It. 11. Leto Sli, kmetijske stranke ia SBovefti!& 6« Izhaja vsak četrtek, ^arolnina: celoletno.................K 50 poluletno.............*...-. „25 Posamezna številka............ I — Kmpomagaj si sam, in svojo sfcalitSo© "v dpžavi uravnavaj si sajaa! - Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane sa: male oglase...............K 1-— uradne razglase............... t-50 reklame................... 2- - Uredništvo in upravništvo Usta je v LJubljani aa kongresnem trgu št. 9 gnasproti dvorca). Hvala Vam! Z veseljem smo se odzvali Vašemu ljubeznivemu povabilu in prišli med Vas, ki ste v najtežjih prilikah z lastno močjo tako visoko dvignili prapor naših kmetskih pravic. bi ko smo prišli med Vas, ste nas sprejeli kot brate in naravnost tekmovali med seboj, kdo izmed Vas nas bolje in .prisrčneje sprejme. Prevzeti od lepote Vaše divne domovine, očarani po Vašem gostoljubju in navdušeni po Vaši resni volji, neomajno vztrajati v borbi za kmetska prava, se Vam zahvaljujemo za Vaš topli sprejem kar naj prisrčneje. Osobito pa velja naša zahvala vsemu načelništvu SKS. in vsem udeležencem občnega zbora SKS., ki vsi ste se potrudili, da, nam ostane bela Ljubljana vsekdar v prijetnem spominu. V »maki meri pa smo tudi dolžni hvalo prijateljem Novomeščanom in Blejcem za njih sijajno manifestacijo naše ideje in za njih naravnost vzorno prisrčni sprejem. Hvala Vam! Bratje! Ob najbolj ogroženih mejah ste Vi zvesti in neustrašeni borci ne sanso za blagor kmetskega stanu, temveč tudi za blagor vse države in vsega naroda. Težek je Vaš položaj, vendar znosi j iv, ker vedite, da stoji za Vami vse kmetsko ljudstvo Jugoslavije. Zategadelj vztrajajte in bodite jekleni, da dosežete tisto, po čemer hrepene Vaša srca, da izvoj ujete tudi poslednjo zmago. Bratsko Vam hočemo biti ob strani in bratsko bomo delili z Vami vse napore, ker nerazdružljivo nas veže ena misel in neločljivo nas spaja ena želja. In da dosežemo to zmago čim prej in da zavlada naša gospodarska svoboda čim hitreje, hočemo delati kar najmarljiveje. In ta naša obljuba Vam bodi tudi naša naj večja zahvala. Živela SKS.! Živeli naši vrli slovenski kmetje! V Ljubljani, dne 9.marca 1921. Risto Džokič, narodni poslanec iz Bosne. Marko Gakovič, narodni poslanec iz Bosne. Čedo Stankovič, narodni poslanec iz Srbije. Novomeški shod ia »Slovenec' t« Dvoje sc je »Slovencu" z njegovim poročilom o našem novomeškem shodu na vsak način posrečilo. Ohladil si je najprej -svojo jezo, ker je naš shod r Novem mestu uspel tako, kakor še noben klerikalni, nato pa dokazal, da je glava vseh onih listov, ki z lažjo in obrekovanjem prikrivajo svoje nekr-Ščanske namene. Za prvo naše sožalje, za drugo naše čestitke. Ce »Slovencev" izvestitelj ni videl zastav, ki so visele skoraj po vseh hišah, se mu ne čudimo. Zavist ga je grizla pač tako, da je gledal samo v tla, da bi ne videl teh »prekletih" samostojnih. In tudi to razumemo, da se je silno čudil, ko je videl zastave celo na hišah g. Zurca. Je pač bil, kakor pravi Nemec, „ein Stich durchs Herz", ko je moral ugotoviti, da je zapustil klerikalce celo g.Zurc. Da se je pa »Slovenec" tako zelo »štel pri štetju udeležencev shoda, je pa že malo grše, ker klerikalci, ki so se že tedne prej pripravljali, da razvijejo naš shod, so morali na shodu samem dobro šteti, da vidijo če jim bo mogoče shod razbiti, Ali pa je morda »Slovencev" dopisnik štel samo do 1200 in je potem, ko je videl, da je za njim samo 150 (po njegovem štetju) kimovcev, obupal nad svojo namero in opustil nadaljnje štetje? Zdi se nam, da bo tako, vendar pa obstaja vseeno dejstvo, da je »Slovenec" lagal, ker je vedoma zamolčal 2000 naših ljudi. Kakor rečeno, »Slovenčevega" dopisnika je grizla zavist in zato ni čudno, da je videl, pa tudi slišal vse narobe. Vseeno pa moramo reči, da ta način, kakor potvarja „Slovenec" besede tovariša Avseca, presega že vse meje dostojnosti. »Slovenec" laže tako-le: »Shod je otvoril ,dolgi mož' Avsec in dejal med dragim: , Izvedeli smo, da so med poslušalci nekateri hujskači, ki naj dajo mir. Kdorkoli bo zinil besedo, temu ne garantiram, da bo s shoda odnesel zdrave kosti'." Ker pa je resnica čisto drugačna, zato je tudi »Slovenec" dostavil besede »med drugim". Kajti tovariš Avsec je najprvo pozval vse, da se mimo zadrže, in slovesno izjavil, da dobi vsakdo besedo. Potem pa je dostavil- dobesedno: »Kdor bi pa hotel motiti zborovanje, temu ne morem jamčiti, da odnese zdrave kosti!" — To pa je čisto nekaj drugega Ne, kdor bo zinil le besedo — ta je bila nasprotno vsakemp zajamčena — temveč kdor bo tako predrzen, da bo izzival tisoč g lavo množico, temu se more kaj pripetiti. In tovariš Avsec, ki je poznal silno razkačenost ljudstva proti klerikalnim hujskačem in lažnivcem, je storil le svojo dolžnost, če je opozoril vsakega na to razburjenje ljudstva. Shod je potekel v miru in redu in če so odstranili študenta Žužka s shoda, je bila to le mala kazen za predrzno izzivanje. Kljub temu pa se drzne »Slovenec" pisati o nasilju samostoj-nežev, tisti »Slovenec", ki v eni sapi grozi, da bo onemogočil tovarišu Puc-Iju v ribniškem okraju vsak shod. To seveda ni nasilje, ampak le vestno poročanje o shodu. Skoraj celo kolono je posvetil »Slovenec" našemu shodu, tako pomemben se mu je zdel; o vsem poroča: o zastavah, o udeležencih itd., samo o glavnem molči, o tem namreč, kaj so govorili naši poslanci in govorniki, Zna čilno, zakaj o tem »Slovenec" molči. Ker se resnice boji! Tudi z vsem svojim arzenalom laži bi moral, če bi poročal o tem, kar so govorili naši in srbski poslanci, priznati: 1.) da je laž njegovo besedičenje o razkolu med nami in zemljoradniki iz Bosne in Srbije; 2.) da je laž njegovo obrekovanje, da so naši poslanci krivi davkov; 3.) da je laž, da so naši poslanci proti veri; 4.) da je laž, le govore klerikalci za republiko in kmeta; 5.) da je laž sploh vse, kar so na-tvezali o naših poslancih. In da zamolči »Slovenec"-vse te laži, je storil eno samo velko laž, ker ni o shodu samem ter o najvažnejših govorih sploh napisal besede. »Slovenec" je reprezentativen list klerikalcev in s poročilom o našem novomeškem shodu je dokazal, da je celo »Domoljub", ki mu ljudstvo že davno pravi »Lažiljub", samo otrok proti mojstru-lažniku — »Slovencu". Nad 3000 kmetov je priča »Sloven-eeve" lažnivosti in to je' naše zadoščenje, ker bo teh 3000 kmetov vsaj 3000 drugim kmetom povedalo resnico. Zato pa pravimo: Kdor z mečem hodi okoli, bo pod mečem poginil in kdor z lažjo hodi po 6vetu, bo od laži poginil. Pri občinskih volitvah komo »Slovencu" to dokazali! Kandidatu SLS., gospodu Skobernetu! V Radičevem glasilu »Domu" z dn 2. marca čitamo to-le: »Slovenski kmetski poslanec Skober-ne je javil predsedniku HRSS., da kot pravi republikanec ni prisegel in da ne bo prisegel in da on in ves slovenski kmetski narod, a naravno tudi on z njim stoji na stališču hrvaške republikanske seljačke stranke. To je povedal Skoberne osebno in ves je sijal v zadovoljstvu, ko je v krogu hrvaških republikanskih seljačkih poslancev slišal za načrt, po katerem bo skoraj vsa Slovenija vodila eno in isto kmetsko republikansko politiko z bansko na Hrvatskem." Tako se glasi vest, ki smo jo pre vedli dobesedno z vsemi njenimi stili stičnimi posebnostmi. Brez ozira na to, ali je gospod Skoberne v prijetnem položaju, to vest ovreči, ali ne, ugotavljamo najprej sledeče: Gospod Skoberne v resnici ni prisegel, toda ne, ker bi mu to branilo nje govo republikansko prepričanje, tem več ker ga do prisege sploh niso pustili. Žalostna resnica je namreč za gospoda Skoberneta, da je bil samo kandidat, ne pa tudi poslanec. Vse zaman, če pišejo »Straža" in drugi lažnivi klerikalni listi dan na dan, da je Skoberne pravzaprav vendarle poslanec, resnica ostane vseeno ena in ista, Ja je namreč poslanec samo naš tovariš Kirbiš, kandidat Skoberne pa je pač samo kandidat. Zato prav radi verujemo, da je gospod Skoberne res sijal zadovoljstva, ko je mogel sedeti med poslanci in čeprav samo z Radičevimi. Po beograjski blamaži, ko so celo klerikalni poslanci odpravili g. Skoberneta čez en teden nazaj na Štajersko, je bilo za g. Skoberneta vendarle prijetno, če je mogel sedeti zopet med poslanci kot »poslanec" in zato tudi verujemo, da bi najraje takrat v zrak poskočil samega veselja, ko so ga farbali Radi-devci, da bodo skoraj tudi v Sloveniji zmagali in dali Skobernetu poslanski mandat, ki ga tako zelo pogreša. Ali, gospod Skoberne, bojimo se, da ste zagrešili veliko neumnost, ko ste tako grdo nafarbali Radiča. To, če se človek, ki ni poslanec, predstavlja svojemu novemu zavezniku za poslanca, je vendar zelo nevljudno, da ne rečemo kaj drugega. In potem to koketiranje z Radičem! Sicer Vam, g. Skoberne, ki nimate časti biti v Beogradu, res ni preveč zameriti, če ne veste, da g. dr. Korošec, Vaš šef, tam doli v Beogradu prav pridno taji vse simpatije do Radiča, Vi pa v svoji politični naivnosti postavljate svojega šefa in vso klerikalno politiko v kompromi-tirujočo zvezo z Radičem. Gospod Skoberne, prav resno Vam svetujemo, da se pazite, da Vas ne prime g. dr. Korošec za ušesa! On že tako ne more priti do ministrskega stolčka, sedaj ga pa še Vi kompromitirate z Radičem. Prav res, niti za kandidata Vas ne bodo hoteli več imeti! Ali pa so Vam, g. Skoberne, morebiti naročili Vaši višji, da kot oficialen candidat in neoficialen poslanec poizkusite z ustvaritvijo zveze med Radičem in drjem. Gosaijem? Ali bi imeli Vi toliko možatosti, da bi pojasnili slovenski javnosti, v koliko ste v resnici v zvezi z ljudmi, ki prejemajo navodila od D' Annunzija? Gospod Skoberne, pomnite, da ste dolžni slovenski javnosti dati tako pojasnilo ter z jasno izjavo ali ovreči poročilo »Doma" ali pa sebe razgaliti kot prav nečednega političnega de-avca, ki tudi t pokvarjeni slovenski politiki nima mesta! Prav nobenega drugega izhoda ni za Vas! Zagotavljamo Vas, da bomo znali pravično oceniti Vaš odgovor, pa tudi Vaš molk. Beseda je Vaša, gospod Skoberne! Klerikalno časopisje. Gotovo ni nobena zabava, če se mora človek pečati z umazanimi stvarmi. Zato bi tudi mi raje storili vse prej, kakor odgovarjali klerikalnim listom. Toda ker smo v službi javnosti, je naša sveta dolžnost, da neumorno branimo resnico in da neprestano razkrivamo laži in klevete. In zato se moramo, dasi neradi, pečati 6 klerikalnimi listi in njihovimi lažmi, ki kar ne prenehajo. Ker nam je žalibože prostor tako omejen, da ne moremo odgovarjati vsakemu klerikalnemu listu posebe, zato moramo združiti vse odgovore v en sam odgovor in če Bog da, v sočen odgovor. Vsi klerikalni listi, od reprezentativnega »Slovenca" pa do nemoralnega »Novega časa", se poslužujejo zoper nas enake taktike ter se med seboj razlikujejo samo po večji ali manjši meri sirovosti, s katero se zaganjajo v nas. Zato pa zadenemo tudi vse klerikalne liste, če odgovorimo enemu teh listov, posebno še, ker vemo, da pišejo v te liste vedno le eni in isti ljudje in da izhaja vse iz enega štaba. »Privesek demokratov smo!4' To je bil že ob našem postanku naj-priljubljenejši klerikalni očitek. V6e zastonj, četfidi smo že stokrat in stokrat izjavili, da je ta vest neresnična; vse zastonj vzlic našim zatrdilom, da smo nastopili vedno in pri vsaki priliki samostojno in le v interesu kmetskega ljudstva. — Klerikalci so ponavljali vseeno svojo laž, da smo delavci za demokratske bankokrate. »Kmetijski list" je nastopil že opetovano proti ban-kokratom z ostrostjo, s kakršno »Slovenec" še nikoli ni nastopal, toda klerikalci so lajnali svojo laž nemoteno dalje. Pri volitvah, ko so agitirali za naše poslance samo ljudje iz ljudstva, ko le pri nas ni bilo nobenega doktorja in gospoda, ko je 33.000 ljudi spoznalo, da smo v resnici edina kmetska stranka, je klerikalni štab brez sramu ponavljal dan na dan svojo laž, da smo zvezani. In te laži niso ponehale niti tedaj, ko so naši poslanci v Beogradu bistveno in največ pripomogli, da se jt osnoval zemljoradnički klub in s tem najbolj udarili demokrate, da, tudi tedaj niso prestali klerikalni listi s svojimi lažmi! Pričela so se pogajanja z vlado in naši poslanci so postavili znanih 22 točk kot pogoj vstopa v vlado. Ves »vet je iz teh točk spoznal, da nastopajo v novejši zgodovini jugosloven-skega naroda prvič pravi zastopniki kmetskega ljudstva za edino kmetske interese, le klerikalni listi so pljunili na resnico in lagali: »Glejte jih, demokrate, ministri bi hoteli biti!11 Dr. Korošec kakor dr. Gosar sta dobro vedela, da dobe lahko samostojni, tudi samo Slovenci, vsak dan svojega ministra, če to samo hočejo, in vedela sta prav tako dobro, da nobeden naših poslancev o ministrovanju niti besedice slišati noče, dokler niso sprejete bistvene točke kmetskih zahtev, in vendar sta oba ta voditelja dopustila še vedno lagati klerikalnim listom o naši zvezi z demo-erati! Kristus je dejal: Po delih jih boste spoznali, klerikalci pa, kakor vselej, prezirajo tudi v tem primeru njegov izrek in nas sodijo le s stališča svoiega sovraštva ter samo poskušajo, kako bi nam škodovali. Vprašamo vas vse, ki ste rešili iz pokvarjenega vojnega ozračja poštenje svojih prednikov, kako morete zazna- menovati početje klerikalcev, kako morete iti skupno z njimi, ker teptajo le-ti Kristusov nauk in ker oskrunjajo resnico, hčerko božjo? Vera je v nevarnosti. Ko ni zalegla neumna laž, da smo mi, ki nas je trikrat toliko kot demokratov, njihov repek, pa so pričeli s svojim starim geslom: vera je v nevarnosti. Toda, ljudje' božji, ne mislite, da je vera v nevarnosti zato, ker polno duhovnikov ne izvršuje svojih dolžnosti tako, kakor bi bilo treba; tudi nesramno obrekovalno in lažnivo pisarjenje klerikalnih listov ni veri nevarno; niti govora pa seveda ni bilo o tem, da bi bogoskrunsko početje komunistov in splošna nravna propalost mogla veri kaj škodovati — ne, vera je v nevarnosti samo zaradi tega, ker se je slovenski kmet iosmelif postaviti se na lastne noge ter se v javnih zadevah oprostiti vsakega jerobstva Vse slovensko kmetsko ljudstvo kličemo za pričo, ali je le v eni vasi, kjer je zmagala naša SKS., padlo samo za spoznanje nravno irt versko življenje. Ves narod pozivljemo, naj pove le en primer, ko nismo izpolnili svojih dolžnosti do vere! Vzlic temu trosijo dalje svojo laž, ker zaničujejo slovenskega kmeta, ker v svoji gosposki oholosti ne morejo razumeti, da bi mogel slovenski kmet spoznati resnico. Se vedno jim je slovenski kmet beden tlačan, ki sme govoriti z gospodom le s klobukom v roki in ki ne sme misliti. Ker pa je pričel slovenski kmet misliti, zato je vera v nevarnosti. In to je skrivnost klerikalne lazi! , . ... Avtonomija m centralizem. Enako nečedno igro so igrali kleri-£M.CJ ,z avtonomijo in centralizmom. Kričali so na vse grlo, da smo mi proti avtonomiji in za centralizem, dasi se ni niti eden naših govornikov izrazil v tem zmislu, dasi so vsi poudarjali, d« smo za avtonomijo in proti centralizmu. Kajpak da je razlika med avtonomije in avtonomijo! Beseda sama ne pome-nja ničesar, ampak glavno je, kakor je čisto pravilno dejal v ustavnem odboru naš poslanec Vošnjak, kako U izdelana avtonomija. To pa je res, da smo proti klerikalni avtonomiji, s U-tero nočejo klerikalci pomagati ljudstvu, temveč s katero hočejo pomagati svoji stranki. Mi smo siti komande p« Susteršičevem vzorcu, pač pa hočem« tako avtonomijo, ki bo ljudstvu pomagala,^ četudi propade pri tem ma-gari naša SKS. To je resnica o avtonomiji in ta resnica postavlja kot vse druge klerikalne liste na sramotiš oder lažnikov in sleparjev ljudstva. Gorje narodu, ki noče resnice sp»-znati! „ , Kulturni boj. V 8. številki svojega Jista srn* ic priobčili v tem oziru stvaren članek la ga odobrava vsa dežela in ki mu klerikalci ne morejo očitati niti črke. Toda poslušajte: »Domoljub" pravi • našem članku, da »zato piše ,Kmetijski list' tako hinavsko za obrambo vere!" Torej, ker pišemo za obramb* vere — »Domoljub" prizna to sam — pišemo hinavsko! Podlost brez primere, vredna edino »Domoljuba"! K« poznamo naše klerikalce do kosti, ve«* tudi, kaj je vzrok njihovega krika • kulturnem boju. Ne sokolska vzgoja in ne »kancelparagraf", temveč edin* in samo - predstoječe občinske volitve, zrahljali so vero, ko so se poroditi, izrabljali jo v to, da so prišli na vr-lunec in vsled izrabljanja vere bod» tudi propadli. Kajti sv. pismo pravi pravilno: kdor z mečem okoli hodi, pogine pod mečem. Z drugimi besedami rečeno: kdor z lažjo in izrabljanje« vere slepi ljudstvo, tisti bo na tem poginil. Moč stranko se mer! po številu naročnikov na »Kmetijski Ust" i 2 Ali ste že obnovili naročnino na »Kmetijski list"? »Kaacelparagraf.' Po »Slovencu" z dne 24. februarja se glasi »Kancelparagraf" tako-le: „Verski predstavniki ne morejo uporabljati svoje duhovne oblasti pri verskem bogoslužju ali drugače pri opravljanju svojega poklica v strankarske svrhe. Prestopki proti temu se kaznujejo samo na tožbo zasebnih oseb. Tožba se izroči neposredno pristojnemu sodišču, katero vodi o tem preiskavo." Sedaj pa poslušajte, kako laže „Domoljub", ki piše v svoji 9. številki dobesedno to-le: „Srbski samostojnež Avrainovič je predlagal, da se dene v ustavo tako-zvani .Kancelparagraf', po katerem bi policija, žandarmerija in sodnija imele prvo besedo v Cerkvi. Če bi duhovnik govoril o katoliški vzgoji ali o slabih knjigah, aH o zakramentu sv. zakona, kar je njegova dolžnost, bi se kdo spomnil: to je politika in bi duhovnika zaprli!" V „Kaiicelparagrafu" je izrecno rečeno, da smejo tožiti samo zasebne osebe, „Domoljub" pa laže o policajih in orožnikih. „Kancelparagraf" govori izrecno le o strankarskem izrabljanju, »Domoljub" pa istoveti to s katoliško vzgojo in svetimi zakramenti. Kaj pravite na to? Ali se ne obračate z gnusom od teh lažnivcev, ali ne uvidite, da se mora enkrat že končati njih laž? In če jo konča »Kancelparagraf, slava mu! Davki. V zadnjem času lažejo in begajo ljudi klerikalci z davki, češ sedaj plačujete davke, da ste vsi črni, ker ste izvolili samostojne poslance. Pribijamo še enkrat, da se ne pobira niti en davek, ki ga ne bi bili odobrili dr. Korošec in njegovi kimovci, konstatiramo ponovno, da ni izšel noben davčni zakon, na katerem se ne blesti podpis drja. Korošca, in ugotavljamo z vso jasnostjo, da nismo imeli mi še ne enega zastopnika, kaj še poslanca, v Beogradu ko so že bili sklenjeni vsi ti davki. Kdo je torej kriv davkov? Kdo uničuje z davki slovenskega kmeta? — Odgovor je le eden: Klerikalci in demokrati ter njihovi ministri. Uvoz in izvoz. Ko je nastopila SKS., je bila ena »jenih prvih zahtev, da mora biti izvoz živine in lesa carine prost. Z izvolitvijo naših poslancev je bilo tej zahtevi že znatno ustreženo. To je največja zasluga naših poslancev ter naj-častnejši uspeh naše stranke in samo naše stranke! Ko je nastopila naša stranka za to velevažno zahtevo, tedaj so bili klerikalci tisti, ki so nastopili proti tej zahtevi. In še v zadnjem času je „Impex", pri katerem je vse polno klerikalcev, poizkusil preprečiti prost izvoz živine. Čez noč pa so se spremenili klerikalci, ker so spoznali, da pomete z njimi narod, če bodo še naprej uganjali tako protikmetsko politiko. In kakor tat, ki kriči: primite tatu!, so pričeli oni s krikom za izvoz ter — čujte in strmite! — začeli so dolžiti nas, da smo proti prostemu izvozu živine! Slovensko ljudstvo! Našteli smo Ti samo nekatere najmastnejše laži klerikalcev, ker nimamo prostora, da bi odgovarjali tudi na vse manjše. S prepričevalno resnico Ti govore vse te naše navedbe, da slovenski narod še nikdar ni tako nizko padel, da bi mu mogel kdo nekaznovano lagati tako, kakor to delajo sedaj klerikalci. Ali je v Tebi še duh starih boriteljev za Staro pravdo, ali še častiš poštenost kmetske hiše, ali so Tvoje duše še dostopne resnici, hčerki božji, ali je Tvoja duša še taka, da potem, če je Tvoje srce dobro in Tvoja glava zdrava, tudi veš, da je sramota za vsakogar, kdor se druži z največjimi lažnivci in kdor bere klerikalne liste? Slovensko ljudstvo! V boj proti njim, v boj za zmago Stare pravde! Volilni sestanki. Za krajevne odbore sodnega okraja vrhniškega bo v soboto dne 19. t. m. ob devetih dopoldne sestanek pri tovarišu Kosu na Vrhniki. Za krajevne odbore sodnega okraja cerkniškega bo v nedeljo dne 20. t. m. ob dveh popoldne sestanek pri tovarišu Medenu v Begunjah. Za krajevne odbore sodnega okraja loškega bo v nedeljo dne 29. t. m. ob dovetih dopoldne sestanek pri tovarišu Kandaretu v Daneh št 27. Vsak krajevni odbof pošlje na sestanek tri delegate. Sestankov se udeleži odposlanec tajništva iz Ljubljane. Tajništvo SKS. Pokrajinske vesti. (Dr. Ivan Oražen,) sanitetni šef in starosta jugoslovanskega Sokola, je nenadoma preminil. Pokojnik je bil odličen zdravnik in velik rodoljub, ki ga je avstrijska vlada zaradi njegovega prepričanja tudi preganjala. Užival je splošne simpatije vseh, dasi je odločno izpovedoval svoje napredno mišljenje. Ali še bolj kot njegovo mišljenje je bilo znano njegovo plemenito srce, ki je vedno darovalo, kjer je bila beda. Niso bili redki primeri, da je dr. Oražen revne zdravil brezplačno, jim sam kupil zdravila in vrhu tega jim iz svojega preskrbe! še tečno hrano. Svoje plemenito mišljenje je najbolj dokazal z oporoko, v kateri je postavil za svojega glavnega dediča ljubljansko medicinsko fakulteto, ki naj iz njegove okoli deset milijonov cenjene zapuščine osnuje „Oražnov dijaški dom". V tem domu naj imajo nezakonski otroci prednost. Slovenija mu je priredila prekrasen pogreb, takega, kakršnega je pokojnik zaslužil. Tudi »Dravska divizija" bi lahko brez škode poslala k njegovemu pogrebu častno stotnijo. — Slava spominu drja. Oražna! (Da se mora vršiti) občni zbor „Kmetijske družbe", ne gre »SloVen-cu" iz glave. Sedaj veriži resnico in napada drja. Baltiča, češ da je prinesel iz Beograda ferman, po katerem se mora vršiti občni zbor, in sicer s starimi delegati. Res, huda nesreča, posebno kadar imajo klerikalci, kakor sicer farba „Slovenec", večino. Pri tem pa prav brez potrebe povzdiguje v nebo drja. Pitamica, ker resnica je seveda precej drugačna, kakor pa jo razklada „Slovenec". Resnica je namreč, da v »Kmetijski družbi" ne obstoji prav noben spor zaradf pravil, temveč samo zaradi prav grde kršitve pravil, kar se ne rešuje po fa-moznem paragrafu 35., temveč le z novim obaiim zborom. To je tako jasno, da ni mogla vlada ničesar drugega odrediti in niti minister Jankovič, sicer dober prijatelj Koroščev, ni mogel tega utajiti. Le dr. Pitamic je smatral za potrebno zavzeti čisto klerikalno stališče, vsled česar ga naravno tudi »Slovenec" hvali. Če bo ta hvala drju. .Pitamicu v slavo, pa prav zelo dvomimo. (Stanovnikov atek) so sila hudi na nas in nas prav nekrščansko preganjajo. Pretečeni teden so nam obesili na vrat preiskavo, ker so na vsak način hoteli zvedeti, kdo jih je počastil z dopisom v »Kmetijskem listu". Izvedeli pa seveda niso ničesar, ker tako ustrežljivi vendar nismo, da bi povedali pisca in čeprav sprašujejo po njem sam Stanovnikov atek, ki jih imamo sicer nad vse radi. Torej, gospod Sta-novnik, če hočete kaj zvedeti, uberite drugo pot! (Socialni demokratje proti »Kancel-paragrafu".) Sobotni »Naprej" ima možganske krče in tako je iztisnil članek, v katerem dokazuje, da morajo biti socialni demokratje proti »Kan-celparagrafu", kar da sledi iz njih zahteve, da je vera zasebna stvar. Čestitamo vsem »Naprejevim" bralcem, če se jim posreči izslediti logično nit v omenjenem članku. Za svojo osebo smo spoznali, da se bližajo volitve in da se »Naprej" zaveda, da je zadnji volilni uspeh socialnih demokratov silno loterijski. In zato bi rad slepomišil z vero in zato je proti »Kancelpa-ragrafu"! Prav pravi isti »Naprej", da živimo v dobi popustljive neprinci-pielnosti. Socialisti delajo to izborno, pa naj slepomišijo že z vero ali s komunisti ali pa celo z demokrati. Vsaj upravni svet »Zadružne banke" je tako lepa slika demokratsko-socialističnega kapitala, da bi se celo »Naprej u" lepo podajala. »Besede in dejanja" bi mogel »Naprej" brez vsega nasloviti! svoj prihodnji članek. (Molči!) Kdo molči? Tisti gostobesedni »Domoljub", oziroma njegovi očetje, ki imajo dosti prostora za obrekovanje vsakega našega pristaša, nU majo pa prostora za odgovor na moje javno vprašanje v 6. številki »Kmetijskega lista" z dne 10. februarja t. 1. Gospodje se boje, da ne bi njih za-peljanci slišali kaj o milijonih, za katere so tudi oni neprostovoljno prispevali in da ne bi zahtevali od njih odgovora. Če cenjeni »Domoljub" še sedaj ne bo dal pojasnila o tistih 40 milijonih, potem bo jasno meni in vsem drugim, kam so prešli tisti milijoni, in poskrbelo se bo, da bodo zvedeli o njih tudi zapeljanci. »Domoljub" tudi še ni prinesel poročila — kakor je to o meni seveda storil — na koliko dni je bil obsojen žužemberški dekan Gnido-vec zaradi enakega greha kakor jaz in ali se je kazni otresel, kakor jaz, ali pa je bil zaprt. — Anton Avsec v Oot-ni vasi pri Novem mestu. (Kmetskim posestnikom.) Kakor Jati 5 tako razpolaga tudi letos »Driav-posredovalnica za delo" z večjim (številom kmetskih delavcev tn poslov. •Vsi, ki potrebujejo poljske delavce, naj se obrnejo ustno ali pismeno na eno izmed podružnic »Državne posre-. dovalnice za delo", ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju, (Petmesečni vinogradniški tečaj) se priredi na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu za sinove vinogradnikov in viničarjev, ki bo trajal od dne 1. aprila do konca meseca oktobra. V tečaj se sprejme do 6 rnla-deničev v starosti od 17 do 20 let, ki so končali z dobrim uspehom ljudsko šolo. Tečajniki dobe brezplačno hrano, stanovanje, pouk in mesečno nagrado 50 K. V tečaju se bo poučevalo vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinoreja, pridelovanje krme, spisje in računstvo. Prošnje, katerim je priložiti rojstni ifist ali domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško izpričevalo, je poslati do dne 23. marca t. 1. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (Cepilni tečaj.) V četrtek dne 3lega marca priredi višji vinarski nadzornik g. B. Skalicky pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu enodnevni tečaj o cepljenju in stratificiranju ameriških trt. Zaradi velike važnosti tega dela za vinogradnike in trtni-čarje priporočamo obilno udeležbo. (Javni dražbi.) Dne 20. marca ob treh popoldne bo v Spodnji Šiški ob zvezni železnici Dravi je-Dolenjska železnica, koncem vojaškega letališča, javna dražba dveh njiv za izklicno ceno 50.000 kron. — Dne 19. t. m. ob treh bo na Brdu nad Rožno dolino poleg Knezove opekarne, zraven »Fu-ča" javna dražba štirih gozdnih parcel in travnika za izklicno ceno 60.000 kron. — Natančnejša pojasnila se dobe pri ljubljanskem okrajnem sodišču v sobi št. 33. (Kozje.) V 7. številki »Slovenskega gospodarja" napada nekdo nas kozjanske samostojneže, češ da smo pred volitvami obljubljali volilcem hlače itd. Nam ni bilo treba s takimi rečmi agi-tirati, ker so bili tu sami zavedni vo-liici. Če bi dr. Korošec tudi samo še kratko dobo ministroval, pa bi se nemara res zgodilo, da bi šli vsi brez hlač na volišče, saj nas je s'svojimi davki pošteno odri. Dopisun bi najbrž veiiko raje videl volilce v krilih kot pa v hlačah. Ali na njegovo žalost bodo izostala krila tudi pri občinskih volitvah. Vemo, da se mu krila vse bolj dopadejo in da bi se najraje vedno med njimi vrtil. Vedite, da ne bomo tiho in da bomo priobčili vse gradivo, ki ga imamo dovolj, če nas boste še zbadali! (Sevniški okraj.) Shodi in sestanki SKS. V soboto dne 19. t.'m., to je na praznik sv. Jožefa, bo v Št. Vidu pri Planini v prostorih Matije Centriha shod SKS., in sicer po pivi sv. maši. Govoril po poslanec Urek. — V Sevnici ob Savi bo shod SKS. v nedeljo dne 20. t. m., in sicer v prostorih Franceta Valente, takoj po pivi sv. maši. Na shodu bo poročal poslanec Urek. Somišljenike in zaupnike vseh okoliških občin in župnij vabimo, da se obeh shodov udeleže v čim največjem številu. Geslo vseh bodi: Vsi na ta dva shoda, na katerih pride ljudski glas do veljave, ker more na njih vsakdo izreči svoje želje in podati nasvete! (Sv. Andrej v Slovenskih goricah.) Dne 27. februarja smo položili k večnemu počitku ugledno posestnico Ivanko Cučkovo iz Vitomerca. Dosegla je visoko starost 75 let. Rajnica je bila zavedna in dobra kmetica, kakršne ni bilo lahko najti daleč na okrog. Lahka ji žemljica! (Sv. Marjeta ob Pesnici.) Kakor prej, še pred ustanovitvijo SKS., ko sem bil pristaš »Kmetske zveze", tako tudi sedaj, ko sem odločen pristaš SKS., večkrat pogledam v »Slovenskega gospch darja". Imam-namreč navado, čitati več časopisov, da morem nepristransko soditi politične stranke. Ko sem spoznal naše štajerske poslance tovariše Dro-fenika, Mrmoljo in Ureka ter se z njimi tudi osebno seznanil, sem uvidel, kako podlost uganja »Slovenski gospodar", ko jih psu je s kravarji, šnopsarji in sličnimi besedami. Zato pravim odločno, da ni grših obrekovalcev, kakor so hujskači okoli »Slovenskega gospodarja". Prav tako odločno pa tudi trdim, da ni boljših zastopnikov kmeta, kakor so ravno naši poslanci. In zato izjavljam, da sem dne 17. februarja zadnjič kupil to grdo klerikalno cunjo, ki tako nekrščansko krade poštenim ljudem čast. — Gospodom pri »Slovenskem gospodarju" pa rečem: Ne jezite se tako aia tisto kravo, ki je bila na kandidatni listi SKS., temveč jezite se raje na teleta, ki jih imate pri »Slovenskem gospodarju", da ne bodo pisala tako otročjih čenčarij ali — kakor pač hočete — grdih podlosti, kot so vsi izpadi proti našim poštenim poslancem. Vprašam vas samo še, če ste v resnici tako neumni ali pokvarjeni, da ne uvidevate, da s takimi klevetami škodujete le sebi in da delate samo reklamo za SKS. Zato vam tudi pravim: „Le tako naprej ! Bo vsaj naša zmaga popolna! Llpovšek. (Rdeče brinje.) Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Paternost & Re-mic glede prodaje rdečega brinja. Politične vesti. (Ustavni odbor.) V svojih zadnjih sejah se je dotaknil ustavni odbor naj-kočljivejšega vprašanja, to je upravne razdelitve države. Nasproti vsem lažnivim hujskarijam naših klerikalcev se je pokazalo, da za avtonomijo ni nobene resne nevarnosti, ker silno popuščajo demokrati. Ker Srbi očividno prepuščajo odločitev o upravni razdelitvi1 države Hrvatom in Slovencem, zato je upati na dogovor. Gotovo pa je, da je vladni načrt, ki predvideva 22 okrožij, pokopan. (Radič pride v konstituanto.) Na seji ustavnega odbora je podal bivši minister dr. Drinkovič važno izjavo. Rekel je, daje po Radičevem zastopniku pooblaščen izjaviti, da je Radič pripravljen sprej»ti politični program narodnega kluba (to je hrvaške zajednice) in priti v Beograd, zahteva pa, da se v ustavnem odboru sprejme socialno-gospodarski program seljačke stranke. Na podstavi tega je konštatiral Drinkovič, da se Narodni klub in Radičeva stranka strinjata v vprašanju monarhije, da pa obstoje razlike glede socialnega programa. Z drugimi besedami bi se reklo to: Radič je priznal monarhijo in kakor naši klerikalci zatajil svoje republikanstvo. S svojo zahtevo po socialnogospodarskem programu, ki mora priti v ustavo, je v bistvu sprejel naš program ter tako čisto po nepotrebnem z demagogijo razbil enotno kmetsko fronto kakor naši klerikalci. Končno pa je sedaj tudi priznal, da, je bilo vse njegovo govorjenje o volilnem boju samo vara-nje volilcev, kar je glede naših klerikalcev že davno dognano. (Republikanci proti Radiču.) Ni še potekel dober mesec, odkar je bila v Zagrebu slovesna skupna seja srbskih republikancev in Radičevcev. Z velikimi besedami se je proslavljala skupnost obeh strank in Radič je proglasil, da bo odslej naprej v cirilici (!) pisana srbska »Republika" tudi glasilo njegove stranke. Sedaj pa na mah popoln preobrat in Radič za monarhijo! Ni čuda, da je po izjavi ministra drja. Drinkoviča poudaril srbski republikanec Džonovič, da je s to izjavo ustvarjen čisto nov položaj. Izjavil je: »Iz izjave Drinkovičeve je razvidno, da se zde Radičevcem najvažnejše gospodarske zahteve in da za nje ni republika najvažnejše. Nasprotno pa je njemu vprašanje državne oblike najvažnejše, še važnejša pa država in edinstvo, četudi še danes ne more doseči republike. On je proti cepitvi države na pokrajine, kar zahtevata Drinkovič in Radič, zahteva pa, da se .Črna gora ne loči od Srbije." Tako je doživela Radičeva demagoška politika popoln idejen bankerot, iz katerega se porodi pri prihodnjih volitvah tudi političen. (Evakuacija zasedenega ozemlja) s strani Italijanov še vedno ni izvršena. Kjer so se pa Italijani umeknili, tam so nam seveda pokradli vse, kar so mogli le odnesti s seboj. Po zasedenem ozemlju nadaljujejo s svojim nasiljem, v Italiji sami pa se koljejo dalje med seboj socialisti in fašisti. Srečna Italija! (Windischgraetz pogorel.) Njegove nakane namreč, da bi prišel njegov grad (Haasberg) z lepimi gozdovi pod Italijo in ne pod Jugoslavijo, kakor je določeno v rapallski pogodbi. Ker se nemški knez boji sekvestra, zato je delal na vse kriplje, da bi prišel njegov grad pod Italijo. Pa mu je spodletelo in v njegovo jezo že visita na gradu slovenska in naša jugoslovenska zastava. (Promet po postojnski progi.) Med našo in italijansko železniško delegacijo se je dosegel1 sporazum glede prometa na postojnski progi. Odslej bodo vozili vsi vlaki redno. Tako se glasi uradno poročilo: Neuradno pa pravi, da bodo zamude prav tako redne kot doslej, ker preteklo bo še dosti vode, preden bodo poznali Italijani točnost in redno železniško poslovanje. (Avstrijska živina.) Zavezniki zahtevajo, da prične Avstrija z odpošilja-njem 6000 molznih krav, ki so namenjene Italiji, Jugoslaviji in Rumuniji. (Nemčija.) Zavezniki nadaljujejo z zasedbo nemških mest. Poleg Diissel-dorfa so zasedli tudi Mainz. Zavezniške čete so izdale zelo ostre odredbe proti prebivalstvu. Kljub temu pa vztraja Nemčija na svojem odklonilnem stališču in državna zbornica se je z 268 glasovi proti 49 glasovom izrekla za politiko drja. Simonsa, da namreč Nemčija ne more plačati po zaveznikih zahtevane odškodnine. (Revolucija v Rusiji) napreduje. Ob rekah Narvi ih Nevi se vrše krvavi boji med uporniki in boljševiki. Uporniki so proglasili svoj vlado, katera obstoji iz štirih mornarniških oficirjev, štirih mornarjev in dveh delavcev. Boljševiki nastopajo povsod s skrajnimi sredstvi in hočejo v krvi zlomiti vsak odpor upornikov. Pred vsem se pri tem naslanjajo na kitajske, finske, letiške, nemške in madžarske divizije, katerih poslednja je sestavljena iz bivših vojnih ujetnikov. Trocki je bil imenovan za feldmaršala, njegov glavni stan pa je v neki trdnjavi pri Petrogradu, Po dosedanjih poročilih se še ne more reči, da je odbila zadnja ura boljševi-kom, pač pa je jasno, da ne bo pomladanske ofenzive boljševikov. (Avštriji) obljubljajo zavezniki zopet svojo pomoč. Vse obljube imajo seveda le en namen: preprečiti združitev Avstrije z Nemčijo, kar bi bilo posebno sedaj za zaveznike opasno. Da pa obljube postanejo meso, je še presneto daleč. (Španski ministrski predsednik Dato) je bil umorjen. Njegov pogreb je bil nad vse slovesen. (Francija) nadaljuje z oboroževanjem. Letnik 1921. je vpoklican in parlament je tozadevni zakon odobril. Vse to iz same miroljubne politike, kakor je dejal vojni minister Barthon. Tudi ministri so včasih hudomušni. 1! (Sladkorne tovarne) bodo znižale cene sladkorju na 46 kron za kilogram. Vendar ena pocenitev! (»Trošarinski predpisi") je naslov knjigi-, ki jo je izdal »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani" in ki jo prodaja po 30 kron. Knjiga obseza zakon o državni trošarini, trošarinski pravilnik in pravilnik o trošarini na Vino v Sloveniji. (Koliko železnic imamo?) Koncem lanskega leta je bilo v Jugoslaviji 9158 km železniških prog. Od teh jih je bilo 6395 km normalnotirnih in 2763 kilometrov ozkotirnih. (Med Bratislavo in Beogradom) ustanovi srbska paroplovna družba direkten osebni promet. (Promet po Donavi.) Sredi preteklega meseca je bil zopet otvorjen promet po Donavi od Ratisbone do Beograda. (Zaradi sestave novega voznega reda) je bila dne 9. t. m. sklicana v Beograd seja vseh železniških ravnateljstev. Novi vozni red bo veljaven od dne 1. junija 1.1. do dne 31. maja 1922. "(Angleška) je znižala tarifo za prevoz blaga v našo kraljevino, in sicer bo veljal prevoz ene tone (1016 kg) sedaj le 90 do 100 šilingov (55.000 naših kron) namesto dosedanjih 160 šilingov. (Zadruge naseljencev.) V. južnih krajih Srbije so se organizirali naseljenci, ki jih je 200.000, v razne zadruge, ki si nabavljajo z državno pomočjo vse potrebno. (Tihotapstvo s tobakom) se kaznuje s 300 kronami za vsak kilogram ali z zaporom od treh dni do enega meseca. Poleg tega je treba seveda plačati tudi dosedanjo zelo visoko globo in ves tobak se zapleni. (Cene živilom.) V Ljubljani: na stojnicah: govedina ,28 do 30 K, te-letina 24 do 26 K, svinjina 30 do 32 kron, slanina 48 K, mast 54 K; jajca po 2 kroni. — Maribor: govedina 25 do 27 K, teletina 23 do 25 K, slanina 42 do 48 K, mast 52 K, konjsko meso 10 do 12 K, prekajeno meso 42 do 46 K. — Praga: Voli 14 do 22 češkoslovaških (26 do 41 naših) kron, teleta 15 do 19 č. (28 do 35 naših kron, kravje ffreso, sprednje, 12 do 15 č. (20 do 28 naših) kron; sirovo maslo 52 do 54 č. (okoli 100 naših) kron. — Leipzig: Goveje meso 20 do 30 mark (46 do 69 naših kron), kozje meso 20 do 24 mark, mast 26 do 28 mark, gos 100 do 160 mark, kokoš 30 do 50 mark, jajca po 2 marki (naših kron 4-50). Kakor se iz tega v vidi, je pri nas živina najcenejša. (Narodna seljačka [kmetijska] banka) z glavnico enega milijona kron se je osnovala v Sibinju v Slavoniji. Namen banki je rešiti kmete, ki imajo naložen denar v madžarskih gospodarskih in kreditnih zadrugah, ki so pod sekvestrom. (Pravilno žigosane bankovce) po 1, 2 in 10 kron morajo sprejemati vse državne blagajne v vsaki višini. (Bolgarskih bankovcev-levov) naše državne blagajne ne zamenjujejo. Zato je trgovina z njimi popolnoma prosta. (Cekini) veljajo, in sicer desetkron-ski 900 avstrijskih kron, dvajsetkron-ski 1800 avstrijskih kron in stokron-ski 9000 avstrijskih ali okroglo 2000 naš;h kron. (Število naših bankovcev) se je od dne 8. do dne 15. februarja zmanjšalo za 22.209 dinarjev. (Ponarejene lire.) Na našem zasedenem ozemlju je vse polno ponarejenih laških bankovcev, in sicer po 5, 10 50, 100 in 1000 lir. Zategadelj Delujmo z vsemi močmi za procvit in razširjanje „Kmetijskega lista"! Da se bo širila naša ideja, pridobivajte nove naročnike ,,Kmetijskemu listu"! bodite previdni pri sprejemanju laškega denarja! (Amerikanski bankovci) po 50 dolarjev, ki so bili ponarejeni, so že davno vzeti iz prometa. (Ubogi stroji!) število avstrijskih bankovcev se je v dveh tednih pove--čalo za dve milijardi, od 33 tisoč milijonov na 35. (Bančni krah v Varšavi.) Banka poljskih trgovcev je ustavila izplačila, Samo poljsko vojno ministrstvo je s tem izgubilo nad 300 milijonov poljskih mark. (Nemški bankovci) po 50 mark se odtegnejo prometu. (Primanjkljaj Irancoskih železnic) anaša za leto 1920. nad 9 milijard frankov ali okroglo 100 milijard naših kron. (Denarna borza.) Amerikanski dolar stane 144 do 145-25 naših kron, angleški funt okoli 550 kron, francoski frank 10-35 dO 10-55 naših kron, italijanska lira 5-27 do 5-31 kron, nemška marka 2-28 do 2-32 kron, češka krona 1-75 do 1-80 kron, avstrijska krona pa je vredna 21 naših vinarjev. (Nova podjetja.) V Zagrebu se je osnovala ,2-agrebška tovarna čevljev" z glavnico 10 milijonov kron. — V Brodu je imel dne 19. februarja ustanovno skupščino „Tubus", tvornica za izdelovanje parnih kotlov in cevi. Glavnica znaša 5 milijonov kron. — „Koranit", prva jugoslovanska tvornica azbestnih plošč v Zagrebu zviša svojo glavnico na 25 milijonov kron. Letaa produkcija tvornice bo znašala sedaj 900 do ,1000 vagonov ploščic. — Ljubljanska pivovarna „Union" aviša svojo glavnico na 6 milijonov kron. Obenem bo podjetje nacionalizirano. Z drugimi besedami bi se moglo po sedanjih izkušnjah reči: nekaj naših ljudi bo dalo svoje ime, da bo mogla nemška pivovarna dalje nemoteno delati mastne dobičke. (Apnenec v Slivnici pri Mariboru.) Na posestvu g. Lesjaka v Slivnici pri Mariboru so našli za izdelovanje dušika in karbida izvrstno uporaben apnenec, ki bo posebno dobro služil tovarni v Rušah. Ta je morala namreč do sedaj uvažati za svoj obrat potrebni apnenec celo iz Hercegovine, kar je silno podražilo dušik. Novi rudnik bo vezala s kolodvorom ozkotirna železnica. (Produkcija sode) je oproščena pla eevanja taks in carine. Da so to dosegli naši sodovičarjd, je v prvi vrsti zasluga naših poslancev, ki so z uspe-from posredovali v tej zadevi pri finančnem ministrstvu. (Izvoz starega gradbenega lesa) je dovoljen na Goriško, in sicer carine prosto in brez zavarovanja valute. Les naj služi gradbi stanovanskih barak za 300 begunskih družin. (Svoboden izvoz modre galice) je dovolila Nemčija v višini do 50 od- stotkov mesečne produkcije. (Izvoz kave, tobaka, sladkorja) v teži nad štiri kilograme je Italija prepovedala. (Carinarnica) za naš promet z Italijo bo odslej v Rakeku, italijanska carinarnica bo pa v Postojni. (Carina na papir) bo odpravljena, ker je tako sklenil gospodarsko-fi-nančni odbor ministrskega sveta. (Na Francoskem) nameravajo povečati uvozno carino skoraj na vse predmete. (Trgovina z usnjem) je na češkem nazadovala. Tovarne so z usnjem založene, vsled visokih cen pa je povpraševanje po usnju zelo majhno. Enako poročajo tudi z Dunaja, kjer je obrat zelo skromen. Strokovnjaki trdijo, da v bližnjem času ni pričakovati poboljšan j a. (Preveč železa) ima Francoska, namreč okoli 50.000 vagonov. Da bi mogla prodati železo, je znižala Francija ceno železu na 380 frankov, toda vseeno ne more dobiti odjemalcev. (Cene železu,) ki so padle na Češkem za 25 do 60 češkoslovaških kron pri 100 so sedaj te-le: sirovo lito železo 245 (prej 295) č. K, fasonželezo 400 č. K, tračnice čez 35 kg na meter 395 (440) č. K, železniške plošče nad 5 mm 480 (540) č. K, pod 1 mm 520 (580) č. K. (Trgovinska pogajanja z Italijo) se prično, kakor hitro bodo Italijani izpraznili zasedeno ozemlje. (V Italiji) se podraži kruh, vino pa nameravajo obdačiti hektoliter s 30 lirami. Obrtnik, Novomeški tabor SKS. in obrtniki. Nepričakovano velikanska udeležba zavednega kmetskega in obrtnega stanu na novomeškem taboru — prena-poljen je bili največji novomeški trg, to je trg pred pošto, davkarijo in kavarno „Central" — je zaprla našim nasprotnikom sapo. Shoda, ki je trajal nad dve in pol uri, se je udeležilo gotovo do 4000 oseb, došlih iz vse prostrane Dolenjske. Zaradi zborovanja je trpel tudi sejmarski promet, kajti vse je hitelo poslušat naše neustrašene borilce za sveto in pravično stvar. Opazil si na shodu Temenčane, Koče-varje, Ribničane, ljudi iz kostanje-viške in Šentjernejske okolice, Žumber-čane, posebno mnogoštevilno pa so bili zastopani naši zavedni Belokranjci. Vsakemu zborovalcu si lahko čital z obraza veselje nad toliko množico. In ti navzočniki so bili po ogromni ve- čini naši že od vsega početka. Na onih pa, ki so bili doslej omahljivci, si opazil nekako radost izpreobrnjenja, kar je seveda v srce peklo nekaj navzočnih nasprotnikov drugih strank. Tem večji poraz pa je bil za te slednje, ko je množica soglasno odobrila, da se nekaj hujskačev odstrani z zborovališča, kar se je tudi zgodilo. Po javnem dopoldanskem shodu pod milim nebom je bil popoldne obrtni shod v gledališčni dvorani »Narodnega doma". Udeležba na njem je bila zopet ogromna. Zlasti častno so bili zastopani naši Belokranjci, pred vsem Čr-nomaljci. Shod je otvoril načelnik organizacije tovariš O grič, ki je predstavil zboro-valcem tovariša poslanca Puclja in Majcna. Nato je dobil besedo narodni poslanec tovariš Pucelj, ki so ga navzočni viharno pozdravili. Poudarjal je uvodoma težavni položaj kmetskega stanu ter orisal še veliko težavnejši položaj obrtnega stanu, česar se sam kot kmet in obrtnik najbolj zaveda. Priznava, da obrtniki potrebujejo svojemu stanu primerno zastopstvo v sedanji zakonodaji, toda če takega zastopstva dandanes obrtni stan nima, je tega v mnogočem sam kriv, ker ni dovolj organiziran. Stara resnica je, da se vlada kaj malo zanima za obrtni stan,' ki ga vsaka druga država bolj upošteva, kakor pa naša. Pri nas je obrtni stan le telo, na katerega polagajo nekateri pijavke, ki naj v obliki pretiranih davkov izčrpajo iz njega zadnjo telesno moč. Obrtniki, poglejte, kako so drugi stanovi organizirani! Ne zavidajte jih, ker kaj takega vam itak nič ne pomaga, pač pa jih posnemajte v vsem, kar se tiče organizacije, kajti s tem koristite samim sebi in si prilastite moč, s katero bodo morali računati tudi vsi tisti, ki vas danes še prezirajo! Pokrajinska vlada ne upošteva Vaših želj zaradi tega, ker ve, da niste dovolj motni, iz česar zopet izhajajo vse one krivične odredbe, ki Vas uničujejo. Preveč bi bilo naštevati vse krivice, podi katerimi ječite, dovolj je, če omenim le najobčutnejše davke z različnimi naslovi, carino za Vam potrebne sirovine in končno tudi bolniško zavarovanje. Naši poslanci se trudijo, da bi vse te krivice odstranili ali rak-rana se je preveč zajedla v obrtni stan. Osrednja vlada se izgovarja na pokrajinsko vlado, a ta zopet na osrednjo. Ker pa vlada absolutizem še danes, zato ni mogoče doseči pravih uspehov. Obrtni stan, katerega član sem sam, ne obupaj! Prišel bo čas, ko bo naš glas odločilen, in ta čas ni več daleč! Ustava bo v kratkem sprejeta in po-! tem se prične šele pravo delo za blagor vseh zatirancev, med katere spada gotovo v prvi vrsti obrtnik. Zatorej na delo: Vi doma potem organizacij, mi pa tam, kamor nas je poslala Vaša prosta volja! Živeli obrtniki! Za tovarišem Pucljem je povzel besedo narodni poslanec tovariš Majcen in pojasnil, kako je postopal glede carine dr. Žerjav na škodo obrtnemu stanu. Njegovo delo bo koristilo pred vsem tovarniški čevljarski industriji. (Klic: Pollaka in Kozino ščiti!) Tako postopati pa more posameznik le zaradi tega, ker se sklepajo in delajo odredbe za kulisami, ne da bi prave zastopnike stanov vprašali za svet. Niti tozadevnega načrta niso hoteli pokazati! Vse ima svoj konec in tako bo prišel gotovo tudi slej ali prej dan obračuna za vse krivice, ki ste jih prestali obrtniki. (Burno odobravanje.) O okrajnih bolniških blagajnah in zavarovalnih poviških je govoril tovariš Malovič. Vsi navzočni so se strinjali z njegovimi izvajanji, temelječimi v dejstvu, da teh prispevkov ne premore rokodelec na ljubo onim tovarišem v industriji, ki so res v vedni nevarnosti. Odredba se mora razveljaviti, postaviti se morajo bolniške blagajne v predvojno stanje in zaplenjeni denar se mora povrniti! Oba tovariša poslanca sta obljubila, da bosta storila vse, da bo našim zahtevam ugodeno, ker so povsem upravičene. Kar je bilo v njuni moči, sta že storila, a glavno pa bo prišlo šele tedaj, ko se bo naš glas moral vpošte-vati tudi pri pokrajinski vladi, ker drugače tudi mi ne bomo podpirali vlade in naj bi nas še tako krvavo potrebovala. Tovariš Ogrič je zaključil nato ve-levažni shod ter pozval vse tovariše na delo, ker le od vztrajnega dela smemo pričakovati boljše bodočnosti za obrtni stan. Večerni sestanek. Volilci so poslance kar naravnost oblegali. Pojasniti so jim morali vse mnogoštevilne krivice, ki se jim gode, tako pred vsem pri krivični odmeri davkov. Zaradi tega se poslanci niso mogli vrniti z večernim vlakom, ampak so na prošnjo obrtnikov drage volje sklenili, počakati na prvi jutranji vlak ter se z obrtniki razgovarjati o raznih gospodarskih vprašanjih. V gostilni g. Ivana Kokliča se je tako zvečer razvila živahna razprava, katere so se udeležili tudi naši bratje, oba bosanska poslanca Džokič in Ga-kovič ter Srbijanec poslanec Stankovič. Pokazali so, da tudi oni kot kmetje sočustvujejo z obrtnim stanom ter obljubili, da bodo podpirali naše poslance vselej, kadar se bodo borili za pravice obrtnega stanu. Belokranjci, zlasti Črnomaljci, so prosili za železniško zvezo' Črnomelj-Vinica-Ogulin-Reka, oziroma Dalmacija. Enaka želja se je izrekla tudi glede železniške zveze Brežice-Novo mesto. Poslanci so si vse te želje zabeležili ter prosili v tem oziru za natančne podatke, ker le na tak način smejo upati na uspeh. V prijateljski in odkritosrčni debati je žal le prehitro potekel čas. Z jasnostjo pa sta se manifestirala naše medsebojno zaupanje in skupno mišljenje! Bog živi naše poslance! Rosa z neba naj blagoslavlja njih nesebično delo celokupnemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev v blagostanje in na korist! Obrtniške vesti. (Ljutomer.) Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru" je imelo dne 22. februarja svoj reden občni zbor, ki se ga je udeležilo 54 obrtnikov in trgovcev iz Ljutomera in okolice. Društvo je delovalo v prvem letu precej živahno, imelo je deset odboro-vih sej in štiri javne shode (dva v Ljutomeru ter po enega v Gornji Radgoni in pri Sv. Miklavžu). Članov je štelo društvo 1920. leta 170, in sicer 33 ustanovnih, 123 rednih in 4 podporne. Na občnem zboru z dne 22. februarja je pristopilo k društvu osem ustanovnih in 20 rednih članov. V prvem letu so umrli štirje člani, in sicer: Boštjan Kikec, krojač v Stročji vasi; Marija Kocuvan, trgovka v Ljutomeru; Matija Prelog, gostilničar v Noršincih, in Jakob Bračko, zidar na Polici. Za Gornjo Radgono je bil ustanovljen odsek društva, ki ima 46 članov. Vodja odseka je Franc Korošec, trgovec, njegov namestnik pa Janko Cizej, trgovec v Gornji Radgoni. Blagajna se deli v društveno in podporno blagajno. Društvena blagajna izkazuje za prvo leto 3822 K 72 v dohodkov in 810 K izdatkov. Blagajna podpornega sklada (§ 3. f društvenih pravil) za onemogle, bolne in ponesrečene člane izkazuje 2441 K 8 v dohodkov in 100 K izdatkov. Za drugo leto društvenega delovanja (1921.) so bili izvoljeni v odbor gg.: Josip Vel-nar, mizar, za predsednika; Venčeslav Vilar, trgovec, za predsednikovega namestnika; Janko Horvat, slikar, za tajnika; Fran Sršen, trgovec, za blagajnika;' Ivan Škrajnar, medičar, Pero Veselič, brivec, Fr. Vogrinec, krojač, Franc Korošec, trgovec, Franc Rajh, kovač, in Lojze Kikec, čevljar, za odbornike. Namestniki so) gg.: Anton Ludvig, ključaničar; Anton Sla-vič, gostilničar, in Janko Cizej, trgovec v Gornji Radgoni. Vse zavedne obrtnike vabimo k pristopu v našo organizacijo in jih prosimo, da podpirajo naše delo. Kajti samo tedaj, če se združimo v močno, enotno vojsko, smemo upati na zmago svojih pravic. Ravnajmo se po zgledu drugih slojev! prvovrsten semenski krompir, dve plemenski ovci, deset panjev (kranjičev) čebel, polkrito kočijo in eno sedlo. — Frano Ziherl, posestnik v Vodicah št. 17. H* •4**' H* -H Primešaj krmi Mastin! T zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašok sa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet uglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.581. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. i zavojev Mastina stane 50 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftolmazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron. Lekai>nai» Tvnhoci v LJubljani (Slovenija) zraven rotovža. •4» .j. H* H* dinamit, dinamon, vžigalne vrvice, jeklo za svedre, orodje za kamenolome, ! železne blagajne, poljedelske stroje in vso drugo železarno ima vedno v zalogi Fran Sli ii liliji, Mnmlii (Marije Tereziji!) cesta 1. Mlatilnice za ročni In vratilni pogon, Tratila, čistilnike, trijerjo, slamoreznioe za pogon z roko in silo, sadne in vinska stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene kotle in drago ima vedno v veliki izberi v zalogi lastnica po umrlem soprogu Francu Hitti, Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 2. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsako- Ljubljana, Dunajska cesta šL 20; telefon št 470. vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, Jurčičeva ulica it 9. M. Kuštrin, UMETNA GNOJILA (kalijevo sol, kostni superfosfat, apneni dušik) dobavlja najkulantneje VINKO VABIČ, Žalec. Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine! i i '«£3^3 KiMirJ Sfig&ra m 1 i t ■ i Družba „IMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuj© vsakovrstno klavno živino in prašiče po . najvišji ceni. I ■ 1 m i ■ i ■ 1--- ■ m f Pupilarnovarni zavod. V lastni palači pi»i kolodvoru (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Telefon štev. 35. Stanje hranilnih vlog K 22,000.000. Vrednost rezervnega zaklada K 0,OOO,OOO. H Hranilnica mestne občine Celje. tasovljepa t Hranilne vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, uživajo najpopolnejšo varnost in ugodno obresto-vanje. Poštne položnice strankam brezplačno na razpolago. Rentnino plačuje zavod iz svojega. Sprejema tudi v varno shrambo od strank in sodišč razne vrednostne papirje, vložne knjižice itd. Daje v najem predale v svojih safeblagajnah, tako da obdrži ključ stranka sama. Oskrbuje svojim vložnikom prodajo in nakup vseh vrst vrednostnih papirjev itd. Izvršuje za nje tudi inkaso in druga denarna opravila najkulantneje. Izplačila v inozemstvu izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokovnjaški nasveti v vseh denarnih vprašanjih. Obrtniki, ustanovite si povsod, kjer se pokaže potreba, obrtno društvo! Pristopajte kot člani k ,,Jugoslovanski Matici"! Iščem podjetnega gospoda ali podjetno gospo, ki ima veselje do napredka, z imovino 100.000 kron, ki bi se naložila v podjetje in zavarovala na prvem mestu hipoteke. — Cenjene ponudbe sprejema predsednik »Slovenskega kluba" v Zenici A&te Urek, kolon. 48, Bosna. Pozor, kmetovalci! Prvovrstne oepljene trte različnih žistih in rodovitnih mešanih vrst prodajam po 4 krone komad. Na prodaj imam tudi amerikanske korenjake in bele vkore-ninjene šmarnice. Vse oddajam po ugodni •eni. — Franc Horvatr posestnik, Uostje, pošta Juršinci, okraj Ptuj. Prošnja. Vse tiste, ki so bili _ v ruskem ujetništvu in ki kaj vedo o pogrešanem Antonu Virantu iz Dobravce št. 5, prosim, da bi sli, če le mogoče osebno, proti odškodnini izporočili kake podatke o njem. — Jožef Janeilfi, Dobravca št. 5, pošta Ig. Prva srbska tvornloa slrllneg-a praška ln alrllne tekočine Gjoka Dlmftrijevlč, Niš, ima v zalogi sirilni prašek in sirilne tekočine, cenejše in močnejše kakor tuji proizvodi. Zastopstvo za Slovenijo: Dt Dimitrije vič, LJubljana, Blelweisova cesta 20. Išče ie nn pridna in čistosti va-"" jena ženska za manji« posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kraj je od mesta oddaljen pol ure. Vajena mora iti vsakega dela na polju in tudi pri živini. Lahko je vdova z otrokom, ki v šolo hodi. Nastop takoj. — Vpraša se pri Jo-■lpu Petelina v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 7. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske are, budiljke, zlatnino in srebrnino x kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg it. 20. KMETOVALCI, POZOR! KM t. t • t- ' .V : * •' '» ' . ; . Dospele so staroznane, naravnosive ZEILINGERJEVE KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druge vsakovrstne železnine. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka Zalta & Zilio, trgovina železnine v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št. 10. iz Havre ¥ Imerito samo 6 dni. „ Edina najkrajša črta. Vozne listke za ) vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Express in vsa zadevna pojasnila daje edino koncesijon. potovalna pisarna Ivan Hraber v Ljubljani fiopsvelska (Marije Terezije) cesta St. 13 (KollzeJ). Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin, Trgovina in zaloga: Aleksandrova cesta št. 13. Ivan Kravos MARIBOR Sedlarska delavnica: Koroška cesta št. 17. Zaloga konjskih oprem za lahke in težke vožnje kakor tudi razne potrebščine za konje, navadni beli ter najfinejši bičevniki za kočije. Obnošene opreme in sedla na izbero. Kovčegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni Jermeni v vsaki širini za mline, žage itd. Na debelo In na drobno. Postrežba točna in solidna. J 3EE 3BE 3I3G Za praznike in bližnjo pomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih ia bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na .... raznovrstne ostanke po zelo znižanih conah. - - - - t A. &» JEL veletrgovina z manufaktarnlm blagom v Ljubljani, Mestni fcpg št. lO. eče brinje razpošilja, dokler traja zaloga, iz svoje podružnice in zaloge v Velikih Laščah vsako množino nad 100 kg za ceno K 560'— za 100 kg I tvrdka Paternost & Remlc, LJUBLJANA, Rimska, cesta. št. 29. Brzojavi: Parem, Ljubljana. | Vreče je prinesti, eziroma poslati, naprej, ker se sicer naše zaračunajo po K 23'—. 9 m f a Modro galiCOkg po 20kron za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca marca proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse želez-v niške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi M/ pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, W toda le~"V celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. W ' !£ ANT. ČERMETvŠ LJUBLJANA f Dospela jo velika pošiljatev raznih - gumbov za* suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk ro priporoča tvrdka Josip Peteline tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. P8tra nasip št. 7, Slovenske eskemptne banke Telefon int. št. 3 Ljubljana nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Telefon int. št. 3 Kapital: K 20,000.0^ SLOVENSKA ESKOAIPTNA BANKA 6000000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- T mnf Tflira CPY PKT11ITRHfiUA TTITPA IZVRŠUJE VSE BAMCNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU liJUliLJA«A, dbLhJNJSUlfurU Vil ULluA S>1. I.......NAJKULANTNEJE ....... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA Uraduje vsak torek ln vsak petek od devetih do dvanajstih, po potrebi pa tudi vsak dan Hranilne vloge obrestuje po 3V2% in po 4%. _ „ Rentni in invalidski davek plačuje zadruga sama. Popolna varnost vlog. ^ _ , , ____Točno izplačilo. Stanje zadruge koncem leta 1920.: Hranilne vloge: čez 1,000.000 K. — Lastno premoženje^ 150.000 K. — Denarni promet: 4,000.000 K. — Vojnih posojil: Nič! Služkinja, tudi začetnica, se sprejme za vsa hiSna dela k, rodbini brez otrok. — Miroslav Žabka, vila Bistra, Domžale. Veliko zalogo velikonočnih la drugih razglednic ^ pismenega papirja kakor tudi cigaretni papir ir stročnice po zelo nizki ceni priporoča tvrdka Ivan Bonač, Ljubljana. Trgovina z železnino Erjavec Sc Tupk „pri zlati lopati" F L3UBL3AM, ValuozopjBV fpg št. 7 »Mpreti kriiftn»ke cerkve (prej Hammer-schmidt- Milhleiiea). Zaloga cementa in karbida.