Poprečnlna v gotovini plačana. Narodni Gospodar m m m i m GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE' V LJUBLJANI. i iU il'fc V UUBL3ANI, DNE 15. MARCA 1928. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V UUBUANI. Mi 1 I I E i E I I i CEI IM A ■ Na glavno skupščino! — Ant. Kralj: Zakon o neposrednih davkih. — Dr. Valenčič: w • Kmetijske strojne zadruge. — Taksne oprostitve in finančne oblasti. — Bilanca in promet Zveze za 1. 1927. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Vabilo na skupščino Zveze. Priloga „Narodnega Gospodaria" št. 3. I. 1928. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzoč’h članov. Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca 1928 ob 3. uri pop. v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje raču-una za 1. 1928. 4. čitanje revizijskega poročila 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti. Izvanredni občni zbor Mlekarske zadruge v Cerkljah ob Krki, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoldne 1 dvorani Kat. doma v Cerkljah ob Krki. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. event. volitve načelstva in nadzorstva. 3. gradnja nove mlekarne in sklepanje o tozadevnih predlogih. 4. slučajnosti. Redni letni občni zbor Sodarske zadruge na Češnjici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 10. aprila 1928 ob 9. uri dop. v zadružnih prostorih na Češnjici z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 4. slučajnosti. 29. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice ■ a Češnjici pri Železnikih, r. z zn. z., se bo vršil 9. aprila 1928 ob pol 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaklj. za 1. 1927. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici, r. z. z o. z., se bo vršil na velikonočni pondeljek dne 9. aprila 1.1. ob pol 4. uri pop. v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. odobritev račun, zaključka za I. 1927. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobu, r. z. z n. z., bo v nedeljo dne 25. marca 1928 ob 3. uri pop. v dvorani društvenega doma v Dobu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Dobre-poljih, r. z. z o. z., se bo vršil 22. aprla 1928 ob 3. uri pop. v prostorih Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v v Fari pri Kostelu, r. z. z n. z., se bc vršil 25. marca 1928 ob 3. uri pop. v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjemgradu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 1. aprila 1928 ob pol 3. uri pop. v uradnih prostorih v Gornjemgradu z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaklj. za 1. 1927. 5 slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Grižah, r. z. z n. z., se bo vršil 25. marca 1928 ob 8. uri dop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva, 3. odobrenje računskega zaključka za 1. 1927. 4. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu, r. z. z o. z., se bode vršil v nedeljo 1. aprila 1928 ob 15. uri v zadružni hiši z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. -2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1928 ob 15. uri v uradnih prostorih posojilnice v Izlakah. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1927. 4. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Jakob ob Savi r. z. z n. z., se bo vršil 1. aprila 1928 ob 3. uri pop. v Društvenem domu z dnevnim redom: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3, potrjenje računskega zaključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva. 5, volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Konsumnega društva v Št. Jerneju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 1. aprila ob 3. uri pop. v društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev račun, zaključka za 1. 1927. 5. Volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva 7. prememba pravil. 8. slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Jurju ob Taboru, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1928 ob 8. uri dop. v posojilnlč-nem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva In nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto 1927. 3. volitev načelstva 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. - ■ ■ Na glavno skupščino! V današnji številki je razglašeno vabilo za letošnjo glavno skupščino Zveze. Vrši se letos 19. aprila, bolj zgodaj kot kedaj doslej v povojnih letih. Ali se je bomo udeležili? Ali jo bomo prezrli, tako kot prezremo številne občne zbore naših podeželskih zadrug, pri katerih niti načelstvo in nadzorstvo ni celotno zbrano na občnem zboru ? Zadrugarska zavest, zadrugarski ponos in interes naše zadruge nam velevajo, da se skupščine Zveze polnoštevilno udeležimo. Glavna skupščina Zveze, to je naš zadružni praznik. Vsaj en praznik imejmo v letu! Vsaj tega v celoti posvetimo zadružnim mislim, zadružnim razgovorom, zadružnim načrtom! Glavna skupščina Zveze, to je. naš slovenski zadružni kongres. Iz vseh krajev Slovenije se snidejo zadružni delavci: najboljši možje, najidealnejši možje, najvernejši možje. Najboljši možje, ker niso usužnjeni le osebnemu interesu, ampak poznajo skupni obči interes ter z vztrajnostjo in nesebičnostjo za ta skupni interes žrtvujejo čas, delo, sile, sposobnosti. Najidealnejši možje, ki verujejo v dobre lastnosti bližnjega in na njih zidajo, ki zaupajo bližnjemu, ker so sami dobri in pošteni. Najvernejši možje, ker jim vera ni samo v besedi in misli, ampak jim je vera postala delo, dejanje. Ljubezen do bližnjega, do slabega, do pomoči potrebnega oni dnevno izvršujejo. Za nje to ni le nauk, previsok, da bi ga mogli doseči, ampak božje seme, ki v njih duši raste in se razširja. Glavna skupščina Zveze, to je revija naših uspehov in našega dela. V Zvezi so organizirane naše ljudske zadruge. Zato nas zanima slišati in zvedeti, koliko jih je, kako so posamezne vrste teh zadrug delale, za koliko napredovale ali mogoče nazadovale. In Zveza je naša matica, ki nam pomaga, kateri pa tudi mi pomagamo in s svojimi sredstvi vzdržujemo ves njen aparat. Zato nas samoumevno zanima, kako je delala in za koliko napredovala. Zvezina skupščina je obenem polaganje računov. To je za zadruge posebno važno. Zveza danes upravlja ogromne milijone ljudskih prihrankov s tem, da upravlja ves denar onih kreditnih zadrug, ki se držijo glede nalaganja odvišnega denarja zadružne discipline. Tega denarja pa je bilo ob začetku tega leta že čez 117 milijonov. Zato mora biti zlasti za delegate kreditnih zadrug zanimivo slišati, kako se ta denar upravlja, v koliki meri so na razpolago krediti kmečkim zadrugam in v koliki meri je denar naložen likvidno, da je zadrugam vsak čas lahko na razpolago. Na glavni skupščini Zveze se ugotav- 3 ljajo tudi smernice za bodoče delo. Zveza poda poročilo, kakih smernic se je držala v preteklem letu. Dolžnost delegatov je, da s stvarno kritiko dosedanjega dela in s svojimi predlogi iz prakse nudijo Zvezini upravi materijal, na podlagi katerega si sestavi delovni program za naslednjo leto. Mislimo torej, da je za vsakega zavednega zadrugarja več kot dovolj razlogov, da se glavne skupščine Zveze udeleži, da na skupščini sodeluje in da o skupščini svoji zadrugi oziroma njenemu načelstvu in nadzorstvu tudi poroča. Zato 19. aprila na svidenje! Ant. Kralj: Zakon o neposrednih davkih. V seji narodne skupščine dne 7. februarja 1928 je bil sprejet novi zakon o neposrednih davkih, ki bo veljaven za vso državo. Naslednjega dne, t. j. 8. februarja 1928 je bil ta zakon sankcioniran in tudi že objavljen v Službenih Novinah št. 29/VII. Po tem zakonu se uvajajo v naši državi sledeči davki: 1. zemljiški davek; 2. hišni davek; 3. davek na podjetja, trgovino in samostalne poklice (pridobnina); 4. davek na rente; 5. davek na dobiček podjetij, zavezanih na javno polaganje računov (družbeni davek); 6. davek na dohodke od nesamostalnega delovanja (davek na dohodke uslužbencev). Poleg tega pa tudi ni ukinjen davek na poslovni promet, katerega bo treba plačevati še naprej. Tudi ostane v veljavi še davek o vojnici po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Tako bomo imeli pravzaprav 8 raznih davčnih oblik. S tem zakonom se odpravijo razun vseh partikularnih davčnih zakonov (avstrijskih, ogrskih, srbskih, črnogorskih in bosansko-hercegovskih) posebej še sledeče vrste: 1. invalidski davek (ki je bil uveden z začasnim finančnim zakonom za 1. 1920/21); 2. izredni 30 °/0, oziroma 500% pribitek na direktne državne davke; 3. komorska doklada, uvedena od 1. aprila 1925 dalje na podlagi zakona o proračunskih dvajsetinah za mesec april — julij 1925; 4. osebna dohodnina; Davki po novem zakonu se bodo pričeli pobirati od 1. januarja 1929 dalje. Iz emo tvori le davek na dohodke uslužbencev, kajti ta davek se bo pričel pobirati po predpisih novega zakona že od 1. aprila 1928 dalje. Začasno se bo tudi zemljiški davek po dosedanjih partikularnih predpisih pobiral v onih krajih, kjer še ni uveden zemljiški kataster. V zakonu samem je predvideno, da se mora kataster za take kraje sestaviti v v teku prihodnjih 10 let. V naši razpravi si bomo ogledali vsebino zakona samo toliko, kolikor se neposredno tiče zadružništva. I. Zemljiški davek bodo morale zadruge plačevati ravno tako, kakor drugi davčni zavezanci. Toda ako ima kakšna zadruga vzgledne trtnice ali drevesnice, napravljene v svrho pouka in brez namena dosezati s tem dobiček, potem je dotično zemljišče oproščeno davka (čl. 10, točka 5). Oprostitev pa ne nastopi sama od sebe, ampak se pravica do oprostitve doseže po čl. 14. le na podlagi posebne prošnje, ki se ima izročiti pristojni davčni oblasti do konca onega leta, v katerem so nastopili pogoji za oprostitve. Ako bi se ta rok zamudil, potem bi se tudi za tako zemljišče predpisal davek za ves pretekli čas do konca leta, v katerem je bila prošnja vložena. II. Davek na zgradbe. Davka na zgradbe so po čl. 32, točka 17, oproščena poslopja zadrug in zadružnih zvez pod pogoji, ki so navedeni v 7. in 8. točki čl. 76, v kolikor služijo te zgradbe neposredno ciljem zadružništva. Ta oprostitev od davka samega vsebuje tudi oprostitev od vseh doklad, ki se odmerjajo na podlagi neposrednega hišnega davka. Oproščenje pa odpade v toliko, v kolikor so take zgradbe bodisi v celoti, bodisi delomično dane v najem, ali če se več ne upotrebljavajo v svrho, ki daje pravico do oprostitve. Zaradi priznanja davčne oprostitve je treba vložiti pri davčni oblasti posebno prijavo. Ker imamo v Sloveniji mnogo zadrug, ki imajo lastne zgradbe, bo ta oprostitev pomenila za nje znatno razbremenitev. Pripomniti imamo še to, da je odpravljeno avstrijsko razlikovanje hišnega davka v dve vrsti: hišno najemnino in hišno raz redarino. Odslej se bodo vse zgradbe obdavčevale po enotnih načelih. Davek se bo pobiral od dohodka zgradb. Kot dohodek se smatra letna najemščina po odbitku stroškov za upravo in amortizacijo (v Ljubljani 20o/o, v drugih mestih in trgih 25 0/0, po vaseh 30°/0) Davek se bo izračunal tako, da se bo od letnega čistega dohodka vzelo kot davek 12°/o> t. j. 12 dinarjev od 100 dinarjev čistega dohodka. Ta davčni znesek se imenuje osnovni davek. Poleg tega se bo pobiral še t. zv. dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka vseh davku podvrženih zgradb istega davčnega obve-zanca v okolišu ene davčne oblasti prve stopnje. Ta dopolnilni davek znaša: od prvih započetih in polnih 10.000 Din sledečih 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 2»/o 4 »Z, 6«/, 8 »/o 10 »/0 12 »/„ od sledečih započetih in polnih 10.000 . 14 °/, in za vsak znesek nad 70.000 „ 10°/0 Na dopolnilni davek se ne smejo pobirati samoupravne doklade. Za nove zgradbe in dele obstoječih zgradb se bo mesto tega osnovnega in dopolnilnega davka plačevalo samo 3e/e čistega dohodka Ta davčna olajšava se daje v mestih z več nego 50.000 prebivalci za 20 let, v ostalih krajih za 10 let. Istemu 3°/» davku bodo do prestanka priznanega jim oproščenja podvržene tudi vse one zgradbe, ki so po dosedanjih zakonih oproščene hišnega davka. III Davek na dohodek od podjetij, trgovin in samostalnih poklicev, ki znaša v prvi skupini 10°/„, v drugi 8% ali 6®/o in v tretji skupini 4,/0 od čistega dohodka, za zadruge ne prihaja v poštev. IV. Rentnlna. Po dosedanjih predpisih je bilo plačevanje rentnega davka od obresti hranilnih vlog precej omiljeno. Po členu 159 fin. zak. za 1. 1924/25 so bile od 1. aprila 1924 rentnine oproščene 'take obresti hranilnih vlog, katere so znašale letno manj nego 5000 Din, po čl. 79 fin. zak. za 1. 1927/28 pa so bile obresti hranilnih vlog po vložnih knjižicah in tekočih računih popolnoma oproščene rentnine in vseh doklad (invalidskega davka in komorske doklade), brez ozira na njihovo višino. V smislu čl. 65 fin. zak. za 1. 1928/29 bi imela ta odredba ostati v velja vi tudi v proračunskem letu 1928/29, torej do 1 aprila 1929. Rentnemu davku je podvržen vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, kateri ni podvržen že kakemu drugemu davku in se ne smatra kot dohodek iz službenega razmerja. Sem spadajo torej zlasti: 1. obresti in rente od obveznic (obligacij) države, samoupravnih jedinic, fondov, denarnih zavodov i. t. d.; 3* 2. obresti od vseh drugih posojil in terjatev, naj se nazivajo kakorkoli in naj obstoje v kakršnikoli obliki; 3. obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki, na vložne knjižice, na tekoči račun, i. t. d.; 4. osebne rente in vsakovrstni drugi slični povratni prejemki, v kolikor se ne pojavljajo kot neposredne odškodnine za usluge v službenem razmerju ali kot nadomestilo škode; 5. obresti, rente in slični povratni prejemki in dividende iz inostranstva; 6. najemnine in zakupnine, kolikor niso podvržene kakemu drugemu davku. Davek znaša: 1. pri obrestih od hranilnih vlog pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 8•/,, 2. pri ostalih obrestih in rentah 15°/0. Davek se bo tudi v bodoče pobiral od dolžnikov ob priliki izplačevanja obresti in rent. Na "rentni davek se ne smejo pobirati doklade samoupravnih teles. Obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici in pri vseh zadrugah, ki izpolnijo pogoje v 7. točki čl. 76, se oproščajo rentnega davka. V. Davek na dobiček podjetij obvezanih na javno polaganje računov. Temu davku so podvržene delniške družbe na akcije, družbe z omejeno zavezo, zadruge, zavarovalna društva in hranilnice in slednjič pridobitna podjetja države in samoupravnih jedinic. Čl. 76 našteva podjetja, ki so oproščena tega davka. Med drugim so kot oproščena navedena: Državna hipotekarna banka, poštna hranilnica, direkcija za kmetijski kredit z vsemi krajevnimi in oblastnimi zadrugami, obrtna banka, nabavljačke zadruge državnih nameščencev in njihova zveza, oblastne sa-meupravne hranilnice. Po točki 7, čl. 76 so tega davka oproščene vse zadruge in agrarne zajednice in njihove zveze, osnovane po zakonih o zadružništvu in to tako zadruge kakor tudi zveza, ako je v nji najmanj 20 takšnih zadrug, ako ne dele dobička ( ako ne dajejo ta n ti je m članom upravnega in nadzornega odbora in ako se njihove rezerve v nobenem slučaju ne morejo razdeliti med zadružnike. Napram sedanjim pogojem za oprostitev, ki jih je vseboval čl. 262 fin. zak. za 1.1922/23, so ti pogoji nekoliko izpremenjeni. Po dosedanjih predpisih se je zahtevalo, da se na deleže ne smejo deliti dividende in da se smejo pravila v točkah, tičočih se davčnih oprostitev, izpremeniti samo z dovoljenjem pristojne zadružne zveze. Ta dva pogoja sta sedaj iz zakona izpadla. Pač pa je tu privzet nov pogoj, da zadruga ne sme deliti dobička. To besedilo je precej nejasno, ker se ne ve, ali bodi zabranjeno deliti dobiček samo med zadružnike ali pa sploh. Treba bo počakati pravilnika zq izvrševanje novega davčnega zakona, v katerem bo to vprašanje natančneje pojasnjeno. Davčna obveza se začne z onim dnem, od katerega podjetje pravno obstoji in prestane koncem onega meseca, v katerem podjetje popolnoma ustavi svoj obrat. Začetek in prestanek davčne obveze je dolžan davčni obvezanec prijaviti pristojni davčni oblasti v roku 14 dni. Ako podjetje nadaljuje svoje delo za časa likvidacije ali stečaja, se izvrši nov predpis davka na podlagi rezultata tega dela. Imovina podjetja, ki je v likvidaciji, se ne more razdeliti dotlej, dokler ni predpisan in plačan ves davek do prestanka davčne obveze. Davčna podlaga je čisti dobiček enega poslovnega leta, izračunan po odredbah tega zakona in sicer po stanju, kakor ga kaže računski zaključek, sestavljen za poslovno leto pred davčnim letom. Za prvo leto je davčna podlaga ista kakor davčna podlaga za drugo leto. Predpis davka se izvrši naknadno in to istočasno za prvo in drugo davčno leto v razmerju trajanja poslovanja, Davku podvrženi dobiček enega poslovnega leta se izračuna na podlagi bilance in na podlagi računa o izgubi in dobičku, pri čemer pa je jemati v poštev odredbe členov 82 in 83 zakona. Pri preračunanju davčne podlage se po čl. 82 med drugim ne morejo od čistega dobička odbiti: 1. neposredni davek, plačan po tem zakonu; 2. neposredni davek z vsemi dokladami, ki ga je podjetje plačalo namesto svojih uslužbencev; 3. poslovna izguba predhodnega poslovnega leta; 4. obresti ali dividende na celokupni lastni kapital; 5. povračilo podpore (subvencije) države ali samoupravnih jedinic; 6. darovi in nedogovorjene nagrade nameščencem in drugim osebam in vsakovrstni drugi slični neobvezni izdatki (razen ako so v neposredni zvezi s poslovanjem in se gibljejo v običajnih mejah); 7. tantijeme, dnevnice in druge slične nagrade članom upravnega in nadzornega odbora kakor tudi nedogovorjene tantijene ostalih uslužbencev podjetja; 8. vsakokratni odpisi in prenosi (dotacije) v rezervne zaklade, razun onih, ki so omenjeni v 7 točki čl. 83; 9. vsote, upotrebljene iz tekočih dohodkov za povečanje imovine v kakršnikoli obliki. Ako je čisti dobiček po bilanci zmanjšan za navedene odbitke, pa se z vpogledom ali pregledom knjig ugotovi njihovo knjiženje na breme dobička, se imajo dodati čistemu dobičku. Po čl. 83 se od čistega dobička med drugim odbije: 1. višek vplačila preko nominalne vrednosti novih delnic ob priliki emisije; 2. prenos v prošlem letu že obdavčenega dobička; 3. dohodek onih predmetov, ki so podvrženi kaki drugi davčni obliki; sem spadajo tudi prejete dividende domačih delniških družb; 4. dohodek v obrestih, ki so oproščene rentnega davka; 5. podpora (subvencija) države in samoupravnih jedinic in garantirani doprinosi od strani države; 6. izguba neizterljivih terjatev, ako jo je odobril občni zbor ob priliki potrditve bilance; 7. vsote, ki so v bilanci odpisane ali vnešene v posebne rezervne zaklade, namenjene za pokritje izdatkov ali izgub točno določene vrste in sicer: v ime zmanjšanja vrednosti predmeta, izgub na substanci in drugih poslovnih izgub, v kolikor so te izgube v bilanci že nastale ali se morejo s sigurnostjo predvidevati kot posledica poslovnih razmer; 8. prenos (dotacija) v penzijski zaklad nameščencev dotičnega podjetja, ako obstoje posebna pravila za upravo takega zaklada; Važno je, da se poleg teh odbitkov priznavajo kot neobdavčljivi izdatki plačani posredni davki, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravni davki, doklade za dotične zbornice, vse vrste zavarovanja za škodo, pasivne obresti, najemnine in zakupnine in vobče vsi stroški, potrebni za dosego dobička. Za zadruge obstoji v čl. 84 še posebna odredba. Pri nabavnih (konsumnih), kreditnih, proizvajalnih, prodajnih, zdravstvenih, samo- podpornih in sličnih zadrugah, katere del poslovnega prebitka ali ves poslovni prebitek po svojih pravilih dele med člane v razmerju poslovanja z zadrugo, ni podvržen davku prebitek, oziroma del prebitka, ki se na ta način razdeli. To ugodnosti uživajo zadruge, ako po svojih pravilih: 1. dele blago samo svojim članom, predelavajo ali prodajajo samo svoje izdelke odnosno proizvode svojih članov, oziroma ako omejujejo svoje poslovanje izključno na svoje člane; 2. na deleže sploh ne plačajo obresti, ali pa samo omejene obresti, ki ne presegajo 6»/o; 3. dajejo članom s samo enim deležem enako pravico do obresti kakor onim, ki imajo več deležev in tudi drugače jednako ravnajo z vsemi člani. Vsi davčni obvezanci, ki so podvrženi temu davku, morajo na pismeno zahtevo davčneeoblasti dovoliti vpogled v svoje knjige in račune; v nasprotnem slučaju jih zadene kazen 1000 do 10.000 Din in davčna oblast predpiše davek na podlagi svojih podatkov. Od davku podvrženega dobička se plača : 1. kot osnovni davek: a) pri zadrugah po čl. 84 zakona in pri regulativnih hranilnicah in mestnih hranilnicah 10°/o; b) pri industrijskih in rudarskih podjetjih, kakor tudi pri zadrugah, ki v čl. 84 niso navedene, 11 °/o; c) pri vseh ostalih podjetjih 12 %>. 2. dopolnilni davek znaša: 2°/0, ako rentabiliteta ne presega 6 °/o vlož. kapitala 3°/» . . . 8 „ . 4«/, „ . , 10 , 5»/. . . 12 . . 6»/, „ . . 14 . „ 7«/„ . , 16 . , 8»/„ . , 18 . , 9»/. . , . 20 . . 10°/o ako rentabiliteta ne presega 22 „ vlož. kapitala 11«/, , . 24 , , 12»/, - „ . 26 . „ 13°/, . . 28 „ , 14 »Z, „ „ , 30 . . 15,/° pri rentabiliteti nad 30 „ , , Toda osnovni davek skupaj z dopolnilnim davkom ne sme znašati manj nego l'2°/00 t. j. T20 Din od 1000 Din od kapitala, ki je vložen v podjetje. Rentabiliteta se ugotovi iz razmerja dobička, ki služi kot davčna podlaga in vloženega kapitala dotičnega podjetja. Kot vložni kapital se smatra vplačana osnovna glavnica, vsi rezervni zakladi, s katerimi podjetje svobodno razpolaga in preneseni dobiček iz prešlega leta. Pri zadrugah se smatra kot osnovna glavnica vsota vplačanih deležev. Na dopolnilni davek se ne morejo nalagati samoupravne doklade. VI Davek na dohodek od nesamo-stalnega dela (davek uslužbencev). Temu davku so podvrženi dohodki iz nesamostal-nega dela in zanimanja, ki izvirajo iz odnosa službe, oziroma iz položajnega prava, ako stvarno ne podležijo kakemu drugemu davku. Taki dohodki so: plače, vsakovrstni dodatki na plače, honorarji, nagrade, remu-neracije, gratifikacije, tantijeme, dnevnice za seje in dežurne dnevnice, štolarine i. t. d. Davek se odmerja po iznosu mesečnega, tedenskega ozirom dnevnega dohodka, ki se pa zmanjša za zakoniti odbitek. Ta odbitek znaša pri dohodku do 4000 Din mesečno (ali 960 Din tedensko, 160 Din dnevno) 400 Din (oziroma 120 Din pri tedenskem in 16 Din pri dnevnem zaslužku) n poleg tega še za .vsakega nepreskrbljenega otroka do 18. leta po 100 Din (25 Din tedensko, 4 Din dnevno). Ako pa znaša dohodek od 4000 Din do 8000 Din mesečno (do 1440 tedensko in 240 Din dnevno), znaša odbitek le polovico poprej navedega zneska. Pri dohodkih nad 6000 Din se nič ne odbije. Vsi službodajalci, ki izplačujejo plačo n druge temu davku podvržene zaslužke, so dolžni ob priliki vsakega izplačila odbiti davek po določeni lestvici. Odtegnjeni davek mora vsak službo-dajalec plačati pristojni državni blagajni po spisku vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15 dni po preteku vsakega meseca. Ta davek bo mogoče plačevati tudi v davčnih znamkah, ko bo finančni minister izdal tozadevno navodilo. V tem slučaju ne bo treba davčni oblasti predlagati poprej omenjenih spiskov. Davčni oblasti in organi finančne kontrole se bodo od časa do časa prepričali, če službodajalci pravilno odbijajo ta davek in ga pravočasno oddajajo državni blagajni. Davek se plačuje po treh lestvicah, od katerih prva se nanaša na tedenske dohodke, druga na mesečne dohodke in tretja na dohodke od slučaja do slučaja. Lestvica I.: davek na tedenski dohodek, zmanjšan za zakoniti odbitek: Stopnja Dohodek Davek v Din 1. do 48 V— 2. od 49 do 72 1-50 3. , 73 , 96 2 — 4. . 97 , 120 2-50 5. . 121 „ 145 3-- 6. „ 146 , 168 4 — 7. „ 169 , 192 4’50 8. „ 193 „ 216 5-50 9. , 217 . 240 6-50 10. . 241 , 264 7-50 11. . 265 „ 288 850 12. „ 289 . 312 9-50 13. . 313 , 336 10-50 14. , 337 . 360 11-50 15. . 361 . 384 12-50 16. . 385 „ 408 14-— 17. „ 409 , 432 15-— 18. , 433 „ 456 16-— 19. , 457 . 480 18 — 20. . 481 , 504 19 — 21. . 505 . 528 20-50 22. . 529 . 552 22-- 23. „ 553 „ 576 23-50 24. „ 577 , 600 25-— 25. „ 601 . 624 27-— 26. od 625 do 648 28-50 Din 27. , 649 . 672 30-— 28. . 673 . 696 32-— 29. , 697 „ 720 34-50 30. , 721 „ 744 36-— 31. , 745 „ 768 38-— 32. , 769 „ 792 40-- 33. . 793 „ 816 42-50 34. , 817 . 840 44'— 35. , 841 , 864 46"— 36. , 865 . 888 48'— 37. , 889 , 912 50"— 38. , 913 „ 936 52-— 39. „ 937 . 960 55’— 40. „ 961 . 984 57-— 41. „ 985 „ 1008 59 — 42. . 1009 „ 1032 62.- 43. , 1033 , 1056 64 — 44. , 1057 „ 1080 66-— 45. „ 1081 . 1104 68 — 46. „ 1105 „1128 70-— 47. „ 1129 , 1152 72"— 48. . 1153 „ 1176 74-— 49. , 1177 , 1200 76-— itd. Lestvica II.: davek na mesečni dohodek, zmanjšan za zakoniti odbitek: Stopnja Dohodek Davek v Din 1. do 200 4 2. od 201 do 300 6 3. 301 400 9 4. 401 500 11 5. 501 600 14 6. [ 601 700 17 7. n 701 800 20 8. 801 900 23 9. 901 1000 27 10. 1001 1100 31 11. 1101 1200 35 12. 1201 1300 39 13. 1301 1400 43 14. 1401 1500 48 15. n 1501 1600 53 16. e 1601 1700 58 17. 1701 1800 63 18. 1801 1900 68 19. 1901 2000 74 20. 2001 2100 80 21. 2101 2200 86 22. 2201 2300 92 23. 2301 2400 98 24. 2401 2500 105 25. 2501 2600 112 26. 2601 2700 119 27. 2701 2800 126 28. 2801 2900 133 29. 2901 3000 141 30. 3001 3100 149 31. 3101 3200 157 32. 3201 3300 165 33. 3301 n 3400 173 34. 3401 n 3500 182 35. , 3501 „ 3600 191 36. od 3601 do 3700 200 Din 37. n 3701 3800 209 38. „ 3801 3900 218 39. „ 3901 M 4000 228 40. „ 4001 4100 238 41. . 4101 4200 248 42. , 4201 4300 258 43. . 4301 4400 266 44. „ 4401 4500 275 45. „ 4501 4600 283 46. , 4601 4700 291 47. , 4701 4800 300 48. „ 4801 4900 309 49. „ 4901 5000 318 itd. Lestvica III.: davek na slučajne dohodke: Dohoduk Davek do 1000 Din 4 o/o nad 1000 2000 5 . 2000 3000 6 „ 3000 4000 7 . 4000 5000 8 , 5000 6000 9 , 6000 7000 10 „ 8000 10000 , 11 „ itd. Dr. Valenčič: Kmetijske strojne zadruge. Namen naših zadrug je dvojen So za druge, ki hočejo zvišati dohodke svojih članov, dočim imajo druge namen znižati izdatke. K drugi vrsti spadajo strojne zadruge. Gospodarski razvoj je povzročil, da razmere v kmetijstvu nujno zahtevajo uporabo strojev, ki popolnejše in cenejše opravljajo taka dela, ki jih je še pred kratkim časom moral opravljati človek sam s svojimi rokami. Eden izmed glavnih vzrokov, ki so privedli do kmetijskih strojev, je pomanjkanje delovnih moči na deželi. To pomanjkanje je bilo povzročeno, ker so delavci raje vstopali v industrijska podjetja, kjer so bolje plačani, kot pa bi ostali kmetski delavci Mnogo kmetskih moči je bilo izgubljenih vsled izseljevanja v tuje dežele. Drugi vzrok pa je iskati v prirojeni težnji človeka, da se izogne težkemu delu ali si ga na kakšen način olajša. Vsi veliki izumi gredo za tem, napraviti naše življenje čim ugod nejše in moderna tehnika ima nalogo, da to izvede. Mnogovrstna je korist, ki jo prinašajo kmetijski stroji. Ker je delo s stroji hitreje izvršeno nego brez njih, si kmetovalec pridobi mnogo na času, ki ga uporabi potem za druga dela. Delo s stroji je popolnejše, n. pr. moderne mlatilnice pustijo v slami le okoli 5% zrnja, dočim ga gre pri mlatenju s cepci do 2Oo/0 v zgubo. Končni rezultat je, da delajo cenejše nego človek; izjeme se seveda včasih tudi dobijo, a vzrok je malokdaj v stroju samem. Cenejše delo je pogoj za njihovo upravičenost v gospodarstvu. Toda stroji mnogo stanejo in ne izplača se vsakemu kmetovalcu, da bi si držal vse stroje, ki jih v svojem obratu potrebuje, ker jih ne bi mogel zadostno izrabiti. Poljedelski stroji imajo to posebnost, da nam služijo le v gotovem letnem času po par dni, nato pa stoje brez dela. Če ne bi bilo drugega izhoda, kakor da si posestnik sam kupi stroje, ako hoče delati z njimi, bi bilo le malemu delu naših kmetovalcev mogoče se jih posluževati. Pa je še en izhod 1 Kar ne premore eden sam, jih premore več, ki si stroje skupno nabavijo. Tako pridemo do za d ruge, kjer dobi ta skupnost svoj pravi izraz. Če se združi več kmetovalcev v zadrugo z namenom, da jim bo ta držala in dajala na razpolago potrebne stroje, morajo gledati, da postavijo novo zadrugo na trdna tla. Od tega bodo odvisni njeni uspehi. Nabava strojev zahteva veliko kapitala. Z dvema vrstama kapitala je mogoče delati, z lastnim,, deleži in rezervami in s tujim izposojili. Na trdne noge se bo zadruga postavila le, če se ne obremeni preveč z izposojili. Ker tvorijo pri novi zadrugi lasten kapital skoro vedno le deleži, je treba njih visokost določiti tako, da'bodo tvorili večino kapitala za nabavo strojev skupaj z drugim1 lastnimi sredstvi, ki jih zadruga mogoče ima. Priporočati je, če zadružniki ob’vstopujvpla-čajo primerno vsoto v zadružni sklad, da .zadruga že takoj od začetka lahko računa z neodtegljivimi sredstvi, kakor deleži, ki jih je mogoče odpovedati, niso. Dolgovi, ki jih zadruga napravi, smejo biti le toliki, da ih je mogoče odplačati v par letih, na vsak način pa prej nego jej potrebno stroje obnoviti. Le v slučaju, da si zadruga napravi poslopje za shrambo, bi dolg smel biti za daljšo dobo, a ni pametno, če zadruga ni finančno dosti trdna, da bi denar vtaknila v poslopje, namesto, da bi predvsem gledala, da spolnuje svoj glavni namen. Če zadruga zabrede v začetku preveč v dolgove, je dvomljivo, da se bo iz njih izkopala. Napake, narejene pri ustanovitvi, je težko popravljati. Svoje poslovanje mora strojna zadruga urediti tako, da bo čim prej prišla do tega, da dela z lastnim kapitalom. Odškodnina, ki jo člani plačujejo za uporabo strojev, mora biti tako odmerjena, da zadruga lahko zbira neobhodne rezerve za obnovo zadružnih strojev. Ne sme kriti samo tekoče potrebe na obratnih sredstvih ter ravno najpotrebnejša popravila. Vsled obrabe strojev je skrbeti vsako leto za primeren odpis na vrednosti, vsako drugo postopanje se izkaže nazadnje kot samoprevara. Število zadružnikov je pri strojnih zadrugah precej omejeno, ker iste stroje skoraj vsi kmetovalci istočasno potrebujejo. Vsaka zadruga pa se nahaja v posebnem položaju in mora sama najti pravi obseg za svoje delovanje. Zadruge bodo tem več zaslužile, Čim več bodo stroji uporabljani, in čim več je članov, tem lažje bo zbrati večji kapital. Zato se ne sme pristop po nepotrebnem omejevati. Napačno in nezadružno je posojati nezadružnikom stroje proti višji odškodnini z namenom, da se išče dobiček zase, a obenem odklanjati sprejem novih članov z izgovorom, da bi potem ne mogli vsi člani strojev po potrebi uporabljati. Važna stvar pri strojnih zadrugah, ki dostikrat dela težave, je določitev reda, po katerem naj člani stroje uporabljajo. Najbolj enostavno bi bilo, da se to zgodi v redu, kakor so se zanj prijavili pri načelstvu. Če pa je tako vseeno kakšna nepravilnost, se določa vrstni red z žrebanjem. Treba pa je pri določitvi vpoštevati krajevne razmere in se izogniti nepotrebnemu prepeljavanju strojev. Kakšne stroje naj ima zadruga, je seveda odvisno od razmer kraja in kmetijstva, in mora to vprašanje biti rešeno že prej nego se zadruga ustanovi Gledati je treba, da se kupijo le dobri stroji in tisti, katerih uporaba bo od strani zadružnikov splošna. Motorna mlatilnica je stroj, ki ga pri zadrugah največkrat dobimo. Praktično je, če je z mlatilnico združena stiskalnica za slamo, ki je obenem uporabljiva tudi za seno. Za pogon služi pri nas večinoma električna moč, kjer pa te ni, je najbolj priporočljiv traktor (Ford ali Fiat), ki ga je zelo lahko voditi in je vsestranski, ker služi kot vlačilno sredstvo ravno tako kakor za pogon. Zato je uporabljiv tudi za oranje in za naše kraje in zemljo bolj primeren nego motorni plugi. Sejalni stroji, čistilnice žita, slamoreznice, so tudi stroji, ki jih zadruge pogostoma drže v uporabo svojih članov. Razen zadrug dajejo pri nas kmetovalcem na razpolago stroje podružnice kmetijske družbe. Vendar pa kmetijska družba vsled svoje centralistične organizacije zato ni posebno primerna. Podružnice same niso gospodarsko toliko samostojne in močne, da bi zidale na lastni podlagi. Sodelovanja kmetijske družbe na tem polju sicer ne moremo podcenjevati, a zanašati se ne smemo samo nanjo, ampak pomagati si moramo tudi sami. Misli, ki smo jih naveli, pa ne veljajo samo za zadruge, ki bi se imele na novo ustanoviti, ampak tudi za že obstoječe, stare zadruge. Ravno pri teh smo imeli priliko videti mnoge napake, ki se jih v bodoče moramo izogibati. Le če se bodo zadruge uredile tako, da bodo gospodarile z lastnim kapitalom in če bodo zadrugarji prevzeli nase žrtev take odškodnine za stroje, ki bo omogočila nabiranje potrebnih rezerv, bo njih delovanje koristno tako za zadruge same kot za člane. Taksne oprostitve in finančne oblasti. V zadnji številki lanskega letnika smo bili priobčili naredbo ministrska financ z dne 25. decembra 1923, št. 43.322, ki določa, v katerih slučajih pristoja zadrugam pristoj-binska prostost, ako so izpolnile pogoje čl. 262 fin. zak. za 1. 1922/23. Pod štev. 24 je v tej naredbi omenjeno, da uživajo osvobojene zadruge med drugim pristojbinsko prostost tudi „za potrditev obligacij zadružnikov, če jemljejo denar na posod od svojih zadrug." Ta določba je skoro dobesedno privzeta v naredbo iz srbskega zadružnega zakona, ki se v čl. 98 doslovno glasi „Zadrugari zemljoradničkih zadruga oslobodjavaju se državnih i opštinskih taksa oko potrdjivanja obligacija, kad uzimaju novac na zajam od svojih zadruga." Na podlagi tega zakonskega propisa so zadruge v Srbiji oproščene taks na zadolžnice, oziroma uživajo to ugodnost njihovi člani. Ker je bil ta čl. 98 srbskega zadružnega zakona s čl. 262 fin. zak. za 1. 1922/23 razširjen na vso državo, bi morale seveda iste ugodnosti veljati tudi za naše posojilnice. Toda Bog visoko, Beograd daleko 1 Po pisarnah naših finančnih oblasti sede ljudje, ki hočejo biti bolj fiskalični kakor je fiskus sam. Vlada je dokaj naklonjena zadružništvu in ve ceniti njegov veliki pomen za povzdigo blagostanja med nižjimi sloji prebivalstva. Zato mu gre res na roko in je ob raznih prilikah pokazala veliko umevanja za zadružne potrebe. To se ji mora priznati. Ali izvršilni organi skušajo, kjer količkaj morejo, zadružništvu odščipniti tiste pravice, ki mu gredo ali pa vsaj kolikor se da zavleči njih uporabo. V svojem ozkozrčnem tolmačenju predmetnih naredb skušajo kar drug drugega prekositi, kdo bo znal posamezne besede v teh naredbah po svoje zaviti, jih oklestiti spredaj in zadaj in na vse zadnje dobiti v njih kamen izpodtike. To v>e se dogaja, ker gledajo naši uradi vse preveč na mrtvo črko, dočim jim duh naredb ostane tuj. Take primere smo doživeli pri poštnih uradih, ko se je bilo vkljub jasnim predpisom ministrstva skoraj pol drugo leto treba boriti, da je poštno ravnateljstvo dalo podrejenim organom pravilna navodila, da so zadruge. pri denarnem prometu s svojimi zvezami oproščene dostavnine. Še bolj iznajdljivi pa so pri finančnih oblastvih. Te dni nam je prišel v roke odlok davčnega urada v Višnjigori z dne 13. februarja 1928, št. 126/28, ki je bil poslan neki naši članici in ki se glasi: „V smislu odloka delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. II. 28/2 1928 z dne 1. februarja 1928, oziroma generalne direkcije poreza v Beogradu št. 46586 z dne 22. junija 1927 Vas obveščamo, da zadolžnice, ki jih izdajajo zadruge, ne spadajo med oprostitve od taks v smislu naredbe ministrstva financ z dne 25. decembra 1923, št. 43.322 (Ur. 1. 1./3. ex 1924), temveč samo legalizacije teh zadolžnic. Opozarjamo Vas, da morajo biti ne samo zemljeknjižni predlogi, temveč tudi zadolžnice taksirane. (Tar. post. 18 taksnega zakona l/2°/o)“- Tako se glasi ta odlok, o čegar ozadju smo se hoteli potem natančneje prepričati in dognati, kaj je dalo povod za tak ukrep. Tekom našega preiskanja smo ugotovili sledeče: Neka štajerska zadružna organizacija se je bila lansko leto obrnila do finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru z zahtevo, da se ji prizna prostost kolkovanja zadolžnic. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru si ni bilo o tej stvari povsem na jasnem, pa se je bilo potem obrnilo za pojasnilo do generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu. Vsakdo bi pričakoval, da bo fin. okr. ravnateljstvo vprašalo, če so proste taks zadolžnice osvobojenih zadrug. Toda fin. okr. ravnateljstvo je vprašalo, če so takse proste priznanice zadružnikov-ki jemljejo denar na posodo ob svojih zadrug. Splošno znano je, da se izraz „priznanica" nikdar ne rabi za „zadolžnico". Ali so se tega izraza poslužili po nerodnosti ali pa namenoma, da bi pripravili generalno direkcijo v zmoto, tega tukaj ne moremo raziskovati. Sodimo, da generalna direkcija tega vprašanja ni razumela. To sklepamo iz tega, ker je izdala odlok, ki ni s predmetom v nobeni zvezi in sploh ne daje odgovora na vprašanje ki je bilo stavljeno. Ta odlok generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu z dne 22. junija 1927, št. 46.586 se glasi doslovno: „U rešenju Ministrstva financije broj 43322/23 dopunjenim rešenjem br. 84.586/25 navedeno je, u kojim se slučajevima odnosne zadruge mogu koristiti oslobodjenjem od taksa i mimo toga neko više oslobod-jenje ne može se dati". Kdor prebere ta odlok, oziroma odgovor na stavljeno vprašanje, bo potem vedel ravno toliko kakor prej. Generalna direkcija v tem odloku sploh absolutno nič ne izjavlja, ali so zadolžnice kolka proste ali ne, ampak samo na splošno konstatira, da se morejo zadrugam priznati samo one oprostitve, ki so navedene v navedenih dveh naredbah. Iz tega odgovora generalne direkcije se jasno vidi, da je šlo na neko nesporazum-Ijenje. Naše finančne oblasti bi bile torej morale znova stvar pojasniti in sicer tako točno pojasniti, da bi bila generalna direkcija vedela, za kake listine gre. Toda ta odlok generalne direkcije, ki čisto nič ne pove o stvari sami, je zadostoval, da je delegacija ministrstva financ izdala pod št. II 28/2 ex 1928 navodilo finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani in Mariboru ter vsem davčnim uradom v Sloveniji z dne 1. februarja 1928, ki se glasi: „Na dopis .... Vas obveščamo, da po mnenju delegacije zadolžnice, ki jih izdajajo zadruge, kakor tudi tozadevni zemljeknjižni predlogi niso oproščeni takse v smislu naredbe ministrstva financ z dne 25. decembra 1923, št. 43322 (Ur. 1. 1/3 ex 1924). V tem smislu je tudi generalna direkcija poreza v Beogradu z odlokom od 22. junija 1927, št. 46586 pojasnila finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru, da se zadrugam druge oprostitve kakor so navedene v gorenji naredbi, ne morejo priznati. Iz tega se mora sklepati, da zadolžnice in zemljiškoknjižni predlogi niso takse prosti, temveč samo „potrdilo obligacij", t. j. „legalizacije". Tudi ta odlok je šolski primer, kako površno se je ta zadeva obravnavala. Najprej izraža delegacija svoje „mnenje", iz česar sledi, da prav za prav ne more zanesljivo presojati predmetne zadeve. Na koncu pa že pravi, da se mora sklepati, da zadolžnice niso kolka proste in to v smislu rešitve generalne direkcije, katera se pa sploh o tem predmetu niti od daleč ni prav nič izrazila, kakor smo ravnokar videli. Da pa postane vsa stvar še nekoliko bolj zamešana, pritakne delegacija v svoje „mnenje" še zemljeknjižne predloge, glede katerih v obče ni nihče zahteval takse oprostitve. Ker se je delegacija, četudi brez prave utemeljitve, postavila na stališče, da zadolžnice niso proste taks, se bodo morali seveda davčni uradi ravnati po prejetem navodilu. Toda stvar s tem še ni postala definitivno rešena. Zadružna zveza je storila primerne korake, da se doseže pravilno tolmačenje ministrske naredbe z dne 25. decembra 1923 št. 43.322 in se s tem^doseže tudi namen, v katerega je bila ta jiaredba izdana Namen pa je bil, dovoliti prečanskim zadrugam one taksne ugodnosti, ki jih uživajo srbijanske zadruge, od katerih niti ena ne kolkuje zadolžnic, kadar jemljejo njihovi zadružniki pri njih posojila. Bilanca in promet Zveze za leto 1927. Bilanca 31 . dec. 1926 Promet v letu 1927 Bilanca 31 dec. 1927 Aktiva Pasiva V breme V dobro Aktiva Pasiva Račun blagajne 78.079-55 74,771.727-75 74,634.95310 214.854-20 „ poštne hranilnice 517.624-62 15 811 878-58 15,705.944-08 623-559-12 „ tekoči 46,642.677-16 102,098.265-67 108,104.617-87 121,128.127-37 49,316.378-03 117,795.47605 „ bančni 45,498.265-40 57,370.868 19 44,871.019-94 57,998.113-65 „ efektov 10,541.952-85 524.113 — 158.681 — 10,907.384-15 „ tujih deležev 61.250 — 52.500 — 113.750 - „ premičnin 30.208'— 18.157-75 24.958-75 23.407-- „ nepremičnin 95.650-- 13.742-- 38.025'— 71.367-— „ rezerv 156.344 08 20.950-35 177.294-43 „ deležev 1,261.323 - 20.220 — 105.486 - 1,346.529-— „ zguhe dobička 9,035.144-30 9,047.231-57 a) zaloga tiskovin 75.198 - 62.031-70 b) prehodni 12.465 — Račun bilance: dobiček 12.507-82 12.507 82 11.486 07 103,540.905-58 103,540.905-58 265,735.477-26 265,735.477-26 119,330.743-55 119,330.743-55 O © @ VPRAŠANJA IN ODGOVORI @ © © Vprašanje 10: Ali se sme v poslovne knjige vpisovati s stenografičnimi znaki? Odgovor: V čl. 32 trgovinskega zakona je določeno, da se mora trgovec pri vodstvu trgovskih knjig in pri drugih potrebnih zapiskih posluževati kakega živega jezika in črk, ki se rabijo v kakem živem jeziku. Zakon predpisuje to zaradi tega, da so zabe-ležbe razumljive tudi osebam, ki niso sodelovale pri dotičnih pravnih opravilih. Zaradi tega se pri vodstvu poslovnih knjig n. pr. ne sme uporabljati latinski ali starogrški jezik. Da bi bila glede rabe stenografičnih znakov izšla kaka sodna razsodba, nam sicer ni znano, vendar smo mnenja, da bi raba takih črk pri knjigovodskih zabeležbah nasprotovala duhu in namenu navedenega predpisa trgovinskega zakonika. Vprašanje 11: Ali je treba premembo pravil takoj po občnem zboru naznaniti sreskemu poglavarstvu, ali pa je morda treba počakati, da zadruga poprej prejme od sodišča sklep o registraciji? Odgovor: Prememba pravil se naznani politični oblasti še le potem, ko zadruga prejme od sodišča obvestilo, da je prememba vpisana v zadružni register. Poprej se je naznanilo o premembi pravil politični oblasti ne more poslati, ker se niti ne ve, ali bo sodišče vpisalo sklenjen > premembo v zadružni register ali ne. Poprej se pa tudi zaradi tega naznanilo politični oblasti ne more odposlati, ker postane prememba pravil pravomoćna šele z dnem, ko jo sodišče vpiše v zadružni register. Vprašanje 12: V 1. številki Narodnega Gospodarja iz 1. 1922 je obljavljeno navodilo, da morajo rajfajznovke premembo svojih pravil naznaniti tudi delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Ali je to še potrebno? Odgovor: V času, o katerem govorite, je bila v veljavi še avstrijska zakonodaja glede taks in pridobninskega davka. Takrat so res morale rajfajznovke, ki so uživale pristojbinske olajšave in davčno prostost po predpisih bivše Avstrije, naznanjati vse nastale premembe pravil delegaciji ministrstva financ kot naslednici nekdanjega finančnega ravnateljstva. To pa je odpadlo, ko je stopil v veljavo čl. 262 fin. zak. za 1. 1922/23. Od tedaj naprej se taksna oprostitev in oprostitev od pridobninskega davka več ne presoja po starih zakonskih normah. Zato tudi ni treba od tedaj dalje nastalih izprememb v pravilih naznanjati delegaciji. Pač pa je treba premembo naznaniti davčni admini. straciji v Ljubljani (na Štajerskem davčnemu okrajnemu oblastvu v Mariboru), oziroma finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani (na Štajerskem finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru), ako se prememba tiče kake take točke pravil, ki zadeva taksno, oziroma davčno oprostitev. Vprašanje 13: Naša občina hoče, da bi ji posojilnica dala od rezervnega fonda večji znesek na razpolago za popravo občinskih cest. Ali smemo in v koliko tej zahtevi ustreči ? (H p. v D.) Odgovor: Namen rezervnega zaklada je v prvi vrsti, da krije obveznosti posojilnice v slučaju kakih izgub ali nesreč. Tozadevno določajo pravila: „Zadruga je za svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim zakladom In s celim svojim Imetjem. — Če bi za poravnanje vseh dolžnosti zadruge ne zadostoval opravilni dobitek tekočega leta, seže se na rezervni zaklad in zadružno Imetje". — Iz tega je popolnoma jasno razviden namen rezervnega zaklada. Uprava posojilnice bi delala proti pravilom, ako bi z rezervnim zakladom raz polagala drugače, kot predpisujejo pravila in bi s tem oškodovala pravice posojilniških upnikov, vlagateljev. Iz rezervnega zaklada se torej za obče koristne namene kot n. pr. za popravo občinskih cest ne sme ničesar dovoljevati. — Poleg tega „ima zadruga namen razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati, zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva". Podpiranje občinskega gospodarstva pa ni istovetno z gospodarstvom članov posojilnice, ker niso vsi občani člani posojilnice. Torej tudi iz namena posojilnice same ne gre, da bi se dajale podpore za občinske potrebe, ki se imajo kriti iz rednega občinskega proračuna s prispevki vseh občanov. Vprašanje 14: Tukajšnja šola bo pre-zidavala drvarnico in bi-želela pri naši posojilnici dobiti v ta namen posojilo. Ali ga ji smemo dati? Odgovor: Šola ni pravna oseba. Tudi šolsko vsdstvo ne. Vsled tega ne more pristopiti k posojilnici kot članica in tudi posojila ne more pri Vas dobiti, ker smete posojati le članom. Pač pa je dopustno, da dobi v označeni namen posojilo občina, toda le z dovoljenjem oblastnega odbora, o čemer smo že večkrat pisali. 000) 0 D 0 D ZADRUŽNIŠTVO. D B Q 0 O 0 D VSEM ZADRUGAM! 1. Glavna skupščina. Na zadnji strani številke Nar. Gospodarja je objavljeno vabilo na Zvezino skupščino za dan 19. aprila. Opozarjamo posebej na pojasnila v vabilu pod I. glede zastopstva na skupščini, pod II. glede polovične vožnje in pod III. glede pooblastil, ako kaka zadruga ne pošlje svojega odposlanca. 2. Bilanca Zveze za I. 1927. V smislu sklepa lanske glavne skupščine objavljamo na strani 44 bilanco Zveze za I. 1927 z računom prometa. Račun zgube in dobička pa vsebuje sledeče postavke: pod zgubo: 1. Račun uradni Din 877.968'35, 2. Zadružna šola Din 37 587 90, 3. Zadružni tečaji Din 19053, 4. Račun tiskovin Din 154.56560, 5. Narodni Gospodar Din 48.182 55, 6. Obresti Din 7,687.477, 7. Odpisi Din 164 174'60, 8 Stroški in davki nepremič. Din 96.333 30, 9. Članarina Glav. Zadr. Saveza Beograd Din 25 000, 10. Čisti dobiček Din 11.486 07. Pod dobiček: 1. Račun uradni Din 462 593 52, 2. Zadružna šola Din 26.650, 3. Račun tiskovin Din 181.036-45, 4. Narodni Gospodar Din 22.612.85, 5. Kuponi Din 584.336-20, 6. obresti Din 7,733.478-63, 7. Donos nepremičnin Din 111,12072. 3. Domači hranilniki so naposled dospeli. Cena je 32 Din za komad pri Zvezi. Pač pa lahko posojilnice ali po kaki osebi dvignejo hranilnike ali pa jih jim na pismeno naročilo dopošljemo. Praktičneje je, ako jih dvignejo osebno pri Zvezi, ker je pakovanje nerodno, poštnina dosti draga in povrh je pa vsled patentne zapore najbolje, da ob prevzemu vidijo, kako se hranilniki odpirajo. 4. Čekovni zvezki. Za šulcedeličevske posojilnice, ki imajo vsled neomejenega okoliša razna nakazila in izplačila, smo založili čekovne zvezke, s katerimi lahko poljubno disponirajo svoje dobroimetje pri Zvezi na ta način, da izročajo ali pošiljajo svojim strankam čeke za izplačilo iz njih dobroimetja pri Zvezi. 5. Tiskovine in knjige. Izpopolnili smo zalogo knjig in tiskovin tako, da najhitreje in najcenejo dobite vse za zadružno poslovanje potrebne knjige in tiskovine pri Zvezi. Za kakšne svrhe dajejo rajfajz. posojilnice posojila? Bistveni razloček rajfajz. posojilnic od drugih denarnih zavodov je v tem, da rajfajz. posojilnica sme dovoljevati posojila le v produktivne svrhe, dočim pri drugih zavodih to vprašanje ne pride v poštev. Prošnjik za posojilo mora torej v prošnji navajati, za kakšne gospodarske svrhe rabi posojilo: ali za nabavo strojev, ali za nakup živine, ali za nakup krmil, semenja itd. — Drugi denarni zevodi se zanimajo le za to, ali je posojilo varno, in če je varnost podana, se za svrho posojila ne brigajo. Rajfajz. posojilnica mora ne le vedeti, za kakšne produktivne svrhe se posojilo prosi, temveč mora tudi kontrolirati, ali je prošnjik dejansko posojilo za dotični namen uporabil. — Posojilnice naj to važno načelo vpoštevajo. Bankovce bo kmalu tiskala Narodna banka doma, dočim jih je sedaj naročala iz inozemstva, največ na Francoskem, deloma tudi v Ameriki. Generalni direktor Narodne Banke dr. Novakovič se je te dni vrnil iz Pariza, kjer je proučeval ureditev in delo tiskarne za bankovce francoske banke. Gospodarska zveza v Ljubljani notira sledeče cene: Tomaževa žlindra 135 Dinj rudninski supeifosfat po 100 kg 88 Din, rudninski superfosfat po 50 kg 90 Din, kalijeva sol po 100 kg 170 Din, kostni superfosfat 128 Din, čilski soliter pri odjemu cele vreče 3-50 Din, pri manjšem odjemu 375 Din, gips 40 Din, kostna moka 115 Din, detelja črna, domača, plombirana 25 Din, lucerna ital. 32 Din, [mačji rep 13'50 Din, pasja trava 24 Din, ljulika ital. 14 Din, ljulika angleška 16 Din. francoska pahovka 20 Din, travniška bilnica 30 Din, travniška mešanica 13 Din, pesa Mamut rdeča, dolga 13 Din, pesa Eckendorfer rumena 11 Din, korenje 36 Din, semenski oves 350 Din, cement 60 Din, klajno apno 4 Din, živinska sol 2 Din, modra galica 7-80 Din, žveplo 3'60 Din. — Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franko vsaka postaja. Razen tega ima na zalogi vseh vrst poljedelske stroje kot mlatilnice, slamoreznice, čistilnike, stiskalnice za sadje in grozdje, plugi, gnojnične sesalke ter po-snemalnike. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešlčih, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 1. aprila 1928ob 15. uri v pisarni posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 5. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 6. slučajnosti. Redovita glavna skupština Seoske blagajne za štednju i zajmove u Aleksandrovu, otok Krk, r. z. n. n. j., če se obdržavati dne 25. marca 1928 god. u 4. sati poslepodne u uredovnim prostorijama sa dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. odobrenje rač. zaklj. za god. 1927. 3. čitanje jevizijskog izvještaja. 4. izveštaj upravnog i nadzornog odbora. 5. osmivanje odnosno podupiranje mjestne glasbe. 6. razno. Občni zbor Živinorejske in svinjerejske zadruge v Ambrusu, r. z. z o. p., se bo vršil v nedeljo dne 1. aprila 1928 ob 3. uri pop. v prostorih tukajšne hranilnice. 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za I. 1927. 4. spiememba pravil. 5. dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice Sv. Bolfenk pri Središču, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1928 ob 8. uri dop. v lastnih prostorih na Kogu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaklj. za leto 1927. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Boštanju, r. z. z n z., se bo vršil v nedeljo 25. marca 1928 ob pol 8. uri zj. v prostorih posojilnice z dnevnim redom: 1, odobritev rač. zaklj. za 1. 1927. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva: 4. slučajnosti. XXI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bučki, r. z. z n. z., se bo vršil 1. aprila 1928 ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem obč. zbom. 2. čitanje revizijskega poročila z dne 13. sept. 1927. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev rač. zaklj. za 1.1927. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. slučajnosti. Vabilo k redni glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 19. aprila 1928 ob 10. uri dopoldne v „Beli dvorani" Uniona, Miklošičeva cesta. Dnevni red- 1. Odobrenje zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva, 7. Slučajnosti. Dr. A. Korošec predsednik. I. § Zvezinih pravil; Zvezi na sKupščina. Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zverini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zverini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zverine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjemu 10 zadrug. II. Polovična vožnja. Za udeležbo glavne skupščine je zaprošena polovična vožnja na vseh železnicah kraljevine od vštetega 18. do vštetega 20. aprila. Na vstopni postaji kupite cel vozni listek do Ljubljane. V Ljubljani pri izhodu voznega listka ne oddajte, ker velja s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala v poslovnih prostorih Zveze in pri skupščini v Unionu. III. Pooblastila. — Zadruge, ki ne bi poslale na skupščino svojega odposlancai prosimo, da pošijeje pravilno podpisana pooblastila Zvezi, ki bo poskrbela za zastopstvo. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. XXII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju pod Kumom, r. z. z n. z., se bo vršil dne 15. aprila 1928 ob 7. uri zj. v prostorih hranilnice. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. potočilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z., se bo vršil dne 15. aprila 1928 ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice in hranilnice pri Sv. Križu pri Litiji, r. z, z n. z., se bo vršil dne 1. aprila 1928 ob 3 uri pop. v uradnih prostorih z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ti. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Konsumnega društva v Kropi in Kamnigorlci, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca 1928 ob pol 4. uri pop. v Kropi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje račun, zaključka za leto 1927 in razbremenitev načelstva in nadzorstva. 4. volitev 3 članov načelstva in vseh članov nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, r. z. z n. z., se bo vršil v ponedeljek dne 16. aprila 1928 predpoldan ob 9. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4 volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Obrtne kreditne zadruge v Ljubljani, r. z. z n. z , se bo vršil 3. aprila 1928 ob 7. uri zvečer v uradnih prostorih, Pražakova ul. št. 3. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3 odobritev rač. zaključka za L 1927. 4. volitev člana načelstva. 5. volitev cenilne komisije. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Osrednjih mlekarn, r. z. z o. z., v Ljubljani se bo vršil dne 24. aprila 1928 ob 16. uri v zadružni pisarni z dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje račun, zaključka za I. 1927. 3. dopolnilna volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. slučajnosti. 17. redni občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., s? bo vršil dne 25. marca 1928 ob 3. uri v prostorih Društvenega doma v Dolenjem Logatcu. Dnevni red: 1. čitanje za-isnlka o zadnjem obč. zboru. 2. poročilo načelstva. . poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 5. dopolnilna volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, r. z. z n. z., se bode vršil dne 25. marca 1928 ob pol 8. uri dop. v župnišču na Brdu z dnevnim •edom: l.čitaaje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za I, 1927. 4. volitev a) načelstva b) nadzorstva, 5. slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske hranilnice In po-»ojllnice pri Sv. Martinu pod Vurbergom, r. z. z n. z., se bo vršil 14. aprila 1928 po rani sv. maši v posojil- niških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za I. 1927. 4. slučajnosti. UL redni občni zbor Mlekarske zadruge Sv. Miklavž pri Laškem, r. z. z o. z., se bo vršil 25. marca 1928 v prostorih g. Funkl Ferda v Sv. Miklavžu št. 27 ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje rač. znključka za 1. 1927. 3. čitauje revizijskega poročila in poročilo nadzorstva k reviziii. 4. sklepanje o likvidaciji zadruge. 5. določitev likvidatorjev. 6. slučajnosti. Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči, r. z. z n. z., bo na Cvetno nedelo dne 1. aprila 1928 ob pol 8. url dop. v prostorih posojilnice z dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 3 čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti. Občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., se bo vršil na belo nedeljo 15. Sprda t. I. ob 15. (3) uri v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za I. 1927. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Novem mestu, r. z. z o. z., bo v torek dne 10. aprila 1928 ob 10. uri dop. v prostorih zadruge z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijska poročila. 3. poročilo a) načelstva b) nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 5. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice In posojilnice pri Sv, Petru niže Maribora, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 15. aprila 1928 po večernicah v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2, poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za i. 1627. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v Št. Petru pod Sv gorami, se bo vršil dne 25. marca 1928 ob pol 3. uri popoldne v občinski pisarni z dnevnim redom: 1. potrjenje računskega zaključka za 1. 1927. 2. volitev načelstva. 3. volitev dveh pregledovalcev računov. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z, se bo vršil dne 15. aprila 1928 ob 2. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 4. oddaja prostorov v najem. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. čitanje revizijskega poročila. 8. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge na Polzeli, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca 1928 ob 8. uri zj. v prostorih hranilnice in posojilnice na Polzeli z dnevnim r^dom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1927, 3. poročilo o izvršitvi likvidacije. 4. slučajnosti. Redni občni zbor posojilnice v Puščavi, r. z. z n. z. se bo vršit v nedeljo, dne 25. marca 1928 ob pol 11. url v gostilniških prostorih g. Koresa v Puščavi. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 3 sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti. Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge zveze kmet. podružnic Ljutomerskega okraja v Radincih, r. z. z o. z., se bo vršil 1. aprila 1928 ob 14. uri pri Kapeli gostilna Horvat.»Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 4. sprememba pravil. 5. volitev nadzorstva. 6. zadružni predlogi. 18. občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, r. z. z n. z., bo dne 21. marca 1928 ob 2. uri pop. v pisarni. Spored: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za I. 1927. 3. volitev članov načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Selški dolini, r. z. z o. z., se bo vršil dne 1. aprila 1928 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Selcih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 3. sklepanje o razdružitvi zadruge in volitev načelstva likvidacijske komisije, 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Živinorejske zadruge za Selško dolino v Selcih, r. z. z o. z , se bo vršil v nedeljo 75 marča ob pol 8. uri dopoldne v drušiveni dvorani v Selcih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. oda-briiev rač. zaključka za 1. 1927. 3. volitev načelstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 15. aprila 1928 ob 3. url popoldne v uradnem prostoru z dnevnim redom: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske hranilnice in posolll-nice v Staremtrgu pri Ložu, r. z. z n. z., se bo vršil 1. aprila 1928 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva in nadzorstva 5. prememba pravil. 6. čitanje revizijskega poročila. 7. slučajnosti. Občni zbor- Hranilnice in posojilnic v Stopercah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 9. aprila 1928 ob 9. uri v prostorih župnišča. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za L 1927. 4. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Šenčurju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 22. aprila 1928 ob 3. uri pop. v prostorih načelnika Antona Humik. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva, 3. potrditev rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. prememba pravil. 6. slučajnosti. . Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šenčurju pri Kranju, r. z. z n. z., bo dne 15. aprila 1928 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: l. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. potrditev rač. zaključka za I. 1927. 5. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 6. prememba pravil. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Cerknico, se bo vršil dne 22. aprila 1928 v Ljudski šoli pri St. Vidu ob 11. uri dop. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1.1927. 3. volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Izredni občni zbor Mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., bo dne 25. marca 1928 ob 9. uri dop. v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. sklepanje o odstavitvi dveh članov načelstva. 2. sklepanje o sprejemu novih članov. 3. volitve v načelstvo m nadzorstvo. Občni zbor Živinorejske in pašniške zadruge Uršulska planina s sedežem v Kotljah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 19. marca ob 10. uri dop. v gostilni pri „Toniju' v Kotljah z naslednjim sporedom: 1. čitanje zapisnika ustanovnega obč. zbora.. 2. poročilo načelstva. 3. odnbritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. odobritev rač. zaključka za 1, 1927. 4. sprememba pravil. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., se bo vrčil v nedeljo, dne 22. aprila 1928 ob 8. uri zjutraj z pisarni posojilnice. Dnevni red: L čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicah, r. z. z n. z., bo v nedelio 25. marca 1928, ne 13. marca, kzkor prvič objavljeno — v dvorani Kat. doma v Vodicah. Drevni red: 1. čitanje zapi-nika o zadnjem občnem zboru. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. sprememba pravil. 7. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem pri Kranju, r, z. z o. z„ se bo vršil 25. marca 1928 ob pol 10. uri dop. v šoli. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o občnem zboru dne 29. maja 1927 te.r odobritev tozazevnih sklepov. 2. revizijsko poročilo. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vranskem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1928 ob 15. uri v zadružni pisarni na Vranskem. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 4 slučajnosti. Občni zbor Čevljarske gospodarske zadruge na Dobračevi pri Žiren, r z. z o. z., se bo vršil dne 1. aprila 1928 ob 13. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev nadzorstva. 5. prememba pravil. G.branje revizijskega poročila. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh, r. z. z n. z., se bo vršil dne 9. aprila ob 1. uri pop. v uradnih prostorih z dnevnim redom: 1. čitanje za-ismka zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva. . poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. volitev načelstva. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti. 1 ID A 29 let starai izurjena v knji- UKMiLflNilVM govodstvu, strojepisju, stenografiji ter zmožna poleg slovenščine tudi nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, išče primerne službe. Gre tudi na deželo. — Cenj. ponudbe na tvrdko L. Vilhar, urar v Ljubljani, Št. Peterska c. 36. Za Zadružno tiskamo Srečko Magollč.