Poštama plačan« * gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA ' ... i ’ , Uredništvo im uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, tel«fon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska rbomica — Trbovlje, Delavska dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma se ne sprejemajo, Štev. 1. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Ju£o*l*vito znala m—rimo 10 Din, za i*o-zemstvo uveeečno 15 Dm. Sobota, 2. januarja 1932. Malih oglasov, kj služijo v poeradovanje in sociialne namen« delavstva ter mameičencev, stane vtakja beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1________ V oglasnem delu stam« pe- titna enoitol-pna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust Čekovmi račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne trankiraK), Leto VII. Pojdi in stori tako! Na pragu. Ce stopim na prag, se lahko oziram naprej in nazaj, v preteklost in bodočnost. Simbolično je tak prag tudi novo leto. Ob novem letu drug drugemu voščimo srečo, ne da bi vedeli, ali bo moj prijatelj, znanec srečen ali ne. Naučili smo se tako. Ni pa brez pomena, če ta dan pogledamo svoje račune, svoja dejanja ter prav vestno preštudiramo, ali so naša dejanja, naša delovanja odgovarjala našemu duhu, našim ciljem; ali smo vedno in dosledno zastopali vsesplošne delavske interese in skušali moralno in dejansko podpreti ne svoja, ampak delavska, socialistična stremljenja; ali smo pripomogli k temu, da se delavstvo emancipira in s tem dobi iniciativnost v svojih bojih, v svojem cilju? To je zadeva vsakega z delavskim socialističnim duhom prežetega zastopnika delavskih interesov. Cma bodočnost je pred nami. Nejasne so konture te bodočnosti, dasi nam od vseh strani zatrjujejo avtonomijo, demokracijo, svobodo in najlepšo bodočnost. Črna, pravimo? Črna zato, ker je negotova. Razvoj! Ni velika naša zahteva. Predvsem nam je potrebna svoboda. Ne le nam, vsakemu narodu, vsem narodom, ker je le v svobodi mogoč zdrav razvoj. V svobodi hočemo braniti svoje pravice, se boriti proti kri* vicam, ker smo enakovredni člani človeške družbe. Zatiranje posameznih slojev, plasti naroda, bi bilo krivično in za bodočnost nevarno. Vsi smo državljani, vsi samo člani družbe, zato nam pripadajo tudi vse pravice. Suženjstvo na Japonskem, na Kitajskem, v Indiji in drugod podira danes Evropo. V naših srcih in naših dušah tudi v novem letu ne bo zamrla iskrica, ki jo je zanetila velika veda o socializmu. Nikdar ne bo zamrlo v nas to prepričanje, ker je znanstveno utemeljeno. Razmere nas silijo v to in pravico imamo, da se borimo za ta velik cilj v eni fronti z ostalim mednarodnim proletariatom. Naše zahteve so pravične; in čeprav nas ne druži politična stranka, nas pa družijo nujni interesi. Družijo nas ti interesi in nas bodo družili, neglede na levo ali desno. To je pot delavstva v bodočem letu. Srečno! Ogrski kmetje se puntajo. Y ?bčino Gyiilevesz je prišel okrajni notar Mihael Kovacz z dvema pomočnikoma po uradnih poslih. Med kmeti se je takoj raznesla vest, da so prišli izvrševat rubeži za zaostale davke. Kmetje so začeli zvoniti z zvonovi vaške cerkve, nakar so se zbrali vsi občani, oboroženi z različnimi predmeti in so sprejeli notarja s točo kamenja. Ranjeni no-*ar je moral zbežati. Prihodnji dan s° žandarji aretirali osem kmetov. Ruski delegati za raz-orožitveno konferenco. Delegacijo bo vodil Litvinov. Rusko delegacijo za razorožitve-no konferenco v Ženevi bo vodil komisar za zunanje posle, Litvinov. Priseljeni mu bodo bivši ljudski komisar Lunačarski in vojni strokovnjak, elan revolucijskega vojnega sveta, "utua. Naš list »Delavska Politika« stopa z Vami, čitatelji in prijatelji, v novo leto. V nadi prestopa prag starega leta, da bo v novem' letu napredovala sama in z Vašo pomočjo. Vi. naročniki in čitatelji, ste nje edina kremenita opora. Vaša je »Delavska Politika« in Vaša in naša je dolžnost, da jo razširimo v delavskih vrstah in v vrstah vseh onih, ki čutijo z nami, ki se z nami bore za boljše, svobodnejše razmere in srečo jugoslovanskega naroda sploh. Ni mogočen naš tisk, dasi je število delavstva in socialistov mogočno. Ni mogočen še danes naš delavski tisk, ker se vzdržuje s prispevki in naročninami proletarcev in le deloma z dohodki trgovskih 'reklam. Toda, če je število delavstva mogočno, mora postati tudi delavski tisk mogočen. Nekoliko požrtvovalnosti in resnega dela je treba; odločna volja*, delo po programu nedvomno vodi do zmage in delavski tisk do- socialnopolitičnega vpliva, ki je danes nujnejši kakor kdaj prej. Oglejmo si današnje borbe. V krizi smo in v tej krizi trpi delavstvo. Že nad leto dni pa nas poučuje kapitalistično časopisje, kako pridemo najhitreje iz krize, dočitn kapitalizem odpušča milijone delavcev iz službe, zaposlenim' pa znižuje plače. In mnogo nas je, ki verujemo v take medicine ter moralno in dejansko podpiramo varajočo politiko kapitalizma oziroma njega sistem1. Zakaj je ves svet preplavljen s praznimi frazami o ozdravljenju gospodarstva? Enostavna je stvar. Kapitalistični karteli in trusti imajo vse veliko in pomembnejše časopisje v svojih rokah in to piše potem1 kakor je njim prav. Pišejo o ozdravitvi gospodarske krize, o razorožitvi, o mednarodnem sporazumu tako sladko in prepričevalno, da javnost vsa osrečena po lepih nadah pozabi nase in tava za kapitalističnim časopisjem kakor človek v hipnotičnem stanju. To je zlo. Ce pa pogledamo v prakso mednarodne kapitalistične politike, opažamo prvi hip, da kapitalistične države venomer nastavljajo ovire lepim problemom. Kapitalizem pa izsesava narode, davi z gladom in utrjuje sam sebe. Milijon kapitalistov danes študira le to, kako bi izvedlo diktaturo nad vsem človeštvom1, ki šteje okoli dve milijardi oseb. Kaj nas uči vse to? To nas uči, da moramo imeti svoj cilj, svoj problem in da moramo torej hoditi popolnoma svojo pot. Rešitev je v zatiranih samih, ozdravitev krize v izpremembi gospodarskega sistema. Zato naša pot ne vodi po sledi, ki nam jo nudi svetovno velekapitali-stično časopisje. »Delavska Politika« je skušala tudi v minulem letu zagovarjati lastno pot delavstva. V tem pravcu bo delovala tudi v novem letu, toda dobiti mora v delavstvu in onih socialistično prepričanih krogih moralno in materialno podporo. Moralno, da prijatelji list razširijo sploh, materialno pa v tem, da mu preskrbe čimvečje število novih naročnikov. Če vsak naš somišljenik to dolžnost vzame resno, uspeh ne more izostati. Glavno pa je pri listu, da je razširjen, da ga naročniki čitajo. Šele tedaj more list z uspehom zavračati varljive probleme in hipoteze ter zagovarjati lažnjivo ali zahrbtno protidelavsko politiko. Delavski list ima nalogo in dolžnost, da jasno pove pravico in resnico ter zavrača laži in prevare. Zato je naša dolžnost, da širimo delavski tisk, ki je, če je razširjen, močnejši kakor vsaka vojska in močnejši kakor ošabni svetovni kapitalizem. Za narodi je delavski tisk največja moč na svetu. In to moč moramo okrepiti; zakaj prav današnje razmere nas k temu najbolj silijo. Skromna je naša »Delavska Politika«, ker, kakor veste, drugačna ne more biti. Toda le v njej smo govorili o domačih razmerah iskreno, le v njej smo poročali o mednarodnem socialističnem in strokovnem gibanju, ker je bila to naša dolžnost, da smo vsaj o najvažnejših dogodkih obveščali tukajšnje socialistično delavstvo. V bodočem letu bomo hodili isto pot; če se razmere izpremene, bomo posvetili še več pažnje socialističnemu gibanju, ker je to domala edina naša tribuna. List posveča precej prostora tudi strokovnim, kulturnim in zadružnim organizacijam kakor tudi zabavi. Želeli bi le, da bi organizacije ter Socialne in delavske ustanove več poročale o svojih dogodkih v »Delavski Politiki«, ker list postane splošna last šele tedaj, če ga porabljajo organizacije in ustanove za svoje glasilo. Dopisovanje organizacij in ustanov ustvarja enotnost duha, enotnost stremljenja, kar je toliko kot emancipacija delavstva od kapitalističnih vplivov. To je plemeniti cilj naše »Delavske Politike«. Ona naj bo središče vsega našega delavskega gibanja in dokaže naj javnosti, da čutimo in poznamo vso ogromno pezo socialnopolitičnih pravic. Ona naj bo glasnik nas vseh, da ohrani v nas socialistično zavest in voljo do nadaljnjega boja za pravice, za pravičnost, za enakopravnost človeštva. S tem du.hom naj nas prepaja in prepoji. »Delavska Politika« izhaja dvakrat na teden. Naročnina znaša samo deset dinarjev na mesec za osem številk, oziroma štirikrat v letu pet številk v mesecu. Težko pogreša delavec ta znesek, ali žrtve so potrebne. Prvi delavski boritelji so leta in leta presedeli po ječah, rablji so jih morili in še danes sedi po svetu mnogo najpoštenejših delavskih prvoboriteljev po ječah. Toda mednarodni socializem je tu in je močan. In mi ne bi mogli niti majhnih žrtev doprinašati? To ni verjetno. Kdor more, mora žrtvovati, kdor žrtvuje, če more, dokazuje s tem svojo iskrenost in prepričanje. Apeliramo v tem pogledu tudi na pomoč vseh delavskih organizacij, ker bo njim in celotnemu gibanju v prid. Vi, mi in vsi hočemo ‘v novem letu izpolniti te dolžnosti! Hočemo! Uredništvo in uprava se bosta pa potrudili, da list še izpopolnita. V tem zmiislu srečno novo leto vsem! In na delo proti krivicam in proti varajočemu kapitalističnemu časopisju! ______________________________ Srečno in veselo Novo leto želi vsem naročnikom, čitateljemin inserentem Uredništvo in uprava. Zopet ustavitev večjega obrata. Tovarna strojil v Majšperku pri Ptuju je ustavila obrat. Dne 25. decembra 1931 je ustavila obrat majšperška tovarna strojil pri Ptuju in odpustila iz službe skoro 140 delavcev. Tovarna je že prej obratovala v zmanjšanem obsegu, sedaj pa pravi, da ni naročil in zaradi denarne krize. Mir vam bodi, pravijo; prav tedaj se pa zapirajo vrata tovarne, ki je nudila siromašnemu delavstvu vsaj nekoliko dela. Podunavski gospodarski blok. Na Čehoslovaškem in na Ogrskem se pojavljajo zopet glasovi o podunav-skem gospodarskem bloku. Nek francoski list pa dostavlja k temu vprašanju svoje pripombe in opomine. Na francosko finančno pomoč bi tak blok, ki bi obstojal iz Avstrije, Čeho-slovaške in Ogrske, imel več upanja, ker bi taka gospodarsko-politična enota praktično imela v bodoče ugodne uspehe. Francija predlaga ta izhod, ker hoče Avstrijo odtujiti Nemčiji, češ, da ne mara »nemške srednje Evrope«. Smatramo sicer vsako zbližanje evropskih držav za napredek v razvoju, vendar ima francoska politika namen, ustvariti v Evropi več političnih in gospodarskih držav. Francoska politika s svojo kapitalistično močjo ovira konsolidacijo Evrope. Tudi nacionalno je združitev Avstrije in Nemčije upravičena. Mussolinijevo gospodarstvo poka. V Milanu je propadla fašistična zadružna banka ter izkazuje 30 milijonov lir primanjkljaja. Fašizem zvrača krivdo na vodstvo banke in so direktorja zaprli. Ravnatelja sta bila Lucij ni Lovre Manzoni, o katerih pišejo sedaj, da sta bila na slabem glasu. Njiju oče Josip je pa sploh sleparil s spekulacijami v prejšnjih letih, sedaj pa je bil glavni ravnatelj. Prizadeti so manjši vložniki, zlasti kmetje iz milanske okolice. Evropska fronta proti Ameriki. Zedinjene države ameriške nočejo črtati vojnih dolgov. Zato je pričela Anglija agitirati za evropsko fronto proti Ameriki. V ta namen se hoče dogovarjati predvsem s Francijo. Zato se Zedinjene države sploh ne udeleže konference vlad, ki se bo najbrže vršila v Lausanni. Borba med kapitalisti in kapitalističnimi državami prihaja v stadij ostrosti. In kriza? Krize in nezaposlenih tem gospodom ni mar. Sodalni boji na Španskem. Na Španskem je izbruhnilo deset splošnih stavk v različnih strokah. Najpomembnejša je kmetijska 'Stavka. Vfrvenje izvira iz katalonskih političnih razmer, ker Katalonci niso zadovoljni s svojim političnim položajem1. Bodoča reparacijska konferenca se bo vršila šele, ko se o programu sporazumeta Francija in Anglija. Koliko delavcev iKe dela pri Borzah dela Posredovalnice dela so nujna ustanova, ki potrebuje znatne dopolnitve tako glede posredovanja, kakor glede podpiranja nezaposlenih. V letu 1931. se je za delo pri borzah dela (mnogo se jih sploh ne prijavi) delavcev prijavilo dobilo delo januarja 21.703 3.151 februarja 21.955 2.961 marca 24.268 3.856 aprila 26.311 7.992 # maja 25.662 9 430 junija 17.243 6.638 julija 18.256 7.050 avgusta 19.215 6.302 Na vsakih sto delavcev, ki so dobili delo, jih je delo iskalo meseca januarja februarja marca aprila maja junija julija avgusta 689 delavcev 749 630 329 272 260 259 310 Ta števila kažejo, da imamo veliko nezaposlenost tudi v naši državi. V tem izkazu zlasti niso zapopa-deni delavci iz dežele in mnogi industrijski in obrtni delavci, ki prejemajo svoje podpore in posredovanje od svojih strokovnih organizacij. Voditelji delavske internacionale pri Hendersonu. Te dni so se zglasili pri Hendersonu, predsedniku razorožitvene konference, v Londonu zastopniki delavske socialistične in strokovne internacionale: iz Nemčije Breit- scheid, iz Francije Leon Blum in Jou-haux. Zastopniki delavskega gibanja so predložili Hendersonu svoje zahteve in imeli z njim konferenco. Hendersona obišče te dni tudi generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drumond. Pred novo vlado na Poljskem. Na Poljskem pripravljajo izpre-membo vlade, ker narašča opozicija. Predsednik nove vlade, vlade sporazuma, bo prof. Bartel. Maršal Pil-sudski pa odide na daljši oddih v Egipt. Komunisti v Chile. V Santiagu v Chile so komunisti skušali vprizoriti vstajo. Po težkih bojih se je vladi posrečilo vstajo udušiti. 33 komunistov je bilo ubitih, ostali so zbežali v gore. Doma in po svetu. Z nadami. Drug drugemu voščimo in želimo te dni srečno novo leto. Običaj je to. In če je tudi le običaj, se vendar oglaša ob tej priliki neka blaga, skromna nada. Nada, pričakovanje. Nehote imamo ta občutek, čeprav smo prepričani, da je nada le odsev praznih sanj. Človek je živo bitje. Človek že po svoji naravi hoče kvišku, hoče živeti in hoče biti srečen. Po svoji naravi se bori sebičnež zase, kapitalist zase, socialist za splošnost. Ni socialist, kdor se bori le zase. Le egoist se bori samo zase, socialist pa vidi v vsem človeštvu eno živo bitje, ki mora, mora kvišku do najvišje popolnosti. Socialist zahteva enakopravnost ljudi, altruistično delo za splošnost. Socialist želi svobodo razvoju, socialist želi in se bori požrtvovalno za enotno živo bitje, za človeštvo. Težko razume to vprašanje, kdor ima s kapitalizmom prekvašene možgane. Ali vsako drugačno naziranje ustvarja v človeški družbi le nove kaste, ki pomenijo desorganizacijo človeškega duha in medsebojno borbo teh kast. Postanimo v novem letu socialisti in borimo se za — človečanstvo živega bitja človeštva. — Tako novo leto želimo in tako novo leto bomo lahko imenovali srečno. Kralj Aleksander se je zopet vrnil iz Pariza v Beograd. Parlament in senat se sestaneta dne 15. januarja k prvi seji. Najemniki, ki že par let plačujejo oderuške najemnine, pričakujejo, da se bo parlament v svoji prvi seji ba-vil s tem začasno najbolj perečim vprašanjem. Tudi banska uprava bi bila že lahko izdala v svojem območju deželni zakon, ki bi reguliral cene najemninam. Reorganizacija naše pomorske plovbe. V Splitu se je vršila te dni konferenca ošinili jugoslovanskih paroplovnih družb, na kateri so se dosedanje naše pomorske plovne družbe organizirale v skupno zvezo pod naslovom »Jadranska plovidba«, ki bo posedovala nad 20 parnikov s 40.000 tonami v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Ziina ga je rešila. Pod Alilino-vim kozolcem na Ilovici pri Ljubljani so našli za Božič 43 letnega vojnega invalida Franca Keržiča zmrznjenega. Hrvatski pisatelj Avgust Senoa, med Slovenci znan zlasti po prevedeni ljudski povesti »Kmečki punt«, ki je umrl pred 50. leti, je letos med brati Hrvati predmet velikih proslav. Na njegovi rojstni hiši v Zagrebu so zagrebška kulturna društva odkrila spominsko ploščo. Lep njegov spomenik se pa nahaja v Zagrebu na Akademskem trgu. Na prvi pogled je simpatičen človek, iz čegar fine kože na obrazu in rokah brez lišajev in gub se da sklepati na snago in nego. Skrbni ljudje vporabljajo zato samo medicinsko zanesljiva sredstva kot so: Fel-lerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (5 kosov Iranko 52 Din). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, El-za-trg 383, Savska Banovina. Razorožitveaa konferenca, ki ji bo predsedoval Henderson, po zadnjih vesteh ne bo preložena. Reparacijska konferenca, ki se bo vršila z ozirom na težki položaj Nemčije v drugi polovici meseca januarja, bo najbrže v Haagu. Prelat dr. Selpel je moder mož. V Avstriji pripravljajo zakon proti Hitlerjevemu gibanju, oziroma proti revolucionarnim akcijam. Tu se je oglasil bivši kancler dr. Seipel in je izjavil, da je vsak zakon nekatoliški, ki deli ljudi v razne kategorije, če se deli ljudi kakor pse, po rasah kakor živali. Naj pove dr. Seipel, ali je bila katoliška zakonodaja takrat, ko so delavcem jemali koalicijsko pravo?? Ali je katoliška zakonodaja, ki delavcem nudi drugačne pravice kakor drugimi posestnim slojem, ali zakonodaja, ki daje pravico do uživanja sadov dela enim, drugim pa ne, do sadov lastnega dela, ko so nezaposleni? Vse to je tem manj katoliško. Dunaj bo gradil vsako leto 1000 stanovanj. V to svrlio je mestni svet po hudem odporu meščanskih strank sklenil nov 10 odstotni davek na naj-večja stanovanja. Dohodek iz tega davka bo omogočil mestni občini, da bo lahko vsako leto zgradila vsaj 1000 stanovanj. Krščanski socijalci so pri zvezni vladi vložili zahtevo, da tega davka ne potrdi. Dr. Beneš proti Avstriji. Francoska javnost zagovarja gospodarsko sodelovanje podonavskih držav, vštevši Avstrijo. Dr. Beneš, čehoslovaški zunanji minister, pa ne mara Avstrije v tej zvezi, marveč le^ malo antanto, Poljsko in Ogrsko. Dr. Beneš pravi obenem, da hoče tako zvezo brez političnih koncesij. Kako to misli, ni jasno, ker bazira vsak sporazum na medsebojnih koncesijah ali pa je diktat. Med Čehoslovaško in Ameriko je s 1. januarjem odpravljeno vidiranje potnih listov. Protest čeških intelektualcev proti dogodkom v Frivaldovu. Kakor smo pred kratkim poročali, je v Frivaldovu na češkem žandarmerija streljala na demonstrirajoče brezposelne in jih večje število usmrtila. Sedaj je sedemdeset čeških intelektualcev in umetnikov, med drugimi pesnik I. S. Mahar, profesor Oton Fischer, legionarski pisatelj Josip Kopta, komponist Haba i. dr., objavilo oster protest proti postopanju oblasti ob tej priliki. V protestu navajajo: pravico demonstrirati ima vsak človek, ki ni popoln suženj. Vsak izmed nas je tudi za časa bivše Avstrije demonstriral, ampak tedaj se radi tega ni na nas streljalo. Mi protestiramo v imenu človečan-stva, kajti če bi molčali, bi bili sokrivi. r _ de\u ma- vo:X^m ZObv vodi Diano red£enalu Pr' M* m°ra ' n fclovck-vsak kuhur TodaV> 5£ Racionalizacija in nezaposlenost. Predpogoj nujnosti skrajšanja delovnega časa. orožja. Tovarno so preuredili za svojo kasarno, v kateri se stalno nahaja večje število hitlerjevcev, ki se vadijo v orožju in izzivajo mirno Prebivalstvo^ Fašist Hitler je ustanovil svojo ■zdelovalnico orožja, v kateri izdeluje razne vojaške potrebščine za svoje čete. Nemčija to doslej mirno gleda. Film Wilhelma II. Nemška filmska produkcija je izdelala film iz življenja bivšega nemškega cesarja Wilhelma II. v Doornu. Pri predvajanju tega filma v belgijskih in francoskih mestih je prišlo do burnih protestnih demonstracij in je moral biti ta film odstavljen s programa. Švicarski narod proti sebi. V Švici je bilo splošno glasovanje o uvedbi starostnega zavarovanja za onemogle in svojce dne 5. in 6. decembra 1931. Uvedba zavarovanja pa ni bila sprejeta. Odločevalen je bil sedanji kapitalistični duh, ki se bori proti socializmu. Laval pojde v London. Macdonald je povabil Lavala, predsednika francoske republike na razgovor v London. Razgovor se bo nanašal na reparacije in razorožitvene konference. Anglija namerava predlagati petletni moratorij za nemške dolgove, to je takozvane neodložljive obroke, Francija pa je hotela dovoliti le dvoletni moratorij za nenujne dolgove. Francija je odlikovala japonskega zunanjega ministra Jošisavo. Novi japonski zunanji minister je dobil francoski red velikega križa častne legije. Odlikovanje mora biti političnega značaja, ker se zlasti Japonska upira sporazumu s Kitajsko in pritiska Društvo narodov na sporazumu. V stadiju spora more imeti odlikovanje le političen značaj. Proces proti ponarejevalcem draguljev. Proti generalnemu ravnatelju francoske družbe za trgovino z dragimi kamni, Comptoir Lyon-Almand, se vrši kazensko postopanje, ker se je družba na veliko bavila s trgovino ponarejenih dragih kamnov. Papež je izdal za novo leto okrožnico »Lux viritatis«, v kateri zlasti opominja pravoslavne kristjane, da se zopet vrnejo v rimsko cerkev. Petletnica ruskih sovjetov. V Moskvi je imel te dni sovjetski izvršni odbor svojo sejo, na kateri je Molotov opisal potek tekoče petletnice. Izjavil je, da je petletnica tako napredovala, da bo petletni načrt izveden v štirih letih. Poročal je, da sklene Rusija s Poljsko, in isto žele Romunija, Finska in Estland-ska, pogodbo, da se zavarujeta pred Medsebojnim napadom. Glede Mandžurije je rekel Molotov, da Rusija ne potrebuje novega ozemlja, a vse-eno mora previdno motriti dogodke na vzhodu. Odstopiti pa tudi ne namerava niti milimetra svoje zem-lje. Komunistični rdečesrajčniki tudi y Indiji, V Pešavaru je prišlo med ^dskimi komunističnimi rdečesrajč-°iki in angleško policijo do dveh krvavih spopadov: pri prvem je bilo 11 komunistov ubitih, 50 pa ranjenih. Pri drugem spopadu je policija vsevprek streljala v veliko množico komunistov. Aretiranih je bilo 400 oseb, med njimi vodja rdeče-srajčnikov Abdul Choffar in 17 njegovih pristašev. Gandija je ob njegovem povratku v Bombayu pozdravljalo na ulicah pol milijona prebivalcev. Gandi je izjavil, da če se bodo vsa miroljubna sredstva boja za neodvisnost Indije izjalovila, bo treba poseči po radikalnejših sredstvih sile. Gandhi je doma. V Bombay je dospel v pondeljek, kjer so ga slo-vesno sprejeli voditelji kongresa in Ppslanstvo žen. Govoril Gandhi ni ničesar, ker je pondeljek zanj dan molčanja. Kako se bo nadaljnje indijsko gibanje vršilo, je težko trditi, zlasti pa, ker je panmuslimanska liga odstopila od zahteve po samostojnosti Indije. Liga bo torej vodila sama borbo proti Gandhijevim nacionalistom. Indija se bo torej dalje lepla med seboj, kar bo le olajšalo gospodarski in politični teror Anglije. Kasta nedotakljivih (najnižja kasta Indov, s katero ne marajo ostale MEDSTROKOVNI ODBOR (STROKOVNA KOMISIJA) V MARIBORU sklicuje za nedeljo, dne 3. januarja | 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II: OBČNI ZBOR (PLENUM) s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanju Medstro-kcvnega odbora v preteklem letu; 2. volitev novega odbora in kontrole; 3. položaj delavstva in bodoče akcije strokovnih organizacij; 4. raznoterosti. Na plenumu imajo pravico in dolžnost prisostvovati in glasovati člani odborov vseh strokovnih organizacij v Mariboru, ki so v sestavu Medstrokovnega odbora. Z ozirom na važ-nost dnevnega reda, se vabijo vse podružnice, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Dostop s posvetovalnim glasom imajo tudi vsi zaupniki in člani. Medstrokovni odbor v Mariboru. višje kaste priti v nikak stik), je jako huda na Gandija, ker je ta na londonski konferenci odklonil njih zahtevo, da bi tudi oni smeli imeti svoje zastopstvo v vseindskem kongresu. Radi tega so ob Gandijevem povratku vprizorili proti njemu ljute demonstracije, potrgali so vse zastavice, žirlande in okraske, pripravljene njemu na čast. Policija je morala s silo nastopiti proti njim in je bilo pri tem 25 oseb težko ranjenih. Nova vlada na Kitajskem. Predsednik nove kitajske vlade je Lin Sen. Kitajska narodna vlada obstoji iz 6 svetov, in sicer izvrševalni, zakonodajni, pravni, preiskovalni irfc nadzorni svet. Predsednik izvrševal-nega sveta ima približno iste pravice, kakor predsednik francoske republike. Kitajci in Japonci se bodo klali dalie. Japonska pripravlja veliko ofenzivo ter namerava zasesti vso južnovzhodno Mandžurijo. Protesti Amerike ne zaležejo nič. Čičerina, bivšega sovjetskega ljudskega kumdsarja so našli te dni na moskovskih ulicah pijanega, v popolnoma zapuščenem stanju. Prepeljali so ga v nek azil. Odkar je bil odstavljen od svojih funkcij, se je udal pijači in je od dne do dne bolj propadal. Železniška nesreča. Pri Viterbu v Italiji je iztiril osebni vlak. Rezultat: 3 mrtvi in 20 težko ranjenih. Mednarodno verižništvo še ni izumrlo. Ameriški in angleški bankirji so izposojevali denar v Franciji za nizke obresti in ga posojali Nemčiji za višje obresti. Taka je kapitalistična mednarodna pomoč Nemčiji. New Fundland bankerot. Angleški dominijon New Fundland, velik otok ob Kanadi, ki meri 400.000 kvadratnih kilometrov in šteje blizu poldrag milijon prebivalcev, je najavil bankerot. Vlada je hotela odvrniti katastrofo na ta način, da je ponudila otok v nakup Kanadi za 125 milijonov dolarjev, česar pa ta ni sprejela. Pariški tramvaj bo izginil. Ker se je pariška cestna železnica izkazala kot velika ovira prometa, jo nameravajo nadomestiti z avtobusi. 2e prihodnje leto bo velik del cestne železnice odpravljen. Svetilni plin iz kave. V Rio de Janeiro v Braziliji so nakupičene tolikšne množine kave, da ne vedo kam z njo. Sedaj so odkrili, da tleči kupi kave proizvajajo plin, ki se da izkoristiti za razsvetljavo. Na ta način hočejo oskrbeti vse velemesto z razsvetljavo iz kavinega plina. Pri nas je pa kava tako draga. Žrtve avtomobilov. V Chicagu so letos avtomobili zahtevali 37.000 smrtnih žrtev, to je toliko, kolikor je padlo ameriških vojakov v svetovni vojni. 1 — y............ Pridobil bom še vsaj enega novega naročnika „Delavski politiki To naj bo geslo vsakega zavednega delavca ob novem letu. Socialni demokrat in minister za socialno skrb na Cehoslovaškem dr. Czech je pojasnjeval v proračunskem odseku socialnopolitične razmere. Rekel je, da je ta kriza tako huda, da maje temelje obstoječega gospodarskega reda ter stremi po novih oblikah. Da se ogromna nezaposlenost odpravi, je potrebno gospodarstvo po načrtu in v prid splošnosti. Nezaposlenost je danes desetkrat večja, kakor je bila pred dvema letoma. Praksa dokazuje, da racionalizacija bistveno izpreminja prod. proces ter izloča delovne sile. Racionalizacija pa ni končana, bolj in bolj bo napredovala in zopet bo izločenih stotisoče pridnih delovnih rok iz procesa. Mnogi menijo, da se da nezaposlenost odpraviti z zasilnimi deli in ko je to delo končano, se jih zopet prepusti usodi. Ministrstvo za socialno skrb je drugačnega mnenja. Poleg zasilnih del je treba predvsem skrajšati delovni čas, da se s tem delo razdeli med delavoljne ljudi. Ministrstvo je vedelo, da naleti na velike odpore. Moramo pa to storiti, kakor smo že storili, ko smo skrajšali delovni čas od 11 ur na 10, 9 in 8 ur. S tem moramo računati. Zato ministrstvo predloga ne umakne kljub odporu in boju proti predlogu o uvedbi štirideseturnega delovnika na teden. Hvaležno pa bo ministrstvo za vsakršno podporo v tem pogledu. Pohvalno omenja minister nekatere industrijske zveze, ki uvidevajo to potrebo. Tako steklarska industrija, ki sama priznava, da to reformo zahteva tehnični napredek. Minister je v svojih izvajanjih povdarjal, da se morajo vsa druga vprašanja, ki so v zvezi s tem problemom, kakor mezde, nadure, skrbstvo za nezaposlene, prehod cene blaga, smotrena produkcija rešiti sporazumno na posebnih konfe- rencah. Važno je tudi vprašanje, kako naj se ta problem izvede v posameznih strokah, ker je šablonska rešitev v današnjih razmerah nemogoča. Dr. Czech je končno govoril o pospeševanju stavbstva, o skrbi za mladino, o uvedbi zavarovanja za samostojne osebe in o zaposlitvi v tujini. Cehoslovakov je zaposlenih v tujini 680.980; zato je tu potrebna toleranca. Problem se mora reševati tako, da med narodom, zlasti med nezaposlenimi in njih svojci ne bo zbujal nezaupanja. Mazilo Slednja. Neumljivo je, kako more zdrav človek misliti, da sc bo gospodarstvo razvijalo, če sc podaljšuje delovni ,čas in znižujejo mezde in plače. Delovni Čas je dolg lahko 24 ur. če ni kupcev in konzunrentov, ne bo trgovec, obrtnik in industrijec nič več prodal in zaslužil, kakor, če posluje njegov obrat osem ali samo šest ur. Kako neumljive so te zahteve, je razvidno tudi iz tega, ker je do dvajset milijonov delavcev in nameščencev brez zaslužka, brez krulia. Nezaposleni niso konzumenti, zaposlene se pa hoče še bolj oslabiti kakor so že, a s podaljšanjem delavnika še povečati število nezaposlenih, ki se v tej krizi že itak vsak dan veča. Te modrosti, te filozofije še ni učil noben filozof in je morala biti prihranjena današnjemu gospodarstvu, današnji gospodarski politiki., Mogoča pa je taka relativno subjektivna filozofija, ki računa s tem, da je treba osigurati življenje samo neki plasti človeške družbe, ki pozablja, da jc človeška družba dolžna preživljati vse človeštvo. S takega ozkega obzorja ie ta gospodarska politika umljiva, ni in ne more pa biti praktična, ker izloča iz svoje srede sukcesivno veliko večino človeštva, ki tudi hoče in mora živeti. Tudi Tl se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si t tem meseca že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!. Gospodarska politika v tem zmi-slu torej ne more biti dobra, ne more biti prava. Gospodarska politika mora imeti absolutno tendenco, da nudi vsemu človeštvu vedno več zemeljskih sadov in pridelanih produktov ter ne sme imeti tendence, da pusti iz brige milijone ljudi, ki hočejo tudi živeti. Človeštvo bi se ob pametni razdelitvi dela in sadov dela lahko preživljalo ob manj napornem in krajšem delovnem času. V tej smeri bi se morala nagniti gospodarska politika. Mihevc Nace: Na razpotju. i. S sedanjo gospodarsko krizo se ne bavijo jjamo gospodarski strokovnjaki, temveč že najširše ljudske množice. To je dokaz, da sedanja gospodarska kriza ni zadela samo vseh delavnih plasti, temveč, da je ta kriza tudi med največjimi gospodarskimi krizami devetnajstega in dvajsetega stoletja. Slišimo celo, da je to najhujša, a tudi ena zadnjih kriz sedanjega gospodarskega reda. Ta kriza bo omajala in razmajala stebrišče družbine gospodarske ureditve. Karakteristika te krize je splošno obubožanje delovnih ljudi, prole-tarizacija takozvanega srednjega »stanu«. Zdravnikov in svetovalcev je tudi v tej krizi dovolj. V glavnem opažamo dvoje naziranj, kako naj se sedanja kriza izleči. Kakor da bi bila vsa njih iznajdljivost samo v tem, pravijo eni »padarji« gospodarske krize: Znižajte plače delavstvu, znižajte socijalna bremena, reducirajte socijalna zavarovanja itd. Delavstvo seveda s svojim jasnim programom na ,to »zdravilo« odgovarja. Nahajamo se na razpotju temeljitega socialnega in gospodarskega preustroja človeške, družbe. Bolj ali manj se zadnja leta po-vdarja: Smer socijalnemu razvoju naj dado »gospodarski krogi«. Iz svoje srede naj postavijo »jake gospodarske kapacitete«. Ali mi vidimo, da se kljub »jakim« gospodarskim kapacitetam nekdaj močna in solidna bančna podjetja rušijo drugo za drugim ter da morajo posredovati državne oblasti in z državnimi sredstvi sanirati falitna bančna gospodarstva. Žrtve bančnih spekulacij postajajo s tem milijoni državnih denarjev. Za Ameriko je sledila z bančnimi polomi Evropa, za Nemčijo Anglija ..., kje bo to končalo . . .? Toda časi, ko so imele vpliv na državno oblast le posestne stranke, je daleč za nami. Po svetovni vojni se je vpliv delavstva v največjih državah podesetoril in ni v Evropi sko-ro vlade, na katero ne bi imelo delavstvo močnega vpliva. Ob bančnih polomih je zato delavstvo povedalo jasno in odločno: Ljudske množice je treba zaščititi pred bančnimi špekulacijami, ali končno bo treba izvesti strogo javno državno kontrolo nad bančnim poslovanjem ter oK potrebi in priliki izvesti socializacijo bank, ker res ne vemo, zakaj bi morala nositi država odgovornost za tuje, časih brezvestne špekulacije. Trenotno so odgovorne vlade, ki odločujejo na svojih konferencah o sedanji gospodarski krizi. Vlade morejo omejiti špekuliranje bančnih koncernov z ljudskim premoženjem. Te vlade pa ne morejo ustvariti novega družabnega reda. To je odvisno od tempa razvoja, ki ga pospešuje delavstvo. Ce je trenotno delavec zaposlen na obrambi pravic, ki si jih je priboril, je njegova nič manjša naloga, da dela na ustvaritvi nove boljše družbe. Letošnji kongresi delavskih strokovnih internacional v tem oziru prinašajo jasnejše smernice. Zato se bomo ž njimi še bavili. Maribor. Riziko dela. Minulo sredo se je zgodila v Franzovem paromlinu težka nesreča pri kateri sta zadobila dva tam zaposlena delavca hude telesne poškodbe. V mlinu se nahaja tovorno dvigalo, katerega sta se po-služila pri vršenju svojega dela delavec Anton Šafarič in Martin Ozmec. Dvigalo pa je na še nepojasnjen način nenadoma zdrvelo v globino. Oba omenjena delavca sta zado-bila pri padcu težke telesne poškodbe ter so ju morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnico. Želeti bi bilo, da bi se za nesrečo zanimala tudi inšpekcija dela, ki se žal nahaja še vedno v Ljubljani, dasi bi bila potrebna tuldi v Mariboru, kjer je mnogo industrijskih obratov. Ogrevalnica za siromašne sloje. Dne 31. t. m. otvori mestna občina mariborska v Razlagovi ulici št. 14 ogrevalnico za siromašne sloje mesta Maribora. Ogrevalnica bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. V času od 8. do 9. ure in od 17. do 18. ure se bo proti tozadevnim izkaznicam nudilo brezplačno mleko in kruh. Zopet prekinitev električnega toka. V sredo, dne 30. t. m. je vsled obilo zapadlega snega zopet prišlo do motenj električnega toka. Šele pred kratkim je vsled zamrzne-nja Drave 'bil tok za nekaj ur prekinjen in obrat po nekaterih tovarnah ustavljen, pri čemur so bila oškodovana tako prizadeta podjetja, kakor tudi tam zaposleno delavstvo. Bil bi čas, da se že vendar odpravijo ti nedostatki. Na mestnem magistratu se uraduje od 1. januarja dalje od 8. do 13. ure in od 15. djo 17. ure, Za stranke ipa bodo uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Župan bo sprejemal stranke samo vsak ponde-ljek, sredo in petek od 11. do 12. ure. Mestni avtobusni promet je bil minulo sredo vsled močno zasneženih cest na podeželju ustavljen. Gibanje mariborskega prebivalstva leta 1931 v luči statistike. Mestni župni urad, izkazuje v prošlem letu 1163 rojstev (510 dečkov, 55.3 deklic), 745 smrtnih slučajev (397 moških, 448 žensk) in 354 porok. Na cesti je umrla minuli torek 68-letna služkinja Marija Zorko, Zadela jo je kap. Avtomobilska nesreča v Št. liju. Graški puškar Orechowsky se je hotel peljati s svojim avtom k sorodnikom v Maribor. V Št. liju mu je privozil naproti zagrebški industrialec Avgust Roth. Ker graški šofer najbrž ni poznal našega cestnega reda, je vozil po levi strani in sta na ta način oba avtomobila z vso silo trčila skupaj. Avto Orechovvskega je popolnoma razbit, k sreči pa potniki niso poškodovani, samo njegova hčerka je lažje ranjena na obrazu. Tudi Rothova težka limuzina je poškodovana. Moško dvokolo znamke »Puch« je bilo te dni ukradeno izpred neke trgovine v Gosposki ulici. Kolo je skoro novo in vredno okrog 1800 Din. Mariborsko gledališče. Petek, 1. jan. ob 15. uri: »Zemlja smehljaja.« Ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar.« — Sobota, 2. jan. ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi.« Znižane cene. Novo leto v mariborskem gledališču. Na Novega leta dan bosta v mariborskem gledališču dve operetni predstavi. Kot popoldanska predstava se bo pela ob 15. uri Lebarjeva melodijozna opereta »Zemlja smehljaja.« To bo že dvanajsta uprizoritev tega dela. kar je vsekakor najboljši dokaz njegove kakovosti. — Zvečer ob 20. uri pa bo druga ponovitev Abrahamove operete »Viktorija in njen huzar«, ki je najbolj uspelo operetno delo poslednjega časa in sta bili njegovi dosedanji uprizoritvi popolnoma razprodani. Znižanje cen v javni kuhinji v Mariboru. Z novim tetom se znižajo cene v Javni kuhinji na Slomškovem trgu it. 6 kakor sledi: A hrana, čez teden goveje meso in v nedeljo pečenka, celodnevno le Din 8.50; B hrana, trikrat tedensko pečenka, ostale dni govedina z dvema prikuhama ter dvakrat tedensko tudi močnata jed, celodnevno le Din 12.50; C hrana, trikrat tedensko pečenka, ostale dni govedina, vsak dan močnata jed, ob nedeljah tudi kuretina, prvovrstna hrana za vse sloje, stane le Din 14.—. Pridite in poskusite! Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, galanterije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, glasbenih inštrumentov. Najnižje cene! SREČKE SO DOSPELE! Štajerska hranilnica na Slomškovem trgu 6 opozarja sodruge na to. Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Sv. Lovrenc. Do smrti povožen. Posestnik Josip Repič iz Oblakov pri Sv. Lovrencu je vozil iz gozda les. Na nekem klancu se je odtrgala zavorna veriga. Konji so v divjem galopu bežali pred težkim vozom in vlekli Repiča za seboj. Voz je pokopal pod seboj voznika, katerega so drugo jutro našli mrtvega. Velik shod jeseniških kovinarjev. V nedeljo, dne 20. dec. 1931, se je vršil v kinu Radio na Jesenicah ogromno obiskan shod jeseniških kovinarjev. V soboto, 19. dec. 1931, pop. in v nedeljo, 20. dec., popoldne se je vršila na Jesenicah konferenca Oblastnega odbora SMRJ za Dravsko banovino in ob tej priliki se je vršil tudi shod kovinarjev, katerega se je udeležilo do 1500 kovinarjev. Kino Radio je bil poln, da bolj poln ni mogel biti. Zborovanje je otvoril predsednik Oblastnega odbora SMRJ s. Jurij Jeram in po pozdravu je zaigrala godba kovinarjev slavnostno koračnico, združena pevska zbora »Svobode« z Jesenic in Javornika pod vodstvom s. Mencingerja sta zapela delavsko himno »Vzbujanje duha«. Za tem so pozdravili zbor: s. Kunčič iz Zagreba za Savez Metal-skih Radnika Jugoslavije (SMRJ), s. Vinko Vrankar za Strokovno komisijo v Ljubljani, s. Jože Kopač za Delavsko zbornico v Ljubljani, s. Cvetko Kristan za Zvezo gospodarskih zadrug, za »Svobodo« in za »Cankarjevo družbo« v Ljubljani, s. Anton Zugvvitz za jeseniške delavske zadruge in še neki s. delegat za kovinarsko delegacijo na oblastni konferenci. K prvi točki je poročal s. Vinko Vrankar o tarifni politiki SMRJ. Točno je očrtal položaj pri posameznih kovinarskih podjetjih po Dravski banovini in v drugih krajih Jugoslavije, poročal je o obstoječih borbah v teh podjetjih in podal sliko smernic, ki se jih dandanes pri teh borbah v posameznih podjetjih drži, mora držati in more držati. Njegov jedrnati govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Dalje je poročal s. Kunčič o položaju kovinarske industrije po svetu ter o tozadevni zakonodaji, tako socialno-politični kakor tudi social-no-zaščitni. Navzoči kovinarji so govoru, dasi je bil v hrvatskem jeziku, zelo pazno sledili in ga večkrat prekinili z viharnim odobravanjem. I k prvemu i k drugemu govoru sta bili soglasno sprejeti tozadevni resoluciji, v katerih se zlasti zahteva za težko železno industrijo 36-urni tedenski delavnik, za ostalo kovinarsko industrijo pa 40 urni tedenski delavnik ob neizpremenjenih mezdah. K tretji točki je poročal s. Jurij Jeram o uspehih dosedanje borbe kovinarjev na Jesenicah. Ta borba traja neprestano od lanske zime (menda sept. 1930), ko je bila odpovedana stara kolektivna pogodba, ko je bila po tričetrtletnih pogajanjih sprejeta in podpisana druga, ki je bila po komaj šestih tednih odpovedana in je bilo zagroženo vsemu jeseniškemu kovinarskemu delavstvu (preko 2000 delavcev s skupno 10.000 rodbinskimi člani) z odpustitvijo na sv. večer in ko je bila služba vsem že odpovedana. Po dolgotrajnih in mučnih, pa težkih pogajanjih kovinarskih zaupnikov na čelu s s. Jurijem Jeramom kot glavnim zaupnikom delavstva in s s. Jožetom Kopačem kot zastopnikom Delavske zbornice v Ljubljani je bilo doseženo, da bo odpoved dela začasno preklicana in bo delavstvo raje delalo v skrajšanem delovnem času, kakor da bi bil kak delavec odpuščen oz. ostal brez zaslužka. Le 120—150 delavcev pojde na dopust, pa še to samo oni, ki imajo možnost do stranskega zaslužka. (To število je bilo končno znižano na 70. Op. por.) Treba je bilo pristati tudi na delno znižanje mezd, vendar v komaj eno četrtino tega, kar je zahtevalo podjetje. Znižanje bo znašalo 5 do 7 odst., v najvišjem slučaju (kjer so zaslužki izredno visoki) pa 15 odst. Načelno ostanejo temeljne mezde enake, znižanje bo pri akordih. Strokovna organizacija SMRJ prav lepo napreduje; ima že 1400 članov, vendar je nekaj preko 600 delavcev še neorganiziranih in ti so vzrok, da se je moralo toliko popustiti. Krščansko-socialna orga- nizacija je pokazala v celotni borbi solidarnost, narodni socialci pa še vedno slepomišijo. Govornik je pozval vse navzoče k solidarnosti in k zaupanju do svojih izvoljenih delavskih zaupnikov, ki storijo vse, kar je v njihovi moči. One, ki trosijo razne neverjetne vesti o del. zaupnikih, češ, »Udari pastirja, pa se bo čreda razkropila«, je treba nagnati tja, odkoder so jih poslali. Sarno v slogi in zaupanju je moč! Navzoči so z veseljem sprejeli to dasi ne povsem zadovoljivo poročilo in obljubili, da se še bolj kot doslej oklenejo organizacije. Zborovanje, na katerem smo z največjim veseljem opazili, da so se ga v velikem številu udeležile delavske žene, ki kažejo razumevanje za težke probleme svojih mož, je zaključil s. Jeram s pozivom1, da delavstvo čim bolj izpopolni svojo izobrazbo in se udeležuje dela pri »Svobodi«. Po zaključni koračnici kovinarske godbe so se zborovalci začeli razhajati ob pol 1. ure pop. -st- PRAVILNIK o dajatvah društva ,,Ogenj11. (Konec.) Cerkvenih ceremonij pri prevozu trupla umrlega člana društvo ne plača. Na željo preostalih preskrbi društvo govornika iz svojega članstva brezplačno; izven sedeža društva se morajo govorniku povrniti efektivni stroški. Za slučaj, da je pokojnik umrl izven Maribora oziroma člani, bivajoči izven, so njihovi svojci dolžni skrbeti za dovoz trupla do Maribora. Pravico do dajatev, predvidenih v pravilih in pravilniku pridobi vsak po preteku dvomesečne čakalne dobe, oziroma pri obročnem plačevanju sprejemnine, ko je zadnji obrok sprejevnnine plačan. Ako plača ob vstopu član sprejeninino v celoti in dvomesečno članarino za dva meseca nazaj, čakalna doba odpade. Podporni člani pridobijo pravico do vseh društvenih dajatev, ako plača poleg rednega mesečnega prispevka po Din 4.— celotni znesek za vpepeljenje po znižani tarifi, oz. ako to store svojci umrlega neposredno po smrti. Za člane, ki gredo prostovoljno v smrt, se zviša čakalna doba na eno leto. Stroškov eventuelne obdukcije društvo ne plača. I Ako umre član v inozemstvu, se povrnejo stroški do višine, ki jo določa odbor samo v slučaju vpepeljenja. III. Prestanek ali prekinitev članstva. Med vojno ali pa če izbruhne epidemija, članske pravice počivajo. Član, ki bi se pustil po smrti pokopati, izgubi vse pravice do društvenih dajatev; vsi vplačani prispevki zapadejo v korist društvu; povračil v gotovini društvo ne izplača pod nobenim pogojem. Ako zaostane član brez privoljenja društvenega vodstva s plačevanjem prispevkov nad dva meseca, izgubi vse članske pravice. 2e vplačani prispevki zapadejo v korist društva. Clan, ki navede nebistvene neresnične podatke, izgubi pravico do vseh dajatev. V slučaju brezposelnosti ali daljše bolezni more na prošnjo člana odbor dovoliti, da član ne izgubi svojih pravic tudi, če zaostane s plačilom prispevkov nad dva meseca. IV. Postopanje v slučaju smrti. V slučaju smrti pa svojci umrlega člana nemudoma preskrbe 2 mrtvoogledna lista, ki ju naj obenem s člansko izkaznico umrlega člana in potrdili predlože v društveni pisarni. V. Končne določbe. Dajatve društva so prostovoljne po razpoložljivih sredstvih in niso iztožljive. Eveut. spremembe pravil, višine dajatev in članskih prispevkov, ki jih sklene odbor in naknadno odobri občni zbor, so za člane obvez,ne. Vsako spremembo bivališča je treba javiti čimprej društvenemu vodstvu. Število dolarskih milijonarjev se manjša. Število dolarskih milijonarjev v Zedinjenih državah, kakor javlja davčna oblast, se manjša. Po zadnjem borznem polomu se je zmanjšalo število teh v letu 1930 za 23 496. Ce upoštevamo vse one osebe kot milijonarje, ki imajo vrednosti za en milijon dolarjev, je bilo leta 1928, ob času največjega padca na borzi, 43 tisoč 184 milijonarjev. Po padcu vrednostnih papirjev leta 1929 jih je bilo še 38.650, katerih število se je skrčilo leta 1930 na 19.688. Število oseb, ki imajo nad milijon dolarjev dohodkov na leto, se je znižalo od 1924 na 504 in je danes takih oseb še 149. To je koncentracija kapitala. Srečno in veselo Novo leto Stavbena in gostilniška zadruga Delavski dom r. z. z o. z. Solidarnost in zadružnost v novem letu želi vsem jeseniškim, javorniškim in dobravskim kovinarjem Karl Koštomaj splošno kleparstvo Celje Gaberje 56 Anton Fazarinc špecerijska trgovina Kralja Petra c. Celje L M. ŠANC točilnica in zajuterkovalnica Kralja Petra c. 23 Celje JAKOB KOVAČ krojaški atelje Celje ZDRAVKO RANT urar in trafikant se zahvaljujem vsem svojim odjemalcem ter se še nadalje priporočam Jesenice Fužine pri Radio kino FRANJO URŠIČ strojno mizarstvo Cesta na Grad št. 1 Celje MIHAEL BOŠTJANČIČ strojno mizarstvo Mariborska c. 21 Celje PROFITA Celje M. RAUCH trgovina s steklom in porcelanom Prešernova ul. Celje MILOŠ HERZOG autopodjetje Hrastnik L F. & J. Kullich kamnoseštvo Celje ŽIGA WEISS konfekcijska trgovina Celje Gaberje 3 F. S. Lukas žganjarna in tovarna likerjev Celje ♦ IVAN RAVNIKAR trgovina s špecerijo Kralja Petra c. Celje * Kavarna »Evropa* Lastnica Helena Krušič Celje Josip Gorenjak mesar in klobučar — zajutrkovalnica , Celje Kralja Petra cesta MIHAEL BURNIK lakiranje in tapeciranje avtomobilov Gaberje Celje MARTIN OREHOVC krznar in izdelovatelj raznih čepic » Celje GORIČAR & LESKOŠEK trgovina s papirjem Kralja Petra c. Celje JOŽEF KRELL potrebščine za šport in potovanje (pletenine, špecijalist za ženske nogavice) Kralja Petra c. 8 Celje Frizerski salon »ELIDA« Vodnikova ulica Celje RUDOLF MLAKAR pekama Kralja Petra c. Celje ANTON SIMONIŠEK frizerski salon za dame in gospode Celje-Gaberje IVAN DEČKO delikatesa Glavni trg Celje FRANC KRAJNC frizerski salon za dame in gospode JOŽEFA VOVK gostilna Celje-Gaberje Industrija pletenin, jopic, nogavic itd. B. PUŠNIK Vojnik št. 4 Dobrna—Celje, Cankarjeva 4 Celje podružnica Gaberje IGNAC ŠIMENC Hotel „Pošta“ izdelovanje in zaloga krtač in čopičev Kralja Petra c. 8 Celje Domača zdravilna zelišča priporoča Drogerija Sanitas Celje Ljubljana Trbovlje Franc Rebenschegg Celje Vsem našim odjemalcem peciva želimo srečno in veselo Novo leto Delavska pekarna r. z. z o. z. Celje in Gaberje Štefan Hohnec mesar na trgu Celje i Maha Ia|a žele cenjenim odjemalcem, naročnikom srečno m veselo NOVO leiO kakor tudi vsem znancem sledečetvrdke: Ludvik Junger prekajevalnica Celje A. M. Baldasin tovarna sodavice in pokalic Gaberje Celje » Kavarna *Astoria“ ALOJZIJ STREHAR Slovenska ul. 2 Maribor ROZA ZAMPERUTTI delikatesna trgovina Celje »BRZOPODPLAT« JOSIP PLEVCAK se priporoča Celje IVAN ZAMUDA pekarna Frankopanova uL 9 Maribor IVAN TRPIN manufakturna trgovina Vetrinjska ulica 15 Maribor VIKTOR WOGG špecerijska trgovina Prešernova ul. Celje FRANC GRILEC trgovina z mešanim blagom Gaberje 118 Celje STRASCHILL & FELBER trgovina z lesom Pristaniška ul. 8 Maribor Vlado Cajhen kolarstvo, izdelovanje tovornih in luksuznih vozov Celje Gaberje 118 IVAN OBERŽAN pekarna Celje ADOLF KOS trgovina z južnim sadjem Vetrinjska ul. 8 Maribor IVAN ŠKOFLEK ključavničarstvo, vodovodna inštalacija Celje Gaberje 76 ALOJZ HORVAT gostilna Frankopanova c. 7 Maribor IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllilllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Dobiva se v vsaki solidni trgovini! FRANJO TRAVISAN trgovina z mešanim blagom Frankopanova 55 Maribor GOSTILNA »SOKOLSKI DOM« Celje Kupujte le Karolina moko v originalnih reklamnih vrečicah. Skladišča: Maribor: Ekspedit Cankarjeva ulica 26. Celje: Konzumno društvo za Slovenijo. Slovenjgradec: Klobasa in Smolčnik. Prevalje: Konzumno društvo za Slovenijo. Šmartno ob Paki: Ignac Mikuš. Slov. Bistrica: Franc Kac. Laško: Rudolf Dergan. iiiiiiiiiiiiiiiiifttiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii VALENTIN SENEKOVIČ krojaški atelje Mlinska ul. 9 Maribor Viljem Grudnik slikarstvo Celje Gaberje LJUDEVIT VLAHOVIČ gostilna in mesarija Aleksandrova 38 Maribor JOSIP ŠINIGOJ delikatesna trgovina Aleksandrova c. 18 Maribor • IVAN N. ADAMIČ STANISLAV VIDOVIČ krojaški atelje Gledališka ulica 10 Maribor trgovina z motvozi Kralja Petra c. Celje Bogomir Divjak trgovina koles in zimskih športnih potrebščin, mehanična delavnica, poniklovalnica in izdelovanje otroških vozičkov Maribor Glavni trg 17 Ključavničarska ul. 1 I. PREAC trgovina z manufakturo IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo in konfekcijo, lastna izdelovalnica usnjatih sukenj Kralja Petra c. 15 ' Celje Glavni trg 13 Maribor VIKTOR AUBERŠEK modno krojaštvo za gospode, dame in uniforme specialist usnjatih oblek Državna cesta 24 Maribor RUDOLF KALLE mehanična delavnica in prodajalna pisalnih strojev Slovenska ul. 6 Maribor Gosposka ul. 24 Celje SPLOŠNA GOSPODARSKA POSLOVALNICA r, z. z o. z. Aleksandrova cesta 45 Maribor FRANC DOBOVIČNIK trgovina z manufakturo Gosposka ul. Celje JOSIP MAJDIČ restavracija »Grajska klet« in kolodvorska restavracija Grajski trg Maribor ARNOLD POBOLŠAR krovsko podjetje Koroška cesta 27 Maribor Podružnica Prevalje Alojz Mastnak veletrgovina Celje ' Drago Rosina galanterija in drobnarija Vetrinjska ulica Maribor I. marib. delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor Tržaška cesta t Najfinejši rum na debelo! Brandy In vse vrste likerjev itd. Pristna slivovka na drobno! Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ulica štev. 9 Telefon štev. 25-80 - Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupa. livar obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do naj nižjih cenah/ CENA OBLEK ZA GOSPODE. . . ZA DEČKE:................ GAMBETA OD H DO 14 LET: Din 240 Din 200 Din 210 MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: . Din 130 OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET. . . Din 110 RAGLAN: .................................... Din 650 HLAČE:...................................... Din 90 — do 750*— — do 330’— — do 270*— - do 150*— - do 270 — Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno do 180-—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled., ne da bi se sililo k nakupu 1 Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se o red ponaredbami! Pristopajte k zadrugi jelaiski ta" r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Pri že jako nizkih cenah, nudimo pri nakupu zimskega blaga proti takojšnjemu plačilu še 10 °|o popusta KUPUJTE! MERIMA LENGER MILO KER JE IZVRSTNE KVALITETE. MERIMA 1839. Tovarna vinskega in spiritnega kisa I. Kušar Vič pri Ljubljani Prodala na drobno in debelo! Nalagajte svoje prihranke v Štajerski hranilnici In posojilnici o Mariboru, RotooSKI tri 6. Srečno in vese Podkraj FRANC RAKAR gostilničar Zagorje Loke FRANC ROZINA pekovski mojster Zagorje Loke PETER ROBAVS gostilničar in mesar Zagorje Loke FRANC VIPAVC krojaški mojster Zagorje Toplice IVAN BORIŠEK gostilničar Zagorje ivan in pavla drnovšek gostilničar Zagorje JANKO INO mesar Zagorje JOŠKO VOLAJ splošno kleparstvo Zagorje Toplice BENEDIKT ŠULIGOJ pekovski mojster Zagorje iele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: MELHIOR KOŠENINA gostilničar JOSIP ERNEJC gostilničar in trgovec JOSIP NARAD čevljarski mojster JAKOB KOS gostilničar Dolenja vas Zagorje Zagorje Zagorje Zagorje Splošno konzumno društvo „Posavje“ Zagorje ob Savi JOŠKO VALEND kino »Triglav« Zagorje ŠTEFANIJA VODLAN restavracija Toplice Zagorje KATARINA KOVAČ gostilničarka Toplice Zagorje USLUŽBENCI PARNE PEKARNE Konzumnega društva rudarjev Hrastnik USU JAKOB KNEZ trafika Hrastnik Gostilna in trgovina HOFBAUER Hrastnik FRANJO SOPAR deželni pridelki Hrastnik ■KUP? .‘•L*' A. AGREŠ trgovina z mešanim blagom Hrastnik GUSTI PEČNIK trgovina z mešanim blagom Hrastnik Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom Kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: Srečno in veselo Novo leto želi vsem članom Konsumno društvo rudarjev Hrastnik ALOJZ ŠTRAUS trgovina z mešanim blagom Hrastnik ALOJZ LOGAR mesar in gostilničar Hrastnik VINKO IN MILKA DOMITROVIČ gostilna Hrastnik JOSIP RAKAR brivec Hrastnik Konzumna zadruga kem. in steki delavcev Hrastnik KAROL SENICA mesarija Hrastnik KAROL KOZINA slaščičarna Hrastnik IVAN ROŠKER zalagatelj piva Hrastnik RUDARSKA GODBA NA PIHALA« Hrastnik IVAN LOGAR mesar in gostilničar Hrastnik SLAVKO BIRTIC mesar in gostilničar Hrastnik ANTONIJA CEPLAK-VIZJAK trgovina z mešanim blagom Hrastnik Trgovski nameščenci Konzumnega društva rudarjev Hrastnik Zvočni kino „Svoboda“ Delavski dom Trbovlje Najboljša evropska aparatura, najlepši zvočni filmi Kino »Narodni dom" Hrastnik FILIPOVIČ FRANJO brivec Trbovlje JOSIP ZUPAN gostilna in trgovina Hrastnik FRANJO FILIPOVIČ brivec Hrastnik R. AVSENAK gostilna v Konzumnem društvu rudarjev Hrastnik DRAGO LOGAR gostilna in mesarija Hrastnik PAVEL BAUERHEIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik FRANJO RIBNIKAR mesar in prekajevalec Hrastnik PETER BAUERHEIM splošno mizarstvo h Hrastnik ALOJZIJA SENTJURC gostilničarka Hrastnik IVAN GUČEK zastopstvo »Radia Ljubljana < Hrastnik Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga „Delavski dom" Trbovlje IVAN in IVANA TRŽAN gostilničar v Delavskem domu priporočata dobro pijačo in jedila Trbovlje POŽUN FRANC trgovina usnja, čevljev in koles Trbovlje VARGA JOSIP parna pekarna Trbovlje RADEJ DRAGOTIN trgovina z mešanim blagom Trbovlje RASPERGER JOŽE vinotoč Trbovlje PETRETIC KONRAD mlekarna Trbovlje Jakob Klenovšek elektrotehniško in radio-podjetje Trbovlje KOVAČ DRAGO mesar in prekajevalec Trbovlje CERK JOŽE mesar in prekajevalec Trbovlje SITTER KLOTILDA gostilna Retje Trbovlje PODLOGAR JOŽE mesar Trbovlje VRANEŠIC JOŽE brivec Trbovlje ZALOKAR MARKO in NEŽA podružnica »Delavski dom« Trbovlje Metalija" r. z. z o. z. kovinska industrija raznovrstnih izdelkov Trbovlje ^ Ig 5 mm. M I — ■»■ — žele cenjenim odjemalcem, naročnikom iiGCIiO in veselo 1X0 VO IcIO kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke! Ciril Kampi izdelovatelj soda-vode i Maribor Kettejeva ulica 1 ERNEST GERT trgovina stekla in porcelana Gosposka ul. 13 Maribor ALOJZ REČNIK elektrotehnično podjetje Pobrežka c. 6 Maribor JdKOD Ldii modna trgovina in konfekcija Maribor Glavni trg 2 IVAN IN ANA MAHAJNC restavracija in kavarna »Promenada« Tomšičeva ul. 20 Maribor KATICA KOTNIK-GOLOB kavarna »Bristol« Vetrinjska ul. 28 Maribor MAKS PUCHER FRANJO MAJER manufakturna trgovina Glavni trg Maribor modna trgovina, perilo, pletenine itd. Gosposka ulica 19 Maribor V FRANC GERT medicama in voščama Gosposka ul. 13 Maribor JOSIP KLIMA trgovina z mešanim blagom Frankopanova c. 31 Maribor JULIO MEINL uvoz kave in čaja Gosposka uL 7 Maribor JOSIP KARNIČNIK tovarniška zaloga perila Glavni trg 11 Maribor ALOJZ in ANTONIJA SENICA gostilna in kavama | Tattenbachova ul. 5 Maribor FRANC BOŽIČEK špecerija in kolonijalno blago. Dnevno sveže žgane kavine mešanice Meljska cesta 9 Maribor IVAN PEČAR fotomanufaktura in parfumerija Gosposka uL 11 Maribor IVAN IN HELENA KVAS trgovina s klobuki Aleksandrova cesta 32 Maribor / DOLCEK & MARINI manufakturna trgovina Gosposka ul. 27 Maribor KARL ROBAUS pekama Koroška cesta 24 Maribor FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 Maribor ANDREJ HALBW1DL hotel »Stara pivovarna« Jurčičeva ulica Maribor VIKTOR VIHAR mesarija Ruška cesta 8 Maribor PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV r. z. z o. z. Ruška cesta 5 Maribor KARL JANCIC manufakturna trgovina Aleksandrova c. 11 Maribor ANTON PAS modna trgovina Slovenska ul. 4 Maribor FRANC KORMANN trgovina z galanterijskim blagom Gosposka ulica 3 Maribor JOSIP SULIC trgovina s čevlji in usnjem i Aleksandrova 30 Maribor FRIDERIK WUTTE mesarija Frankopanov a 33 Maribor FRANC ZEMLJIC hotel in restavracija »Pri orlu« Grajski trg Maribor FRANC WEILER Billerbeckov naslednik trgovina barv Gosposka ul. 29 Maribor PAVLA JANCER hotel »Pri zamorcu« Gosposka ulica Maribor Kavarna »Central* IDA STICKLER Maribor Gosposka ulica JAKOB MULAVEC zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov Kralja Petra trg 1 Maribor pri drž. mostu SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo Gosposka uL 5 Maribor FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Gosposka ulica 11 Maribor M. JANEŠ trgovina z manufakturo Kralja Petra trg 9 Maribor MIHAEL KOKOT kavarna »Evropa« Aleksandrova 45 Maribor PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom Trg Svobode 3 Maribor JOSIP MAREK gostilna Mlinska ulica 15 Maribor JOSIP PESEK trgovina z mešanim blagom Fochova ul. Maribor PAVEL HERICKO lončar in izdelovatelj peči Tattenbachova ul. 6 Maribor MARIJA JAHN modistinja Stolna ulica 2 Maribor INŽ. ARH. JELENEC & INŽ ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna, družba z o. z. Vrazova ul. 11. - Tel. 2212 Maribor GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana Aleksandrova c. 12 Maribor R. DETICEK mesarija Frankopanova ul. 35 Maribor Eksportna hiša „Luna“ lastnik A. Pristernik Aleksandrova c. 19 Maribor Adalbert Gusel veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor Jakob Perhavec tovarna likerjev, desertnih vin in sirupa Gosposka ulica 9 Maribor ) j Srečno in veselo Novo leto lele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: ALOJZ GNIUŠEK manuiakturna trgovina Glavni trg 6 Maribor VLADIMIR SCHELL umetno, stavbeno in strojno ključavničarstvo Miklošičeva ul. 6 in Slovenska ul. Maribor L. ORNIK manuiakturna trgovina Koroška cesta 9 Maribor TRAFENIK FRANČEK pivovarniška restavracija Aleksandrova c. 3 Maribor MARKO ROSNER veletrgovina z manufakturnim blagom Slovenska ul. 13 Maribor ADOLF BERNHARD I. mariborska mlekarna Aleksandrova c. 51 Maribor HENRIK MULEC pekarna Sp. Radvanjska c. 5 Na obrežju 3 Maribor Studenci M. RANTAŠA trgovina z mešanim blagom Aleksandrova c. 47 Studenci Stavbena in gostilniška zadruga »DELAVSKI DOM« Na Glincah pri Ljubljani JANKO POGAČNIK iotomaterijal Dunajska c. 20 Ljubljana J. PERDAN nasledniki Ljubljana IVANKA TOMŠIČ manufakturna trgovina Sv. Petra c. 38 Ljubljana GOSTILNA PRI »PAJKU« Linhartova ul. 4 Ljubljana Vnovčevalnica Fr. Klemenc tvornica mesnih izdelkov in konzerv Ljubljana Vič TISKARNA »SLOVENIJA« d. z o. z. Woliova ul. 1 Ljubljana TOMAŽ BIZILJ gostilna »Kolovrat« Pred škoiijo Ljubljana JOSIP BRESKVAR čevljarstvo Škofja ul. 10 Ljubljana ANA MIHOLIC kavarna in gostilna »Central« Ljubljana FRANC JEREB tiskarna nasproti velesejma Ljubljana VII Velepražarna kave in tovarna hranil PROJA družba z o. z. Ljubljana LEKARNA DR. G. PICCOLI Ljubljana Dunajska c. 6 Ljubljana LUKA MENARD Import čaja Dalmatinova 10 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev vpisana zadruga z omejeno zavezo THE REX Co. pisalni stroji Ljubljana Vinotoč »PRI VIADUKTU« Šmartinska cesta Ljubljana VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Celovška cesta 10 Ljubljana A. KASSIG krznarnica in izdelovanje čepic Židovska ul. 1 Ljubljana JOSIP PEKLENIK čevljarstvo Kolizejska cesta 20 Ljubljana »PRODUKTA« tovarna za kis d. z o. z. Ljubljana Ježica GOSTILNA SLOBODNIK Medvedova ul. 24 Ljubljana VII Higijenična pralnica FR. ŠIMENC kemično snaženje oblek Kolodvorska ul. 8 Ljubljana DE SCHIAVA FRANČIŠKA gostilničarka Kolodvorska c. 24 Ljubljana FRAN IGLIČ krojaški atelje Pražakova ulica 10 Ljubljana TOPILNICA MASTI mesna industrija Evald Popovič Ljubljana DEPA parna pekarna in slaščičarna r. z. z o. z. Telefon 31-71. Ljubljana, Postojnska ul. 11. Prodajalne: Dunajska cesta 31. Miklošičeva cesta 7. Jegličeva ulica 10. Kolodvorska cesta 10. Prva radnička pekarna r. z. s. o. z. Zagreb kot poslovodja. Delniška družba pivovarna „UNION“ Ljubljana I. poštni predal štev. 45 Tiska: Lludska tiskarna d. 4 v Mariboru, predstavltell JoSId Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Maribora