Ni rs. da ae tako napravi konec dlskrlmlnscljam.
Haag v Cošsradu
Denver, Colo. — V nedeljo Je padlo štiri peke snega v trorali v okolici Est** Parka
■Konvencija spremeni tudi točko glede reiprezentacije na konvenciji. Slede konfuzna mnenja In rasni predlogi. Končno je sprejet predlog, da se voli sa prihodnjo konvencijo na vsakih 40 članov po en delega/t. Nadalje na vsakih 75 po enega delegata več. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri.
Delegacija se danes popoldne odpelje v čarobno letovišče Ryo, Colo., katero je oddaljeno 40 milj od Puebla. Tam se nahaja krasni Dom s precej veliko dvorano. last tukajšnjega pevskega kluba "Prešeren."
V	počast delegatom bo prirejen banket, obenem se bo delegacija tudi slikala v prosti naravi.
Na 22. avg. sta bili uprisorje ni dve Igri, ena slovenska in ens angleška. Prireditev nI bila obl-skana kot se je pričakovalo.
Dne 24. avg. — Preds. odpre 7. redno sejo ob 8. dopoldne. Predloženo Je pismo od "Enakopravnosti" it Cleveland*. V pismu navaja čestitke 9. radnl kon venci j i SZZ, obenem s* priforoča za uradno glasilo. Urednik na vaja, da Je list stroffo ne pri stranski naj si bo v v*rsk*m ali političnem osiru.
Vname se precej diskusije Delegat Tomsich pojasnjuje, da ne bi bilo več kot prav. da Je načelna lajava SZZ strogo ns svobodomiselni podlftfi. Glasilo A. S. Je ravno nasprotno.
V	debato poaefte tudi konvenčni preds. Kochevar in (»vaja več slučajev skoal zadnja 4 leta, da bi A. 8. n* Ml «e precej ča __ nasaj glasilo Zv*tt, ako bi bilo po nj*govi volji. Žel. da Je
Sprejeto je tudi, ako član škoduje organizaciji, naj si bo v verskem ali političnem oziru, da takega člana se lahko izključi iz Zveze brez vsake odškodnine.
Demokratično je od zbornice, ker je sprejela točko, ako član stavkokazi ali je kompanijski pobojnik v delavskih sporih, da ni opravičen do nobene odškodnine, pa naj si bo bolniška pod pora aH operacijska in posmrt-nlne ni deležen v slučaju smrti.
Konvencija sprejme, da se odpravi dvadolarski bolniški sklad. V tem skladu ima Zveza samo 6 članov in izmed teh so trije na bolniiki podpori.
Po.novih pravilih bo imela Zveza endolarski bolniški s|dad in 50c bolniški sklad. I Konvencija sprejme American Experience TaWe za zavarovanje, sprejme tudi 20-letno zavarovanje, ako Član plačuje 20 let, da se mn izplača cela vsota zavarovalnine.	4 T Sprejemalo se bo nove kandi* date do 50. leta. Od 40. le^do 45. se bo član lahko zavaroval samo sa $500, od 46, leta do 60. pa za $200.
Seja se saključi ob 5. popoldne.
Frank Boltezar, poročevalec.
Zadnji iHošnji piknik
Pueblo, Colo. — Pevsko društvo "Prešeren" priredi v nedeljo, dne 3. sept., svoj zadnji piknik v tej sezoni. VriM se v znanem Prešernovem domu, Rye, Colo. Na programu bo petje, ples in prosta zabava. V imenu pevskega društva "Prešeren" prav
podučile stvari nafta prinašata
naAa čtftopisa — Prosveta in Froletarec, toda to Seliškarjevo delo prekaša v mnogih ozirih vse druge v lepoti in globočini.
111/ j j ubtiu ---- ----1 , Sodruge, sodruginje in somiš-
atavno resnico bi morali nekate- Ijenike ae opozarja na izlet član-ri ljudje razumeti, pa ne bi pod- stVa socialističnih khibav št. 87 pisali tistih nesmiselnih pol za bi 180 J&Z, ki se bo vršil v ne-od poklic Hoana.	I del jo dne S. septembra k Army
Da ni dohodkov in zaslužka, jeaeru	PH^^H
niao krivi socialisti, temveč ti- Izletniki se zbirajo točno ob sti, ki niso socialistov poslušali 8:30 predpoldne pred S. S. Turn in so glasovali, ne za svoje, am- dvorano. Ker plačajo izletniki oak za kapitalistične interese, saitao po 25 centov vstopnine za •	vsak avtomobil, je potrebno, da
Potom vladnih statistik je ^ Vgak §#fer preskrbi zadevne dokazano, da bi zadostoval v A-l^^ tgtopnice pri Fr. Zajcu meriki s sedanjo moderno in do- v g 3 f ufn dvorani ali pa pri vršeno industrijo samo štiriumi g^^h fr. PunCerju in Polič-delovnik za proizvajanje vseh nikll ■
potrebščin. Pri takem kratkem j^tvine naj prinese vsakdo s delovnem času bi bilo še le mo- 8gboj Za pijano bo skrbel odbor, goče zaposliti vse delavce in dO- Weitaltt*i izletniki se ibirajo v lavke ter odpraviti brezposel-Ušiem pred Kraljevo dvora-nost popolnoma.	no, kamor pridejo izletniki iz
Zaradi tega je "new deal" • Milwaukeeja, da se odpeljemo vs svojim 40 urnim tedenskim de- 8kupaj lom samo prevara in obenem ti- cWii dobiček tega izleta ranje razmer do skrajnosti — jumsnjen v korist Pioktarca do poloma.	Vse sodruge, Sodhiginje ih so-
Ljudstvo, ki ne pozna resnice mj6ij«hike pa se poziva, da prid-in tudi ne zna presojati razmer, agitlrajo za ta izlet in tako čaka silno razočaranje. Mogoče pripomorejo k večjemu uspehu.
Prank Novak, 16.
IzpriMI p* "StoMfi la-
jptijf^ ÜjI
Pito Ivsa Molck Za Palačo znanosti .potrebuješ
bo to ljudstvo po ponovnem razočaranju začelo pravilno misliti. Toda, tudi če sa tega ne doseže v celoti, doseglo se bo nekaj — ljudstvo bo začeli razmišljati in poslušati one, ki tfa Še sedaj učijo resnico.
Ako bi je ^lav.tvo^ajdo-,	( m ^ 8lhoial w
bro organiziralo, U	P^g	Dve, tri nad-
glo v Prihodnjih petih UttMb	Xlkov in hodiUfcov
le ne poprej. drf.vno Btaro.tno	J '|n ingtruDien
zavarovanje.	^ mfaKtu^ami v reljefu, tabeJa-
liko pomoč »	mi itd.; večinoma se vae «iblje in
dela za /oda dokler l» ljud. ^^ v«, polja znan8t
' V° ff^^iiSSS?^^ r.nk va «o zaatopana. V pritličju j, atopnlke kapltaiiatidnlh »trank. medicma lekarniStvo, w MVze-
ttga ne more pričakovati.	^	proitor Tim vWli
jžbtttt ae km;; v &
novedaf neka!^ br^ke re«»ice H ^ električna luč obaeva vf v njegovlh vnrt M^ahko^ta«ido ^ ^t^tS
iito "ie *dai'mumetl* »C aem ^ ^
Mtn vah na v««k milijon prebivalcev
.»..i .„.rn„ «»voH 10.000 zdravnikov, dočim je v
Juioilavjji le 278 zdravnikov na
^rŠitr^:!	Tu je iz^en
je £e prepozno.
Tako se bo zgodilo tudi z Ni-ro, toda malo jih še, ki tO razumi j o ali zapopadejo.
Tudi pri nas smo delali, kar so delali socialisti, oziroma dopisniki Prosvete v CJevelandu: pri-
prevladal nasprotni tabor In glasilo oatane A. 8. s dodÜkotr le doktor bo pM v se. drugače Ima gl. moč. da ga savrftt, $ m potrebno
■Prrdloftena J« _
tidpoAlje brsojavne čaatiue pr vemu gl. preds. Svese John Peke
cu v Denver, Colo.
Konvencija sprejme, da kdor hoče biti kandidat sa dsl—au ta prlhodnio knnveneilo. so mora u-dektlti • aej v konvt>nčnem letu.
Po novih pravilih gl. tajnik ne bo imel na prihodnji konvtn-
"8e
Revolucija na KaM: Mnoilra vsU*#v. ki je navalila v pred-
—-	ko Je Maefca*» pskignH. je------
f
TOBEK, 29. AVCuar, nwnicoj.vlada posodila d
Pljd^i 26 centov. Ugun £ l«ljic. motornih éolnov in gondol, ki jih veslajo 21 Ves ta "špaa" j€ trX [
Prva stavba nt otoku*viî roprideš,j^Palača ^ K
nosti. Prost vstop. Velik, toda^ja ta znanost, niféstira na sto in Vei
tirana Uko kakorl privatne korporacije.
Jutno od Um je Palača me. Ogromna in fant stjjaktura, ki ima v aebi vw je v zvezi z elektrotehniko' neraj El^tric. Weatingho« Telegraph
Téléphoné, American Radio poration etc. imajo tu svoj« rane in produkte. Strojev ratov kar mrgoli — in vw îja. Nešteti aparati za donj porabo, ki še niso v rabi, Um monstrirajo.
Mje je na otoku "Začaraj tok za otroke, Palača vrtov giptovski paviljon, Palača dr ¡igrarni paviljon in poleg res -Jtcij in točilnic cela vrsta b fpv za "suckerje."
Agriculture Building (agi il paviljon) je zanimiv; fa cako se razvija produkcija legra "vsakdanjega kruha" leg — kadar sije prosperitel vsakdanjega mesa, mleka, drugih farmskih pridelko i i Zanimiva je tudi Palača lav, ki jo je postavila feder Vlada. Tu je parada držav a riŠke Unije, a ne vseh ; okrq držav tekmuje, vsaka v svo oddelku, da pokažejo, česa več pridelajo in izdelajo in so njihove posebnosti. Ne se dosti zmotil, Če zapiiem, se najbolj postavi California çjo pride Florida. Dopade m 'tudi Wisconsin s svojo dek d j o iz brezovine. Najdolgo nejla je pa Ofiio; drugega n ko tlike in napise. Federalna vlada je za«top
•	svojimi departmenti, ki se pHrilo s statistikami. V zak ftsfp'departmentu so razsti nekaj, kar mora biti silno ^ačno za one, katerim so v njih 'štirih letih zmrznili vi sočaki in milijoni: pod steè na steni so bankovci vseh i tfd 1 enega dolarja do $10; Kdor še ni videl bankovci 110,000 — za več sto dolarje tudi jaz nisem prej videl -lahko vidi tamkaj in nič ne ne. Ampak kdor ima slabe mené, naj se Čuva! V bliiii oborotena straža • . •
Na ogled so tu stroji, ns torlh tiskajo bankovce, bo note in poštne znamke.
*	Palača držav vzame naj» en dan, če si hočeš vse ogle To Je impozantna stavba, tanjša kakor Palača znan«
Planetarij na severnem ki otoka je tudi uključen v raj višČe, daai je stalno poslopj Je bilo prej zgrajeno in i mi 1 vstop. Je to hram astronomi, edini zavod te vrste v Zdrui državah.
•t i Otok, na katerem vse toi Je umetno narejen. Nssipa ga v zadnjih dvajsetih Mih-
Kitajski Je bolj skromen, toliko bolj so p« šopiri Japonska, k se baha s napisom, da so rasstavlje-ni predmeti vredni milijon dolar jev. Ne verjamem. Japonci demonstrirajo največ svilne industrijo. Majhnim Jsponkam. ki so od sile uljudne in pootrellji-ve, et moral nasmehniti.
Palače znanosti se drli most, ki vadi na otok. Trije mostovi spajajo otok s celino. Prod sto loti «o ta is pljuskali Jeeorski valovi, danes Jo pa vse sasipeno in eoiina prodira bolj in bolj v jezero Mteh%an t
Z mosta vidiš dolgo podmornico v lafunu Uk Obroba, fod-
napredok zdravilstva v sto letih.
V gornjih nadstropjih so oddelki tehnike, geologije, kemije, fizike itd.; zastopane so predvsem praktične vede. V veliki dvorani tik dvora demonstrirajo evolucijo. Tam je tudi rt>ir ka vseh doslej znanih 92 elemen tov. Dalje gondola, v kateri se je prole&or Piccard dvignil v stratosfero z balonom v Švici lansko leto. V bližini te dvorane je mehanični, robot, ki vsako u- II. ■ ■ ro prodava o vitaminih. Netteto da* so gradili v do*iitownu drugih stvari, ki Jih ni mogoča nebotičnik in izkopdi fioM onjoniti, a so večinoma vse zanimivo.
Na dvoru Palače znanosti je vsftlf ptostor za koncerte in pred staVe fta -prostem. Tam tudi vsak večer demonstrirajo u Mg elektri čnlh luči v tej palači s šarki zvezde ArcturOs. TI iarkl potrebujejo 40 lat, da pridejo na zemljo. Žarki, ki jih sdaj uporabljajo, so zspustfli zveado za časa kolum bijske razstave leta 1998 In ujamejo jih na dveh ali treh zvez-damah, spremene v električni impulz fn pošljejo v Chlcago
Tik Palače znanosti je replika kitajskega tempia v Jehohi. tiič posebnega v ' tem budističnem svetlita rasen dišav. Zraven sta kitajski In japonski paviljon
ucvubivitt»	—r — - .
melj, so odvlekli «emljo >" menje v jetero. Ta^o i* n precejšen otok.
Vrnimo se na celino in Pf mo južno od Palač«* znan^ti desni je dolga vrsta psvM
katerim so dali ime "Onem
hibit." Izdelki in d«mo«M vseh mogočih ameriikih i
Ti me je zanimala Gutoj gova "preia", diamsntni n» __ «a katerega pobirsjo vstopnine - miniaturna £ niča, francoska knjfsrna1 gata zbirka poštnih tnajtJ boJ: se ljudje zbirko fsmoznih
so ta omrežjem in pod
strkAo.	^
Na nasprotni Palača religij- 9r*di£J stavba. Notri bolne slike in tUkovj*"« Ščsnske vere so ugwprZ4 katoliškem od^lk» H UkvU. zahtevajo pa j
nine. Oruf^^J
o katerem pra«»)° * kopan v Antiohsjs*><«
M pr»
čerJLKosnH
je pazila na h^"- J _ me. da je Kristus pi liha. je odkrito*** oirjj da dokaza si. J« t" „
Verjeti je tfb>-.'
(litin» P*
fesvsa
mnoiodrvinrMn^
^erijala, stvari, zaradkate-BU pomenil vchkon* L*Vsosedne zgradb^
^al okn>g 2 PO pa^
Llipasogaieleokrog l-ionie je seveda pogorfr-ima poeeetnik ¿ 800,000 Din škode.
rimnaaija v LjuJ>-j^e Šolske leto snrt>
ivljena. Zdaj »o meri-^H, da ni bilo psmet-1» pa so zdaj podpisa^ ^ # ustanovi v Ljubit III. realna gimna-_,rljenih je le nekaj jui opuifenih gimnazij
;e volitve, in sicer K_ine volitve najprej ovmi v Srbiji, v vrab-tvski banovini. Tu s6 volitve vršile v ne-i irfusta ob zelo pičli ii-; Komaj nekaj nad poln-
it JafMUrije.)
«edami "Zdaj pa »bogom" skočil dat ograjo v Dravo, kjer j« takoj izginil v valovih.
Za napad na električni vod. — Dne 25. maja je bila v Viimar-jih pri Ljubljani velika sokoJaka slavnoet za obletnico velikega ta-bora v Viimarjih. Opoticijonal-ei bo skušali motiti prireditev s tem, da so nameravali prerezati električni vod in fla bi se v temi praznovale! ratšli. Pa Je spletal na drog mladi mizarski pomočnik Arih, ki pa ae je dotaknil žice ter je mrtev padel na tla. Dva njegova pomočnika pa sta bila te dni obsojena ha S oziroma na 2 meseca strogega zapora.
Orožnik ga je ustrelil. — Pri Sv. Urbanu na Dravskem polju so vinjeni fantje pred tednom napadli službujoča orožnika, ki sta prišla mirit pijance, ki so se
ali. V silobrami menda je orož-ustrelll > revolverjem ter zadel v trebuh posestnika Josipa Pošftraka iz Spodnjega Dupleka, tele ranil pa njegovega 24-ietne-ga sina Josipa. Oba so morali ta-
..i __ Po	—	w_________________
a^Tv Jugoslaviji spe^ prepeljati v mariborsko bol
■ • nišnico, kjer so sina obvezali ter ptfelaJi domov, očeta pa so morali1 bperirati, ker je imel na 7 krajih prestreljena čreva. Cez ne-tato volitve vrane v«-^	i« Foštrak v bolniš-
Hrusta ob zelo pičli li-	Urafa ^«J™«
,ij nekaj nad polo-	Je	da se
le je udeležilo voli-' >	branil ter v silobranu
kandidatnih list je kajpada vladna strar*- čil Pb*trakovo. imagala v večini občir), Otrok utonil. — V majhnem opoeictjonalnih list je bitaenu ob KoJinski tovarni je utonil 2-letni delavčev sinček
rljenih, a zelo mak)'. io samo v 16 občinah . ipe lamo za tiate liste, ki Ijene.
i«reia. — Na avto
i« j« blizu Jesenic smrtno Učita mlada učiteljica m
FrartOek Poglej. Igral se je z dru-tfttni otroki, pa je ostal za hip sam ter padel v bazen. Iz vode ga je potegnil neki vrtnar, ki je kmahi nato prišel zajemat vodo. ,'Otrdka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga skušali obu-
doma z Bleda. Na	ao f	o
padla (ali , ' a bil *** trud zaman-
način Je ji drvečega avta ter o-tndi ceste z razbito lo-Podlegla je poškodbam.,
je v Tišini v Prek-
io: v celjski bolnišnici kolesarjeva žena Karlin « iz Konjic, v Senožef, notar Franc Suša, V. pri Brežicah Franj«, t, v Ljubljani uradnik Florjančič, v Studencih :om 39-letna rudar« Ivanka Govejšek, v železniški uradnik Lud-in Jakob Šimenc. — ob Savi (v vasi Pod. je umrl komaj 82 let fcrlvan Jerman. Pred le-i a kruhom v Francijo, i» j« pred kratkim tako da ga niso ma-»iluibo. Hotel je domov. M brez denarja so zbraM rojaki toliko denarja, «ko vrnil v drago do-- umret. Ko je dospe! '» Pitajo, je bil tako »i mogel peš domov k Mi »o ga, a čez teden tatovi hiAi umrl.
Utonil v Savi p» GamelMice nad Pu-se je kopal v ne
»vruita 38-letni Jakob «šuhljane. Nespreten v deročo vodo, ki Pogoltnila. Njegovo We v torek neda-kj«r je utonil.
»hteva dalje žrtev
m na Kali se je ko» «n obratovodje fal-~ ^ Grieaer. Nenado-fanta lotili krči ter l**adoma v vodi. Nje-[■^a niso našli, ^«■kljah je zatrt in i-«*vnlki a0 vse prebi-'¡^ in bi itn j i okolici in Uko pre-Ni pa bil legac
ry po vesteh da„i je te ne-huda nevaf-k°J zdravniške po, " u čo*>dek izra-^•''.d. bi odvrni. ^ ^'«ka Slovenije.
lil' lhtu - V
v Dravo ter iK
«prt-uKinik Vik*
je t dvema
W pripovedi
V ',!>boleti amrti
'rL> J-ide prosto.
*»*<> doepcii
Je re« i t»e-
Velik mJin pogorel. — V Lut-v^rcih pri Gornji Radgoni je po-goM veliki valjčni mlin Petra Gyoerkeša. Vnel se je v noči na sredo 2. avgusta, in ker je bil po-Večini lesen, je bila vsaka pomoč zaman. Gospodar in njegov pomočnik, ki sta spala v mlinu, sta se jedva še lahko rešila skoai o-kno. Mlin je sicer zavarovan za 400,000 Din, vendar pa škoda s tem ne bo krita. Pogorela je tudi precejšnja zaloga Žita in moke ta kmete.
Dtštg ga je naplavila. — V
Zlatoličju na Dravskem polju je t>rava naplavila moško truplo, v katerem so spoznali 50 letnega posestnika Josipa Krmeka, ki je Pi?ed tremi tedni izginil iz domačega Roftpoha.
Umoril ženo ter se v zaporu /	obesil
tV Mali Polani pri Dolnji Lendavi (Prekmurje)) sta Živela zakonca Spilak, ki pa se nista dobit) razumela. Pogosto sta se prepirala. Dne 29. julija sta pelja-lai trnje v Lendavo v mlin. Spo-
toma sta se prepirala. In prepirala sta se, ko a ta se vrašat*
Slo je menda radi nekega plačila. Vozila sta ob potoku Črnec, to s4 je mož dejansko iotil žene, je ta planila z vosa ter hotela zbe-iati motu čez potok. Mol pa jo je sredi potoka dohitel, jo zgrabil ift začela šta se ftivati. Mol je ženo vrgel v vodo ter tiščal njeno glavo toliko časa pod vo* do, da ae je zadušila. Nato je ste«, kel za votom ter doma povedal, kaj se je zgodilo. Takoj se je vrnil z otroki do potoka. Ko so prispeli na mesto umora tudi o-rožniki, se jim je takoj prijavil. Odvedli so ga v lendavske zapo* re.
Pri zaslišanju je naravnost vse priznal ter povedal, da ni mogel več prenašati stalnega prepiranja z ženo. Mož je bil zelo miren, toda naslednji dan se ga je lotil obup. V navalu kesanja si je v celici pulil lase, poklekal, molil, se grizel, butal z glavo ob zid. Pa se je spet na zunaj pomiril. Zjutraj pa ga je našel je-čar obešenega na rešetkah v o-knu. Sicer so mu bili odvzeli vse, a čimer bi se lahko obesil, toda Spilak ai je raztrgal hlače ter iz tega napravil zanko, da se je obesil nanjo.
Spilak je bil dvakrat v Ameriki, skupno nad 20 let. Tudi oženil se je v Ameriki, ko je bil prvič tam, drugič pa je Šel v USA sam ter pošiljal denar ženi domov. Po vojni se je vrnil za stalno v Polano, kjer je bil zelo skrben posestnik In eden najbolj trdnih. Imel je tudi še precej denarja v zavodih in razposojene-ga pri ljudeh. Z ženo pa sta se že dolgo prepirala. Tako je prišlo do tragičnega dogodka, da je Spilak v svoji razburljivi naturi ženo umoril in nato še sebe. Zanimivo je, da je nesreča v Spilakovi družini doma: njegov oče je odšel nekoč v Varaždinske toplice in se ni več vrnil, kako je izginil, ni znano, — njegova mati pa se je na stara leta prav tako o-besila.
Nesreča motoclklista
V Beltincih pri Lendavi stanujoči hotelir, mesar in trgovec Štefan Zemljič se je pred tednom dni smrtno ponesrečil. Odpeljal se je na motornem kolesu proti GoriČki, a komaj je bil kakšen kilometer od doma, se mu je pripetila nesreča, in obležal je sredi ceste mrtev. Bilo je okrog poldneva. Zemljič se že dopoldne ni počutil dobro, in tako sodijo, da mu je na poti postalo nenadoma slabo ter je itgubil o-blast nad motorjem ter si tako razbil lobanjo. Star je bil komaj 27 let.
Plimo ii Oltviliiii
'Niša" banka inia vnete zagovornike. — Španski aCeparjt tn
"mi." — Kako bi jaa "announ-eftl" pregrftme
Sumljiva žalost Gospa Jedrt je šlo za šest tednov v letovišče. Ko se je vrnila, je vprašala služkinjo: "No, Mina, moj mož je bil gotovo telo žalosten, ker me dolgo ni bilo doma?"
"Oh, milosti j Iva," je odgovorila Mina, '<>prve dni je še šlo — predvčerajšnjim in včeraj se pa kar nI dal In ni dal potolažiti!"
Nak, pa že ni res, d* bi "n3a" banka ne imela več zagovornikov! Ima jih, ima, ampak grozno hefodnl so in človeka sili k sme-ftu, to berfe, kako ti junaki lomijo kopja za bančno vodstvo t zavidanja vredno nerodnostjo.
Nihče ni blufal naših ljudi glede resničnega stanja "naše" banke, pravijo fantje, dočlm njen predsednik javno prltnava, da je bila ta banka celo leto pred polomom vse prej kot varna in solidna. Potemtakem je jaano, da so ljudje, ki so v tem Čaau zagotavljali dragi lahkoverni narod, da je bila ta banka absolutno varna, zanesljiva In solidna— oelo bolj kot svezna poštna hranilnica ! — zavajali našo javnost s neresničnimi trditvami. Ce to ni bilo blufanje, potem res ne vemo, kaj naj bi bilo bhifanje.
Bančno vodstvo je bres vsakega madeža, trdijo dični zagovorniki v potu svojega obrata. Ta trditev pa je zelo šepava spričo izjave dr. Seliškarja glede dejanskega stanja njegove banke v letu pred polomom, ki dokazuje, da se je vršilo zsvajanje naših ljudi glede stanja te bsnke s tihim odobravanjem njenega vodstva. To je madež.
Možaki se jezijo na rojake, ki kritizirajo banko in njeno vodstvo v naših časopisih, češ, to škoduje banki in narodu. Pri tem seveda ne pomislijo, da se njeni vlagatelji počutijo prav tako kot hrlbolazec, ki ga zajame gosta megla med prepadi v gorah in da vse kritiziranje ni nič drugega ko tipanje skozi meglo. Da ai vlagatelji še danes niso na jasnem glede resničnega stanja "njihove" banke, pa seveda ni moja niti drugih kritikov krivda.
Tem bančnim "strokovnjakom" tudi ni všeč, ker po njihovem mnenju prihajajo na sestanke vlagateljev rojaki, ki na banki nimajo nič ali pa le malo denarja. Pozabljajo pa pri tem, da Je v metropoli le malo ljudi, ki ne bi bili pritadetl vsled poloma North American banke, če ne direktno, pa indirsktno, skoti svoje organitacije, katerih denar zmrtuje v nji.
Višek nerodnosti pa je dosegel najnovejši zagovornik, ki se "skromno" skriva pod pelerino "vlagatelja", ko je tačel primerjati banke t našimi podpornici organizacijami. Ta primera že zaradi tega ne drži, ker pri naših podpornih organizacijah ima besedo vsak dobroatoječ aktiven ¿lan, dočim je s to stvarjo pri bankah čisto drugače; tam ima odločujočo besedo samo in edino le njeno vodstvo, dočim je naloga direktorija, da prikima vsemu, kar sklene ožje vodstvo, delničarji prikimavajo direktoriju, vlagatelji pa imajo kvečjemu pravico, da se smejo pod nosom
obrisati, če je vodstVd "njihove" banke preveč "podjetno" in "sposobne". Te velja m vat ban* ke, njihova vodstva, direktoric in vlagtftelj«.
Pa redite» da fantje niso nerodni. Vsi, tudi A. D.» pri kateri gnezdijo.
d • •
"Vlagatelj'1 Je končal ene«* svojih dopisov a plHovoroih: "Čevljar naj sod! 1« kopita!" Kakšna škoda, da tega ni zapisal pred leti* ko so ambiciozni rojaki ustanavljali "domače" denarne zavode! Mogočo b* si bili to vseli k tfci ta ne bi vedi» teh zavodov ljudje, kt se raaumejo na bančne posle le mak» bolj kot zajec na boben, škoda, rea velika škoda ta lahkoverni narod! * • •
A. D. je te dni komentirala k pismu, ki ga je ddbll it Barcelone na Španskim rojak ŽugeU, ki je prijazno vabljen, naj s svojim denarjem "reši" zmrznjene tisočake nekega "jetnika," takar bo dobil eno tretjino pravljičnega premošenjau (Tudi Joe Dum Je dobil tako plimo, ki Je navadna in prozorna potegavščina, namenjena neumnim "tuckerjem". Joe se Je Jako tabaval a tem pismom ter menil, da mora biti pač hudo neumen, kdor nasede tako slabemu in naravnost otipljivemu triku, kaf mu rad pritrdim. Vendar pa ni dvoma, da je tudi med nami nekaj naivnih lakom-nešev, ki se dajo potegniti na tako očividno sleparske načine, kar dokaaujejo novice o rojakih, katere so potegnili rasni "po-množevalcl denarji" prav pb domače.) A. D. pravj, da Je poalala dotično pismo ameriškemu poala-niku v Madridu ter konča svoj komentar t vzklikom: "Nalih ljudi te ne bodo sleparili!" Namreč šp&nski falotje. Ce bo kdo vlekel ta nos nafte ljudi, bomo to opravili sami, saj smo talentirani, mar n#?
Oni dan sem nekje izratil željo, da bi bil rad vsaj pel ure ta slovenskega radio otnanjevalca (announcer) In rojaki so bili aa-veda radovedni, Maj. Povedal sem Jim, da zato, da bi bito malce spremembe. Jaa bi namreč drugače oznanjal kot drugi. Najprej bi zagotovil avoje poslušalce. da je na pi*, Grdlna dober po-grebnlk (dozdaj se nI vrnil med žive še nihče, ki ga je on pokopal), da ao kranjske klobase do-
voijo. saj xuoi tanjevalcu ne freo» ilč drugega, vri te-ite poaabitl, da tudi
vrtaj* s» V boljo voljo, aaj tudi vašemu ojfni stoja prav hič
0pa ne smete
I kanarfeki ne morajo tapeti lepše kot iMajo in morejo. Kanarček, (kanarčki) učni (ali začnite)!" Wel), kaj pravite? Mislite, da me bodo povabili za o-ananjevalca slovenskega radio programu
Tone Podgorišan.
(Ivan Jefttaa, 53.)
Mart ortl potrti«)! stražnikov
Podjetniki in trgtvel iznašli ra-tIMne akemot da ai isognejo pravilnik«; ti41 farmarji med njimi. Green posval unije, naj bodo na atrall
Waahlngton. — Famotna a-meriška iznajdljivost in podjetnost tU dobili pod plavim orlom nov podvig. To ji razvidno it tolikega števil« pritoftb, ki prihajajo it vseh atranl v Waahing-umi radi maan«ga kršenja aploš-neg« pravilnik« In tudi posameznih.
Vseh vrtt ekem «s posluiujs* Jo podjetniki In trgovci, da ae i-sognejo določbam pravilnik« In cbdrši svoj at«H sistem v pogledu pl«č in dotovnlk«. Kljub pl«-vemu orlu n« oknih v nek«terih krajih podjitnlkl še vedno goni-jo svoje delavne ta ur na teden in Jim plačujejo veliksnako "minimalno plačo" 19.81 na tedin!
Svetni pravdnlk v DenverJu js poslal v W«shington šop pritotb proti BO podJ«tj«m, ki ao podpl-»nla splošen pravilnik, nočejo pa tnišati delovnik« niti zvišati plače.
Škandal nekaterih restavracijskih drulb, ki računajo natika-ricam in drugim delavcem od tri do pet dolarjev aa hrano n« teden, J« še splošno znan. DrugI odračunajo napitnino od minimalne plače.
Trgovci poatajajo od alte "ge-nerotni" in forslrajo delavoe na podpis itjave, da so solastniki. To lt raalofa, da jim ni treba plačati minimalne meadt (n aa drlatl maksimalnega delovnlka.
Najbolj popularna pa postaja skema i delovnimi kartami. V številnih podjetjih (n večjih tr-
br« Jed (če ne vsibujijo P»»*)
fesna. kitkoiMLk) tar anloh dobro	lW«rlr«tl ob času
prihod« alf ko gredo domov, ker m to skrbi boni. TI glidajo, d« ji n« dal ovnih kartah zatnamo-van minimalni delovnik, dani faktlčhl delovnik lahko «naš« 12 ur n« dan.
česna, lukopak) ter sploh dobro
ogl
je pri slovenski radio uri n
pohvalil vse oglaševale«, kajti to
ITT
nejše, nato pa bi nadaljival pri-
na-
Ivaft-
"ZdaJ bo pa >1 bodo naato-
bllfno takole: stopil (nastopila aH pili) ta in ta naš kanarček (ali kanarčki) ter nam tap«! («11 M-nell) premllo doma» pesemeo "Na planincah . ..", ki smo se Je učili Švrgoleti id v domači vaški koli. Grlo našega kanarčka (kanarčkov ) je (so) sider precij llbko (Šibka) in štimea (Štlmce) bolj Jalova (jalova), toda Jat vas 'epo prosim Imenu ameriškega slovenstva, da se n« ustrašili (preveč in ne taprete svojih radijskih prejemnikov. Potrpite in
V* Kf

HI
Hsvaai po
"Učenje" ji drug« akem« t« goljufanj« deUvoev in plaveg« orla, kar a« dogaja tudi prav prtd nosom Nirineg« ur«d« v Waahlngtonu in po vs«J det«ll V oblačilni In drugih Industrijah dajo "novincem" ali "vajencem" neko dobo Časa, v kateri se morajo toliko tajriti, da produci-rajo dovolj aa minimalno plačo — cene od kota ali količino nastavi seveda podjetnik sam. To postaj« pravo raketlrstvo.
Slavka palJaMaklb da lavaav v Kalfarslji
DrlavM ta federalne avtoritete odredile preiskavo
Kršeno, Ul. - (FF) - Poljedelski delavci vitim okraju so sastavkali proti netnosnlm raz-maram In nlaklm mezdam. Znaki kašejo, da ae bo stavka rat-IIrila tudi na drugs okraje. Oo-ver nor ftotph je poslal v stavkovno okrotje F. Httssa, delavskega komlaarj«, t namenom, da konča konflikt, uradniki NI-re pa so odredili preiskavo
Csllfornl« Pftcklng Co. J« obljubil« stavk« r Jem zvM«nje mezdi ta 19 odstotkov, k«r p« so odklonili. Btavkarjl zahteva Jo svlšanje mesde sa 2ft odstotkov In skrajšanj« delovnik« n« «sem ur. P rad sUvko so dels-II deset ur n« dan In ta povprečno plačo SO «antov n« ura.
V okraju Butte. v severnem delu d rta v«, so drftavne oblasti pregovorile sUvksrJs na apra-Jetje sačasnega premirja. Zadev« mesde in druffth pogojev J« bil« laročena posebnemu po-edbor« v rešitev, odbor« je Ti-pomoftni dršav-komiaar

EE0BKBI1
w—
Vse v86 se je «premen 1)0 v tem kratkem 6a-m Vila je bila dozidana, gradili »o že vrtno ograjo. Ko ne zldovje še bolj osuši, se preselijo pod »vojo lastno «treho.
Ana se je z veliko vnemo zarila v Vie te nove skrbi. Saj pa tudi ni bilo Justina po ve* tednov domov in je vse ležalo na njenih ramah.
Način in gledanje na življenje stai se 6ez noč tudi zanjo spremenila. Vse skrbi za življenje so ji odpadlle. Denarja je imela, kolikor ga je .ama hotela. Justin je ni nikoli več vpraševal po računih, postajal je od dne do dne bolj lahkomiseln, nakazoval jI je vedno večje vsote. Prvi obrok je plačala zidarskemu mojstru točno ob dnevu pogodbe. Novo pohištvo, ki ga je potrebovala za vse številne »obe v novi hiši, je kupila na obroke. Prvi, drugi tretji obrok je točno plačevala.
Najela je vrtnarja, da ji Je uredil vrt. Na-ročlla je vrtno lopo. Se tako visokega zneska »e nI ustrašila. Ko se je preselila v nove, svetle sobe, jih je pričela urejati. Kupila je nekaj novih slik z dragimi, pozlačenimi okviri. Bile so barvne kopije, ki so jih ponujali potniki po hišah. Lepo Madono, ki joče pod križem. Potem veliko sliko angela varuha, ki vodi dečka In deklico čez ozko brv. Za svojo sobo je naročila posebej sliko "Zapuščena". Mlada, lepa ženska sedi ob razburkanem morju in gleda v daljo, kjer »e vidijo jadra ribiške barke, ki plove na široko morje. Kupila je nekaj ur, preprog in zaves, sto raznih stvari, da je napolnila z njimi vse nove prostore v hiši.
Materi vse to ni bjlo všeč.
—	iNe znaš varčevati! Cemu nove zavese, ko so še stare dobre? Prav nič ne mislite na starost, ljudje božji — vse samo za sproti. Vsega tega je preveč. Mene bi ta hUa niti pol toliko ne stala.
Mar je bilo Ani zdaj njenih besed.
Kadar je prišel Justin s potovanja domov, je prinašal najrazličnejše stvari, ki jih je kupoval po svetu.
—	Te dve zlati url sem dobil napol zastonj. Tole zapestnico ml je po nabavni ceni odstopil potnik z zlatnino, danes dobim na postajo dva soda imenitnega lj utomerčana.
Kupil je vse, kar je videl.
V hiši se je nabralo blaga, zlatnine, perila, oblek, vse omare so bile zadelane in natlačene od preobilja. V shrambi in v kleti je bila izbrana zaloga jedače in pijače. Vsega dobrega He je nakopičilo v tej srečni hiši.
Vse muke, ki so ostale Ani od tistih pošastnih dni njene osamelosti, so se potullle v množico opravkov. Cas ji je zdaj celo prehitro mineval. Vsak dan je hodila v skladišče, pogledala v pisarno, pregledovala naročila. Tudi sicer je v novi hiši vse polno opravkov,* ki se mnofte is dneva v dan. V prvem nadstropju je dala preurediti eno sobico v kopalnico. Šivilja je vel teden v hiši, potem zopet mizar, da popravi balkon, in še vse polno majhnih, a vendar važnih poslov.
Tako je Ana ve« denar, ki ga ji je nakazoval Justin, sproti porabljala za sto raznolikih stvari.
Pri selitvi je nafti* pi«ma pod marmornato ploščo umivalnika. Skrila jih je v nedrije in Jih v novem stanovanju založila. Vsa obupana jih je iskala, premaknila vse omare in pretak* nila vse predale, dokler jih le ni našla pod za*
morcem iz mavca, ki ga je po nesreči sama razbila, ko je hotela preriniti omaro.
Wydre ni, kakor bi se bil udri v zemljo. Zaman je takoj, ko je prestala vojna, skušala zvedeti za njegovo usodo, zakaj nihče ni več vedel zanj. Materi na Češko se sprva ni upala pisati, a naposled se je le ojunačila. Njen odgovor jo je presenetil. Pisala ji je, da se je vrnil iz italijanskega ujetništva ter kmalu po povratku odpotoval v Nemčijo,' odtam pa v Rusijo, kjer poučuje na slikarski šoli v Moskvi.
Ko je prebral njeno pismo, se je hotela vsa njena notranjost sesuti od prevelike, grenke razočaranosti. Zaverovana v čisto, najideal-nejšo ljubezen, ki je po njenem čuvstvovanju bila med njima, kakor tudi zaverovana v blesk, ki je tako hitro ugasnil, je zapadla sredi največjega dela v malodušnost in zagrenjenost, tem bolj, ker je trdno upala v njegov povratek.
Tako pa ga nI več In četudi je živ, ga zanjo nič več nI. Morda se kedaj spomni Ane, morda celo kedaj nasmehne ob tem spominu—.to pa je tudi najbrže vse, kar je v njem ostalo od te ljubezni.
— Niti senčice nesloge ni bilo med nama. Ves čas najinega prijateljstva je bil tako lep in prepoln tolikšne sreče, da ga niti najmanjša zla misel nL mogla skaliti. Zdaj ljubi drugo in je zame umrl.
Tiste dni je bila hudo nesrečna. Zaprla se je v svojo podstrešno sobo, kjer si je pripravila zatočišče za žalostne ure. Ta soba je bila samo njena. Vedno zaklenjena. Nedostopna. Tu je hranila vse njegove majhne skice, svoj nedovršeni portret, v to sobico je nanosila vse, karkoli jo je spominjalo lepših dni.
V skrinjici iz javorovine, v katero so bile vložene intarzijske podobe iz orehove korenine in svetega lesa, je hranila spomine najnežnej-ših let: medaljonček v obliki srca, ki ga je dobila pri krstu, posušene bele astre z mrtvaškega odra njene matere, sliko njenega doma, srebrn prstan z obeskom štlriperesne deteljice, ki ga ji je oče prinesel z Dunaja, svilene trakove od prvega obhajila, posušen asparagusov ven-ček od birme in še mnogo raznih drugih drobnih spominpv, V drugi skrinjici je imela pisma prijateljic, svojo spominsko knjigo in svi-tek las gozdarja, s katerim sta se skrivaj ljubila. Tu zgoraj so bile njene najljubše knjige. Justinova pisma je povezala v zavoj in jih nI nikoli več prebirala.	, •
Tisti hip, ko je zanjo umrl Wydra, ko je bilo zaman vse pričakovanje, se ji je zazdelo življenje prazno, četudi si ga je zdaj lahko na nešteto načinov izpolnjevala. Toda hrupne družbe ni marala. Justin jo je hotel uvesti v krog svojih bogatih znancev — njej pa ni bilo za nikogar. Preveč je bila samosvoja in preveč vase obrnjena, da bi jo zadovoljevale družbe ob vinu in plesu.
Poskušala se je zopet vrniti k Justinu.
Hotela ga je ljubiti, a ga nI mogla. <
Vdajala se mu je, kadar si jo je poželel. V nji pa ni bilo niti iskrice hrepenenja po njem niti poželjenja.
Bala se ga je.
Ne njega samega. Njegovih besed, njegovih navad, njegovih želj in njegovih zahtev!
Spalnica se ji je zdela kakor iiva neskladnost njenega življenja, v katero se bolj in bolj peha, ker ne more In ne more najti izhoda.
Je izhod — toda ni ga sanjo!
(Dalj« frifcodajli.)
du. Bres črevesnih bakterij ži-ali pač niso bile sposobne prebaviti zrnje.
Ti poskusi so učili dovolj nazorno, kako važne so bakterije za rastlinojedne živali. Narava sama skrbi za to, da preide v mlade živali zadosti bakterij, že ajčne lupine so močno inficlra-ne z njimi, tako da jih imajo mlade Živali kmalu dovolj v svo-em telesu. V nekaterih primerih si pomaga narava z nenavadnimi običaj L Tako imajo mladi noji navado, da požirajo blato starih, ki je seveda prepoln rastlinskih mikroorganizmov.
bakterije nas čuvajo — kutnih I , bolezni
Najčudovitejša lastnost črevesnih bakterij pa je ta, da nas ščitijo proti napadom tu-; ih, nevarnih bakterij. Te stalne prebivalke človeškega telesa skrbno pazijo na to, da ne v dere j o v telo tuje vsiljivke in jih preženejo z njihovih mest. To se je dalo dokazati z zelo zanimivim poskusom: Poskusne živali, ki so jim dali bacilov le-garja, so ostale popolnoma zdrave. Če so jim pa prej desinfi-cirali črevesje, da ni ostalo v njem nič bakterij, so redno obolele za legarjem, kajti velik del svojih "zaščitnih sil" so bile izgubile.
Pred kratkim so napravili še prav važno odkritje, ki utegne meti velike praktične posledice. Neka vrsta bakterij, ki pa ne spada med domače v našem te esu, vsebuje zanimivo modro barvilo, tako imenovani piocia nin, ki je sposobno silno pospešiti stanično dihanje, t J. «gorenje redilnih snovi. Preiskali so učinek te substance na stani ce raka, ki dihajo, kakor znano, zelo široko, in res j« uspelo njih delovanje spraviti na normalno.
Vsa dejstva, ki so nam postala znana večino v zadnjem času, kažejo, da nismo samo glede prehrane, ampak tud glede ostalih Življenskili pogojev odvisni brezpogojno od čudodelnih bakterij.
(Po razpravi dr. W. Sieverta.)
NI iMJssJa brez
batoril
10 za na)-
Bakterlje smatramo hujše sovražnike vitega živega — a to je povitem neutemeljen predsodek. 80 nefttevilne vrste klic, ki so življenju koristne in nsravnoat neobhodno potrebne.
Višje šivali in tudi človek so se prilagodili s svojimi živ!jonskimi navadnimi sožitju 1. bakterijami. Z mnogimi mikroorganizmi, ki Žive v naftem telesu, smo v nekakftni trajni "blagovni izmenjavi" in znanost trdi, da moremo le tako dolgo živeti, dokler so ti mikroorganizmi v nas.
Celo rastline "ne stoje na laatnlh nogah", kajti po opazovanjih Paateurjevega učenca Ducleauaa se rastlinska semena v sterilizirani semlji ne morejo rasviti v življenja sposobne rastline. Clm porabi kal v semenu nabrane reaervne snovi, bi morala bres sodelovanja bakterij umreti, ker sam« ni sponobna predela vati in sprejemati v »emljl vsebovane redilne snovi. Skoraj vsa naša gozdna drevesa kažejo v svojih koreninah sožitje s bakterijami, kar Je dovolj krepko potrdilo dejstva, da višje rastline ne morejo živeti bres najnižjih. Seveda imajo tudi I bakterije svoj dobiček od tega •«»delovanja; iz redilnih anovlj ki si Jih raaUins nabira s pomočjo solntne svetlobe. Is ogtjl* kove kisline In vode. krijejo namreč bakterije svojo potrebo po sladkorju.
8 temi odkritji je Ducleaiuc dokazal Pasteurjevo domnevo, da so najnižji organizmi neobhodno potreben člen v krogotoku življenja in da ni življenja brez njih.
"Rastlinjak" v ilovetknn telesu
Velike množine bakterij, ki jih vsebuje živalako in tudi člo-veftko telo, ne žive sajedalskega življenja v hranilni kaši. temveč imajo aame selo važno vlogo za prebavo hranil. Posebno važni sta dve vrsti bakterij, ki ju strokovnjak imenuje "bacte-rlum coli" in "bacterium lactls aerogenes". TI dve vrsti razčle-njata ogljikove hidrate in jih spreminjata tako, da jih more črevesje vsrkavati.
Ta sposobnost je seveda v ve liko korist živalskim organiz mom. ki sami ne morejo rasčle nje vati rastlinskih ogljikovih hidratov In izkoristiti samo m sebi neprebavno travno in list nato hrano. Bres teh bakterij rastlinojede! sploh ne morejo živeti. Cesar ne smorejo najmočnejši prebavni aokl, zmorejo ti netnatni mikroorganizmi: ras-členjajo molekule celulose in Jih predelajo tako, da morejo Črevesni soki nadaljevati to d«, hk
V novejšem času se je iikasa-lo. da se delijo tosvenn.» t .akte-
I rije v dve veliki skupini s po-\ poln orna področjem, vretja", cepijo kakor kol i je ve bakterije ogljikove hidrate; dru-•e, "bakterije gaitja", sodeluje-
Strojevodji, ki sta privedla famozni an^ki Scott" na čikaško razstavo.
jo pri izkoriščanju beljakovin ske hrane. Seveda ne smejo ne prve ne druge živeti v telesu prevelikih množinah, kajti pre obilica bakterij bi povtročila motnje v preoenovi in prebavne bolezni. Bakterije vretja in gnitja se drže v ostalem med sebojno v ravnotežju. Prve sku ftajo spodriniti druge in druge prte, s produkti svoje preosno-ve se medsebojno zastrupljajo in v normalnih okoliščinah s tedaj ne more zgoditi, da bi nji„ delovanje človeškemu telesu Škodovalo.
Važno je vedeti, da je mogoče 1 raznimi vrstami hrane, a me njavo mesne in rastlinske hrane, pred vsem s dodajanjem ki-4llne poljubno spreminjati In zmanjševati količino črevesnih bakterij. Zdrav človek proizvaja v svojem želodcu zadostno količino kisline za uničenje škodljivih bakterij, v potrebi pa je mogoče pomagati še od tunaj.
Živali urnim jo brez bakterij
Vprašanje, da-li so bakterije brezpogojno življenako važne za vižjo, toplokrvne živali. Je skušal eksperimentalno rešiti še profesor Schotteliua. Izvršil je svoje poskuse na piščancih, ki jih Je redil s sterilizirano brano. U prej je bil previdno deein-fieiral jajca, is katerih so ae potem umetno isvalili. Skrbel je
v
Starostne pokojnine
(Lotos je osem dodatnih držav Unije vzakonilo starostne pokojnine. Te države so Arizona, Arkansas, Indiana, Maine, Nebraska, North Dakota, Oregon In Washington. Z njimi vred imamo sedaj 25 držav, ki so u-vedle sistem starostnih pokoj nin. To Je razveseljiv napredek ako pomislimo, da prod 1. 1923 nI nobena država Imela takega zakona in da 1. 1990 je le deset držav uvedlo kako obliko pokojnine za gmotno odvisne poštar-ne ljudi To pomenja stalen napredek socialne zakonodaje te vrste, ki smatra državno pomoč ljudem, ki po življenju težkega dela so bres aredstev, kot stvar socialne pravice in ne miloščine.
Zakoni glede, ataroetnih pokojnin so posebfie vsžnosti za tujerodce Iz enostavnega razloga, ker je število postarnih tujerodcev razmeroma višje ko med tukaj rojenimi Amerik kanci. Večina novodošlih priee-ljencev je bila vedno v odrasli dobi. Ravno njim in njihovim otrokom se ima dežela zahvaliti za oni mladostni čut, ki je doee-daj preveval ameriško življenje. Sedaj je pa priseljevanje dejanski končano in tujerodci čim dalje bolj prehajajo v starejše skupine prebivalatva. Za primerno ilustracijo naj omenimo državo CalifornJJo, kjer je bik> 6.4 odstotkov celokupnega prebivalstva 1. 1990 v starosti čes 66 let. Tujerodci v isti skupini pa so tvorili 18.9 odstotkov tujerodnega prebivalatva. V državi Wisconsin so starci čez 66 let tvorili 6.6 odstotkov vsega prebivalstva, ali v skupini tujerodcev so sami ti starci tvorili kar 23.9 odat In tako je skoraj v vseh državah število starih tujerodcev razmeroma večje ko med tukaj rojenimi Amerikan-ci. Z malimi Izjemami so tujerodci airomaki. ko prihajajo v to dešelo. Zlasti poprej je bilo pretežno število njih v vrsti neiaurjenth delavcev, kjer Je pita dejstva, tudi
onih, ki pbtrebujejo starostne pokojnine.
Mnogi so ugovarjali proti starostnim pokojninam, češ da za-sigurana oskrba v starosti odvrača ljudi od prištednje za stare dni! DrugI so pravili, da občine že znajo, kako skrbeti za siromašne stare ljudi. Izku&nja in študije pa izpodbijajo te 11-govore. Te študije so pokazale, da gmotna odvisnost v starih letih ni toliko posledica pomanjkanja varčnosti, marveč mnogih drugih okolščin, ki so značilne za naš industrijalni sistem. Istočasno pa je napredek v javnem zdravstvu povečal povprečno dolgost življenja v Ameriki in zato imamo razmeram*, več starih ljudi, ko smo jih imeli pred tridesetimi, dvajsetimi in celo desetimi leti. To velja za vso deželo, velja pa zlasti glede tujerodcev. Razun ako prestane sedanje omejevanje priseljevanja, bomo našli tujerodce v čim dalje bolj starih skupinah ameriškega prebivalstva.
Kar se tiče občinske oskrbe, treba je pa poudarjati, da zastarele metode oskrbovanja siromašnih starcev so bile poniževalne in nezadostne. Starostne pokojnin« ne silijo starca, da postane varovanec kake ubožni-ce, marveč mu dajejo priliko, da si pridrži svoj ponos in da živi nadalje med svojci in prijatelji.
Države, ki imajo starostne pokojnine, so: Arizona, Arkansas, California, Colorado, Delaware, Idaho, Indiana, Kentucky, Maine, Maryland, Massachusetts, Minnesota, Montans, Nebraska, New Hampshire, Nevs-da, New Jersey, New York, No. Dakota, Oregon, Utah, Washington, West Virginia, Wisconsin in Wyoming.
Pokojninski zakoni teh držav so različni, kar se tiče predpisane dobe bivanja v dotični državi, zneska pokojnine in starosti za pokojnino. V Arizoni se na pr. zahteva, da mora prosilec stanovati v državi vsaj 35 let. Dvajsetletno bivanje se zahteva v državah Massachusetts in North Dakota, deset let bivanja v državah Idaho, Kentucky, Nevada, New York, Oregon in West Virginia, pet let v
I
državah Arkansas m in petnajst let v tr drugih driav, ki im*j no pokojnino.
V večini držav je u no, da je maksimalna en dolar na dan, dt_ države sploh ne orne ju V državi Indiani pa na penzija znaša le
OOil
OvV •
Tudi starost za vp< različna. V 13 driavj New Jersey, New ] consin, Colorado, setts in Minnesota, j ti vsaj 70 let star, vah, vštevši Idaho, Nebraska, Oregon in ton, pa zadostuje 65 sti.
Kar se tiče zahtevi kega državljanstva, žavi, namreč Arkansa ware, dovoljujeta staj kojnino tudi inozemca živeli v državi vsaj vseh drugih 23 dri* ameriško državljana! hodno potrebno.
Opažati je gibanja, rost za pokojnino zni na 66 let. Nekateri tu jajo, da je pravično tudi inozemce v sta kojnine, ako so živeli v Združeni državah, se, da so oni tudi valci. — Flls.
delovnim!na vse načine, da niao prižli "bakterije jdetiko s nobenimi bakterijami M
Rezultat Je bU ta, da so umrli!brM Mir» " fotpodarsko krt-»njdlje po enem meaecu dobe-110 in n«*P<>*lenost, polčasu je jo, sedno pri polnem želodcu od gta- tuJtrwfci tvorijo znaten del
WORLD'S
SOLDIER F
STARTS Friday Aflerees Twflee Dally te i
55,000 C
•EATS %
VI
Čampijon	h
Združenih drla» m M ■topijo ob vuki predi delujejo pri HM**
ceste vodijo ni Ml
Naročite Mladinci ljšl mesečnik u sls* dlno!
TISKARNA S-N-P
gfJUEJBMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča
Tlaka vabila sa veesfee in shode, flzitn* knjige, koledarje, Nftake Itd. t slovenskem, ■ slovsikem. češkem, nemškem, asflelksiB j«t'"
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA Oj a N. P. K DA TISKOVINE NAE0C4 V SVOJI TISKAKNI
Saje
ggljeke 4* pre*
rmu fe flifsmmsU«