Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1927
Letnik IX.
105.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
«h
Vsebina.:
426.	Pravilnik o policiji, veljaven za piovitev na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju.
427.	Naredba, s katero se določa, da veljajo odredbe pravilnika o policiji, veljavnega za plovite/ na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju, tudi v naših nacionalnih vodah.
428.	Izpremembe v navodilih za izvrševanje zakonskih predpisov o oce-njanju državnih uslužbencev Ad. br. 24.167 z dne 22. junija 1927. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave
Uredbe osrednje vlade.
426.
Na podstavi čloua 349. zakona o versaiUeski mirovni pogodbi in člena 24. donavskega statutu objavljam nastopni
Pravilnik o policiji, veljaven za piovitev na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju,*
ki mu je določila besedilo mednarodna komisija dne <>. novembra 1926. v Bratislavi.
Obče odredbe.
Ölen 1.
Okoliši, v katerih veljajo predpisi za piovitev.
Da se vzdržnje varnost prometa in veda na reki, veljajo za piovitev na oddelku Dunava med Ulmom in Brailo kakor tudi na plovnih vodnih potih, ki sestavljajo z njim rečno omrežje, proglašeno za mednarodno, odredbe tega pravilnika, he da bi posezale v predpise, ki so jih izdale obrežne države in ki ustanavljajo posebna določila za uporabljanje in za policijo pristanišč in bregov.
člen 5.
Zaslišbc in izpovedbe.
Zaradi uporabljanja tega pravilnika ne sinejo kapetani, brodarji ali vodje ne zase ne za svoje moštvo odrekati zaslišbe ali izpovedbe.
I. del.
Izrazi, ki jih rabi ta pravilnik.
ölen 6.
Izrazi, ki jih navaja ta pravilnik, se rabijo vedno v nastopnem zmislu:
Ladje.
Ladje: Vobče in ne glede na kategorijo ladje vseh vrst, kakor: pomorske ladjo, da se razlikujojo cd rečnih ladij; parniki, da so razlikujejo od jadrnic; potniške ladje, tovorne ladje na parni ali motorni pogon, remorkerji, vlačilno ladje, parne ali jadrne jahte, ribiške ladje, vodno smuči itd. *
Male ladje.
Male ladje: Ladje s kakršnimkoli gpniiom, pri katerih znaša količina izpodrinjene vode* ob najvišji dopustni gažnji dvajset metrskih ton ali manj.
Ploveče naprave.
Ploveče naprave: Vse ploveče naprave, ki služijo za ureditev kopališč ali za obrtna podjetja (mlini itd.), deki. hangarji (kolnice) in mostovi na čolnih, pristajalni mostiči ali drugi pontoni, brodi na vrvi, prenosni mostovi itd.
Ploveče priprave.
P Lo v e č e p r i p r a v e: Vse ploveče priprave, na katerih so postavljeni mehanični aparati’, kakor: trebilniki (hagerji), elevatorji, ploveča dvigala. Odredbam tega pravilnika se morajo pokoravati, črpaljke, koli itd. brez razlike zastave, ladje vseh vrst, ploveče na-
čini 2.
Ladje, za katere velja ta pravilnik.
Člen 7.
Odredbe za male ladje.
Odredbe, predpisane za ladje vobče, veljajo popolnoma tudi za male ladje, kolikor ne bi bilo zanje posebnih odredb.
i	člen 8.
Izenačitev.
Ladje ali male ladje, ki so opremljene z, drugimi mehaničnimi gonili nego s parnimi stroji in ki imajo vir silo na krovu, so glede uporabljanja odredb tega pravilnika izenačene s parniki.
To velja tudi za vodna letala, kadar plavajo na reki.
Člen 9.
Isto.
Glede uporabljanja odredb, ki sestavljajo 11., Ul., IV. in V. del tega pravilnika, so ploveče na-trave in priprave, ki st: kretnjo ali počivajo na reki, zenačene z ono vrsto ladij, v katero so morejo uvr-titi po količini vode, ki jo izpodrinejo, ali ik> vrsti svojih gonil; odredbe, predpisane za ladje, veljajo lopolnoma tudi zanje, kolikor ne bi bilo glede njih rosebnih odredb.
II. del.
Odredbe, ki se uporabljajo na ladje vsake vrste.
I. p o g l a v j e.
Znaki za razpoznavanje ali drugi znaki. Priprave za manevriranje. Signalni pomočki.
Člen 10.
«
Znaki za razpoznavanje.
Zaradi hitrega in lahkega razpoznavanja morajo biti ladje obeležene zunaj.na boku z imenom, številko ali posebnim znakom za. razpoznavanje. Ti znaki morajo biti z obeh strani lahko čitni.
prave in priprave, splavi in' lesni vlaki, če so na Dunavu in njegovem internacionaliziraneim omrežju ali če vozijo po njem.
Člen 3.
Pravice plovstvenopolicij-skih oblastev.
Kapetani, brodarji ali vodje ladij, plovečih naprav in priprav, splavov in lesnih vlakov se morajo Pokoravati naredbam, ki jih jim dajo za uporabljanje tega pravilnika in v mejah njegovih odredb plov-stvenopolicijska oblastva obrežnih držav.
Ta oblastva imajo pravico, vršiti ob vsakem (V'asu v mejah svoje krajevne pristojnosti vse ugotovitve, da se prepričajo, ali sc izvršujejo odredbe tega pravilnika.
Dolžnosti brodarjev.
Kapetani, brodarji ali vodje morajo dajati v ta "amen omenjenim oblastveni vso potrebno pomoč.
Isto.
Člen 4.
Kapetani, brodarji ali vodje morajo priobčiti, če jih pozovejo plovstvenopolicijska oblastva, svoja "»ena in pokazati vso uradne listine, ki se zahtevajo °d njih, da se dokaže točnost njih izjav ali da se ugotovi njih osebna istovetnost ali istovetnost moštva.
* «SHiužbea» Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 6. avgusta 1927., št. 175/L.
Splavi.
Splavi: Splavi v pravem pomenu besede lesni vlaki, trdno zvezani ali ne.
Remorkcrski vlaki.
R e m o r k e r s k i vi a k i: Skupine, sestavljene iz enega ali več remorkerjev in iz edinic (ladij, plovečih naprav ali priprav, splavov ali lesnih vlakov), katere vlečejo, bodisi privezane poleg sebe, bodisi za seboj, in sicer drugo za drugo ali drugo poleg druge.
Kapetani, vodje, splavarji.
Kapetani, vodje, «p lava rji, kakršenkoli naziv utegnejo imeti pri raznih ladjevjih:
Kapetani: Oni, ki poveljujejo im so odgovorni za voditev jadrnic, parnikov ali podobnih Ladij.
Vodje: Zlasti oni, ki poveljujejo in so odgovorni za voditev malih jadrnic, parnikov ali podobnih ladij kakor tudi veslenic in ladij, ki nimajo ne jader ne mehaničnih gonil in jih zato vlečejo na reki po navadi samo druge ladje.'
Splavarji; Oni. ki jim je poverjeno, voditi splave ali lesne vlake.
* Količina izpodrinjene vode se izračuni počez po nastopni formuli: tri četrtine produkta iz dolžine, širine in gažnjo na sredi ladijskega trupa, potopljenega do črte največje obtežitve, toda tako, da se pri merjenju dolžine ne vpoštevata krmilo in stožina in da se pri merjenju širine ne vpoštevajo zunanje obrobnice.
člen 11.
; Oznake za gažnjo.
Vsaka ladja, katere gažnja preseza 0-6 m, mora biti opremljena z oznakami za gažnjo.
Te oznake morajo biti vedno porazdeljene po dve in dve bodisi na bokih ladje, bodisi na oseh spredka in zadka, tako, da je moči z enim njih parom vsak čas ugotoviti gažnjo do najnižje točke na ladji.
Kje so pmrazmeščene te oznake za gažnjo, mora hiti označeno v ladijski uradni listini.
Skrajna
žitev.
dovoljena
Člen 12.
oble-
četa največje gažnje, označena v ladijski uradni listini, mora biti oznamenovana na viden način na bokih, proti sredini ladje. Preko te črte se ladja ne sme obtoževati.
Vsako ozna,menilo te črte mora biti sestavljeno iz kroga z zunanjim premerom 15 cm, ki je presekan z vodoravno potezo 25 cm dolžine in 2 cm širino. Spodnji rob te poteze se mora ujemati s črto največje gažnje in mora biti v trup ladje vtisnjen ali vrezan.
/člen 13.
Največje število potnikov.
Ladje, ki so nalašč namenjene prevozu potnikov, morajo imeti v notranjščini vidno označeno največje število potnikov, ki jih smejo sprejeti po podatkih
svojih uradnih listin: nikoli ne smejo sprejeti več potnikov, nego jih je določenih na ta način.
Člen 14.
Priprave za manevriranje in reScvanje.
i,adje morajo imeti za manevriranje in reševanje priprave, ki so navedene v njih uradnih listinah.
Člen 15.
Optični signalni pomočki.
Vsaka ladja mora biti opremljena z zadostnim številom zastav (praporov) in luči, da lahko daje podnevi in ponoči znake (signale), predpisano s tem pravilnikom.
Zastave (prapori), ki se rabijo za «lajanje znakov, morajo biti jasno razločno barve, najmanj 1 m široke in 0-7 m visoke.
Člen 16.
Oznake za ladje s simetrično obliko.
Ladje, katerih simetrična oblika no dopušča razpoznavanja sprednjega dela od zadnjega, morajo imeti, kadar so na vožnji, kolut v premeru najmanj GO cm z vodoravnimi rdečimi in belimi progami, da z njim označujejo smer vožnje. Ta kolut mora biti postavljen navpik na vzdolžno os ladje na onem koncu, ki je po smeri vožnje spredaj.
Člen 17.
Oznake za remorkerje pod izlivom Timoka.
Kadar vlečejo parniki druge edinicc na Dunavu pod izlivom Timoka, morajo imeti na vrhu jadralka moder prapor pravokotno oblike.
Člen 18.
Zvočni signalni pomočki.
Vsi parniki morajo bati opremljeni s parno pi-ščaljo ali sireno dovolj močnega zvoka, ki mora biti tako nameščena, da zvoka ne ustavlja nobena ovira. Razen malih parnikov morajo biti prav tako opremljene' z dovolj močnim zvonom.
Vse jadrnice, razen malih, morajo biti opremljene z zvonom kakor tudi z rogom za meglo, z navadnim rogom ali s trobento.
Vse drage ladje, ki morajo oddajati zvočne znake (zvočne signale), uporabljajo rog. trobento ali človeški glas.
Zvoki, oddani kot zvočni znaki (zvočni signali), morajo biti razločno slišni.
Za k r a t e k z v o k se smatra zvok, ki traja eno ali dve sekundi, za d o 1 g z v o k pa zvok, ki traja štiri do šest sekund.
Presledek med zaporednimi zvoki mora znašati eno ali dve sekundi.
II.	poglavje.
Obča pravila za vožnjo po reki.
Člen 19.
počivajo druge ladje, ploveče naprave ali priprave, splavi ali lesni vlaki, morajo, da jim ne prizadenejo škode, pravočasno in primerno zmanjšati vozno brzino in, če treba, celo tudi popolnoma ustaviti pogonski stroj, ako morejo to storiti brez nevarnosti za svojo ladjo ali za edinice, ki jih vlečejo.
Iste obveznosti veljajo za omenjene ladje, kadar vozijo blizu mimo remorkerskih vlakov, ladij brez palube, splavov, ladjic ali težko natovorjenih čolnov in vseh drugih ladij, ki vozijo po reki, ali naposled, kadar vozijo blizu mimo nasedlih ali razbitih ladij.
Člen 22.
Vožnja skozi zavinke in tesne prehode.
V tesnih prehodih, ostrih zavinkih plovne struge in vobče na mestih, kjer ni mogoče videti na zadostno razdaljo, se ladje ne smejo preveč bližati onim ladjam, ki vozijo pred njimi.
Člen 23.
Vožnja pod stalnimi mostovi.
Ce kažejo dogovorjene oznake, da je vožnja pod mostom dovoljena samo skozi določene odprtine, ne smejo voziti ladje skozi druge odprtine nego skozi one, ki jih poočitujejo te oznake.
Ob vožnji pod mostovi mora biti urejen ogenj pod kotli tako, da se ne razvija preveč dima.
Člen 24.
Vožnja skozi mostove na čolnih.
Ob vožnji skozi mostove na čolnih morajo ladjo o pravem času zmanjšati vozno brzino in smejo obdržati samo ono, ki jim jo potrebna za kretanje in varno krmarjenje.
Razen tega morajo naznaniti, preden dospejo blizu mostu na čolnih, svojo prihajanje z dolgim zvokom iz piščali ali sirene in uravnati vozno brzino tako, da ne začno voziti skozi most, dokler jim signali z mostu ne naznanijo, da je prevoz prost.
.	, . Člen 25.
Plavljenje s strujo.
Skupini, večji od dveh ladij, zvezanih z bokom ob bok, je prepovedano, da bi se dala plaviti s strujo.
Prepovedano je, da bi se dala ladja plaviti s strujo prečno proti njej.
Člen 26.
Mesta, na katerih je nre-povedano, vlačiti sidra ali verige na dnu reke.
Ladje, ki jih plavi struja, ne smejo vlačiti za seboj sidra ali verige na takih mestih reke, kjer so položeni brzojavni ali drugi kabli ali cevi. Ta mesta so označena s koli, ki so zabiti na suhem blizu brega in nosijo obrnjena sidra.
Rcmorkerski vlaki. ( h n “7.
Varnostne odredhc, ki jih je treba ukreniti, kadar ladja vozi ali kadar počiva.
Vsak kapetan ali vodja ladje, ki vozi ali počiva, mora paziti na to, da ne ovira plovitve in ne prizadene škode dragim ladjam, plovečim napravam ali pripravam, splavom ali lesnim vlakom, ki vozijo po reki ali počivajo.
Prav tako skrbno mora paziti na varnost svoje ladje, zlasti pa na to, da so sidra, vrvi, signalni pomočki in vobče vso priprave in vsi opremni predmeti, ki jih je treba za izvajanje mabevrov in za varnost ladje, vedno pri roki za neposrednjo uporabo.
Razen tega mora proučevati «Naznanila za brodarje», da vedno pozna plovnost na raznih delih reko, a se tudi sam uverjati, kakšna je vsakokrat plovna struga, ker dajo oblastva dežel, skozi katere vozijo ladje, podatke v omenjenih naznanilih samo kot migljaje.
Gažnja.
Člen 20.
Kapetan aili vodja ladje mora urediti sam o pravem času gažnjo svoje ladjo po tem, kakršna je pač vodna globina, da ne nasede na pregazili ali plitvinah, ki jih mora prevoziti.
Člen 21.
Prehodi, kjer morajo voziti parniki počasneje.
Kadar vozijo parniki ali ladje, ki so izenačene z njimi, mimo pristanišča ali blizu pristajališč, kjer
I>adje. ploveče naprave ali priprave, splavi ali lesni vlaki se morajo vleči z enim ali po potrebi z več remorkerji zadostne jakosti, da se zavaruje vlečenje z vsemi manevri vred, ki jih je treba zaradi njega.
Kadar se uporablja za vlečenje več ladij, vodi remorkerski vlak kapetan one ladje, ki vozi neposredno pred vlečenimi edinicami. Ta kapetan mora paziti ob manevriranju na varnost vlečenih edinic in na vzdrževanje plovitvenega reda med ladjami, iz katerih je vlak sestavljen.
Isto.
Člen 28.
Ce se privežejo ali zasidrajo vlečene ladje, ploveče naprave ali priprave, splavi ali lesni vlaki na katerikoli točki reke, jih remorker ne sme zapustiti, dokler ni plovna struga prosta.
Vzporedna vožnja.
Prepovedano je, da bi vozili dve ladji ali da bi vozilo več ladij ali remorkerskih vlakov vzporedno, razen če mora ena teh ladij ali eden teh remorkerskih vlakov prehiteti drugo, odnosno drugega, in samo v času, dokler traja to prehitevanje.
Ölen 30.
Prirejanje tekmovalnih voženj in rečnih slavnosti.
Za prirejanje tekmovalnih voženj in rečnih slavnosti je treba predhodne odobritve plovstvenopoli-cijskega oblastva.
Člen 31.
Zajeze in stalne mreže.
Prepovedano je, napravljati v plovni strugi zajeze ali nastavljati stalne mreže za ribjo lov.
Člen 32.
Zloraba signalnih pomoč-kov.
Parnikom ali z njimi izenačenim ladjam, ki vozijo v dogledu drugih ladij ali splavov, je prepovedano, rabiti «svoje piščali ali sirene ali optične ali zvočne znake (zvočne signale) v drug namen ali z drugim pomenom, nego jo določeno s tem pravilnikom, razen kadar morajo dati signal za pomoč ob resni nevarnosti.
Člen 33.
Izmotavanje pritežka, pepela, premogovnih izgorio itd.
Ladje sinejo izmotavati pepel, premogovne iz-gorine ali druge podobne snovi samo med vožnjo in na mestih, ki so najmanj 20 m daleč od brega in kjer je globina večja od 2 m.
Člen 34.
Dolžnost, naznanjati to, kar se je opazilo med vožnjo in kar je važno za plovitev.
Kapetani ali vodje ladij morajo obvestiti uslužbence plovstvene policije v prvem pristanišču, kjer pristanejo, ali pa med vožnjo, če jih srečajo, o vseh izpremembah v kakovosti plovne vode, ki so jih ugotovili med vožnjo, kakor tudi o izpremembi v porazmestitvi plutač, obrežnih znakov ali signalov, nadalje o vsem, kar so opazili in kar se tiče plovitve, zlasti pa vsak primer, kjer je ladja nasedla ali se je razbila.
Izrečno jim je naloženo, priobčiti najbližjemu krajevnemu oblastvu, če je ladja nasedla ali če se je razbila, tako da utegne zaradi tega zapirati plovno strugo ali ogražati človeška življenja.
Obče dolžnosti.
Člen 35.
Noben predpis tega pravilnika ne razrešuje kapetana ali njegovega moštva odgovornosti za posledice kakršnokoli malomarnosti glede na prižiganje predpisanih luči, na uporabljanje znakov (signalov), na stražarsko službo in na vsako varnostno odredbo, ki jo nalagajo navadna izkušnja rečnega brodarja in posebne razmere, v katerih je ladja.
III.	poglavje.
Pravila, ki veljajo ob srečevanju ladij.
T , .	... Ölen 36.
Jadrnice ali parniki.
Za uporabljanje pravil tega poglavja je treba smatrati vsako ladjo, ki jo gonijo jadra, ne para (ali motorji), za jadrnico; vsako ladjo, ki jo goni para, najsi ima jadra razvita ali ne, pa je treba smatrati za parnik.
Izraz «parnik» obseza vse ladje, ploveče naprave ali priprave, ki se kretajo z mehaničnim pogonom in katerih vir sile je na krovu.
Ladje na vožnji.
Po naslednjih pravilih se smatra, da je ladja na vožnji ali v kretanju, če ni ne zasidrana ne nasedla ne privezana.
Ölen 37.
Zvočni znaki (zvočni signali) ob srečevanju.
Ce sta dve ladji v dogledu druga dragi, mora parnik na vožnji, ki jo po odredbah tega pravilnika upravičen ali dolžan, izpremeniti svojo smer, naznaniti to izpromembo z naslednjimi znaki (signali) iz svoje piščali ali sirene, in sicer:
En kratek zvok pomeni: «Krenom na desno». Dva kratka zvoka pomenita: «Krenem na levo»-Trije kratki zvoki pomenijo: «Moj stroj gre 3 polno silo nazaj».
Ladja, ki jo dala enega teh znakov (signalov), mora uravnati svoj manever skladno z njim.
Ce hočejo opozoriti ladje nase druge ladje ah splave, ki vozijo po reki, morajo oddati en dolg zvok.
Člen 38.
Optični znaki (optični signali) oh srečevanju.
Optični znaki (optični signali), navedeni v členu 49., se oddajajo:
podnevi tako, da se vihti na desnem boku temnomodra zastava (prapor), in
ponoči tako, da so oddaja na istem boku s primerno urejeno svetiljko vrsta zapofednih belih bliskov.
Oddani bliski morajo trajati primeroma eno sekundo, temni presledki med njimi pa prav toliko časa. Biti morajo vidni na razdaljo najmanj 1 km 500 m, in sicer samo v smeri ladje, ki prihaja naproti.
Cim so se začeli ti znaki (signali) oddajati, sc morajo nadaljevati podnevi in ponoči zdržema, dokler ne prideta ladji druga mimo druge, razen v primerih, ki so določeni v tretjem in petem odstavku člena 48.
Člen 39.
Prepoved, prekrižati smer dnifri ladji ali drugemu splavu.
Nobena ladja, ki je na vožnji ali ki se odpravlja na vožnjo, ne sme kreniti vprek proti smeri, v kateri vozi druga ladja ali drug splav, tako, da bi jo (ga) ovirala na vožnji.
Ladje se morajo vobče izogibati temu, da bi prehajale z eno strani na drugo stran reke, da bi se obračalo proti vodi ali nizvodno pred drugimi ladjami, ki vozijo proti vodi ali nizvodno, razen če ne morejo ravnati drugače.
Istega predpisa se morajo držati proti splavom, ki plovejo nizvodno.
Člen 40.
Prepoved prehitevanja ali srečevanja v ostrih za-vinkih in na tesnih prehodih.
Vobče je prepovedano, da bi ena ladja prehitevala drugo ladjo ali splav v ostrih zavinkih in na mestih, kjer plovna struga ni zadosti široka, da bi jih prevozili dve ladji istočasno druga poleg druge.
Prav tako jo prepovedano, da bi prehitevala ena ladja drugo ladjo ali splav ali jo (ga) srečala v odprtinah mostov na čolnih in pod odprtinami stalnih mostov, razen če to dovoljujejo posebno odredbe, ki urejajo prevoz pod odprtinami stalnih mostov.
Člen 41.
Prihod pred tesen prehod ah oster zavinck.
Proden zavijejo ladje, ki vozijo nizvodno, v tesen prehod ali v oster zavinek, morajo opozorili na svoje prihajanje z znaki (signali) tako, da oddado en dolg zvok z enim izmed zvočnih signalnih pomočkov, ki se omenjajo v členu 48., razen z zvonom.
Poleg tega morajo, če ni prevoz urejen z znaki (signali) svarilnih straž, zmanjšati vozno brzino do trenutka, ko dobo z ladijskega mostu zadosti daljen razgled v nizvodni smeri, da se uverijo, ali ni kje ladje, vozeče proti vodi, ki je že zavila v tesni prehod ali pa so odpravlja vanj. V tem primeru mora izvršiti ladja, ki vozi nizvodno, vse potrebne manevre, da no zavije sama v prehod, preden je plovna struga prosta.
,	Člen 42.
Isto.
Ladje, vozeče proti vodi, morajo opozoriti, preden zavijejo v tesen prehod ali v oster zavinek, na svoje prihajanje z znakom (signalom), ki je predpisan v členu 41.; preden zavijejo vanj, se morajo uveriti, ali ni ladja ali splav, ki vozi nizvodno, že v tesneh ali pa se odpravlja vanje.
Poleg tega morajo, če ni prevoz urejen z znaki (signali) svarilnih straž in če utegnejo srečati v tesnem prehodu splav ali ladjo, ki vozi nizvodno in ki je že zavil(a) v tesni prehod ali opozoril(a) na svoje prihajanje z znalci (signali), počakati pred prehodom, dokler ne pride druga ladja ali splav skozi njega.
Člen 43.
Čakanje pred tesnim prehodom.
Ce pride ladja, ki vozi proti vodi, pred tesen prehod, pri katerem mora čakati, dokler ne pride ladja ali splav, ki vozi nizvodno, skozi tesni, se mora držati mod čakanjem na oni strani plovne struge, kjer njena prisotnost in prisotnost edinic, ki jih vleče, najmanj ovira ali ograža ladjo ali splav, ki vozi nizvodno.
Člen 44.
Prehitevanje pred tesnim prehodom ali ostrim za-vinkom.
Ce dohiti parnik, vozeč proti vodi in sam zase, neposredno pred vhodom v tesen prehod drug parnik ali remorkerski vlak z manjšo vozno brzino, mu niora ta parnik ali vlak dopustiti — ako to zahteva sam zase vozeči parnik z enim dolgim znakom iz piščali ali sirene — da ga prehiti, preden zavije sam
v prehod. Obe ladji se morata v vsakem primeru ravnati po predpisih, navedenih v členih 50. in 51.
Člen 45.
Srečevanje na težavnih mestih reke.
Na onih delih reke, kjer se smer plovne struge glede na bregove često izpreminja v razmeroma kratkih razdaljah, kakor tudi na onih točkah reke, kjer zahtevajo krajevne razmere prav tako posebno opreznost, da se zavarujejo manevri ladij alt splavov, vozečih nizvodno, morajo uravnati parniki, ki vozijo proti vodi, svojo vožnjo tako, da srečajo ladjo ali splave, ki vozijo nizvodno, na prikladnem mestu reke.
Zato morajo kreniti o pravem času, če jo treba, na ono stran plovno struge, kjer njih prisotnost v trenutku; ko se srečajo, najmanj ovira ali ograža ladje ali splave, ki vozijo nizvodno.
Vendar pa ne smejo odredbe tega člena nikakor kratiti predpisov v členih 47. in 48., s katerimi se ureja uporabljanje znakov (signalov) in izvajanje manevrov ob nevarnem bližanju.
Člen 4fi.
Srečevanje in prehitevanje ladij, kadar ni nevarnosti, da bi trčili druga ob drugo.
Dve ladji, ki vozita v isti smeri, izmed katerih pa vozi ena hitreje od druge, kakor tudi dve ladji, ki vozita v nasprotni smeri in si prihajata naproti, morata obdržati svoj položaj proti bregu, če spoznata, da so bosta srečali, ako ostane vsaka v plovni strugi na oni strani, kjer vozi, na toliki razdalji, da ne trčita druga ob drugo.
. Člen 47.
Obče pravilo za srečevanje ladij, kadar preti nevarnost, da trčita druga ob drugo.
Ce se bližata dva parnika, vozeča v nasprotni smeri, drug drugemu tako, da utegneta trčiti drug ob drugega, se morata ]K> občem pravilu ogniti drug drugemu tako, da kreneta oba na desno.
Drugače pa morata oba, preden se približata drag drugemu na malo razdaljo, oddati en kratek zvok iz piščali ali sirene in zmanjšati vozno brzino.
Člen 48.
Izjema od občega pravila.
Ce se parnik ne more pokoriti občemu pravilu, ki je postavljeno v členu 47., mora zato, da ne pro-vzroči neposrednje nevarnosti sam zase ali za edi-nice, ki jih vleče, o tem pravočasno obvestiti ladjo, ki mu prihaja naproti, in sicer tako, da odda zaporedoma dva kratka zvoka, s katerima ji označi, da krene na levo.
Druga ladja mora ponoviti ta znak (signal) in primerno uravnati svoj manever tako, da tudi krene na levo.
Ce pa druga ladja tega ne more storiti brez nevarnosti zase ali za ladje, ki jih vleče, mora označiti nemožnost, da bi krenila na levo, z več nego petimi zaporednimi kratkimi zvoki iz piščali ali sirene. Obe ladji morata potem, da se izogneta vsaki nevarnosti, ukreniti one odredbe in izvršiti one manevre, ki jih zahtevajo trenutne razmere.
Vselej mora vsaka ladja, če je treba, pravočasno zmanjšati vozno brzino.
Iste zvočne znake (zvočne signale) in iste manevre morata uporabiti obe ladji, ki si prihajata naproti, če krene po odredbah členov 43. in 45. ladja, ki vrni proti vodi, glede na potrebe ladje, ki vozi nizvodno, na svojo levo stran ali če ne more ladja, ki vozi nizvodno, prav tako kreniti na svojo levo stran.
Člen 49.
Uporabljanje modre zastare (modrega prapora) in svetlobnih bliskov.
Ladje, ki vozijo med Ulmom in izlivom Nere, morajo pravočasno pokazati optične znake (optične signale), določene v členu 38., in sicer:
če morata voziti dve ladji, uporabljajo odredbe člena 46., ki ploveta v nasprotni smeri, vsaka mimo desne strani druge ladje;
in če je ena ladja po odredbah člena 48. upravičena, izpremeniti smer tako, da krene na levo, pri čemer pa ni oproščena obveznosti, oddati zvočne znake (zvočne signal p), predpisane v členu 48.
Člen 50.
Medsebojno prehitevanje parnikov.
Oe hoče pamik prehiteti drugega in tega ne more storiti, ne da bi drugi krenil iz. smeri, zahteva prost prehod, preden dospe na kratko razdaljo od ladje, ki vozi pred njim, tako, da odda s piščaljo ali sireno en dolg zvok; obenem zmanjša vozno brzino.
Ladja pred njim se mu mora umekniti in kreniti na levo, čim more to storiti; obenem mora naznaniti svoj manever z dvema kratkima zvokoma in zmanjšati vozno brzino.
Šele v tem trenutku sme uporabiti prva ladja prvotno brzino in prehiteti drugo tako, da jo pusti na levo od sebe. Ce mora kreniti zaradi tega na desno, odda en kratek zvok iz piščali ali sirene.
Člen 51.
#
Izjema od občega pravila.
Ce ladja, ki jo hoče prehiteti druga ladja, ne more brez nevarnosti zase ali za edinice, ki jih vleče, kreniti na levo po občem pravilu, določenem v členu 50., mora kreniti na desno ter o tem obvestiti ladjo, ki jo prehiteva; zato odda en kratek zvok.
Ta druga ladja prehiti ladjo, ki vozi pred njo, tako, da jo pusti na desno od sebe. Ce mora zato kreniti na levo, odda dva kratka zvoka iz piščali* ali sirene.
Člen 52.
Parnik sreča jadrnico.
Ce se bliža parnik jadrnici, ki vozi v nasprotni smeri in ki ji piha veter vprav v krmilo ali od strani v zadek, se morata s pridržkom odredb člena 48. izogniti tako, da kreneta oba na desno.	'
V tem primeru je jadrnica izenačena s parnikom in mora oddati predpisane znake (signale) s signalnimi pomočki, ki jih ima.
Ce sreča parnik jadrnico, ki vozi v nasprotni smeri in ki ji piha veter od strani v spredek, mora voziti mimo one strani jadrnice, ki ni izpostavljena vetru.
Člen 53.
Parnik prehiteva jadrnico.
Ce hoče parnik prehiteti jadrnico, odda, preden prispe na kratko razdaljo od nje, zvočni znak (zvočni signal), predpisan v prvem odstavku člena 50., ter zavije mimo one strani jadrnice, ki ni izpostavljena vetru.
Člen 54.
Srečevanje s plavljenimi
ladjami.
Vsak parnik in vsaka jadrnica, ki vozi proti vodi ali nizvodno, se mora umekniti splavom in ladjam, neopremljenim z mehaničnimi gonili, ki jih plavi struja, kakor tudi veelenicam, pri katerih znaša količina izpodrinjene vode nad 20 ton.
Ladje in splavi, ki jih plavi struja, pa se morajo, tudi če vlačijo za seboj sidro ali verigo, prav tako tudi zgoraj omenjene veslenice držati kolikor mogoče blizu enega obeh bregov (po izvoiji), da čim manj ovirajo vožnjo mimo sebe.
Parniki, lai jih plavi struja tako, da jim je spredek obrnjen proti vodi in da vozi stroj nazaj, se morajo, če srečajo druge parnike, prav tako ravnati po pravilu, ki ga obseza predhodni odstavek.
Jadrnico, ki lavirajo.
Jadrnice, ki lavirajo, morajo gledati ob svojih pokretih na to, da niso na poti parnikom.
Člen 56.
Medsebojno srečevanje jadrnic.
Ce se bližata dve jadrnici druga drugi tako, da utegneta trčiti druga ob drugo, se mora umekniti druga drugi tako-le:
jadrnica, ki ji piha veter v zadek, se mora umekniti jadrnici, ki ji piha veter od strani v spredek;
jadrnica, ki ji piha veter od levo strani v spredek, se mora umekniti jadrnici, ki ji piha veter od desne strani v spredek.
Ce piha veter obema v zadek, toda od raznih strani, se mora ona ladja, ki ji piha veter od leve strani, umekniti drugi jadrnici.
Ce piha veter obema jadrnicama v zadek od iste strani, se mora jadrnica, ki je ugodneje izpostavljena vetru, umekniti drugi jadrnici.
Jadrnica, ki ji piha veter vprav v krmilo, se mora umekniti drugi jadrnici.
Člen 57.
Rcmorkerji in rcmorker-ski vlaki.
Če vlečejo remorkerji druge ladje, ploveče naprave ali priprave, splave ali lesne vlake, so izenačeni s parniki, ki vozijo sami zase, ter se morajo ravnati kakor ti po vseh predpisih tega poglavja.
Edinice, ki se vlečejo vzporedno zadaj, se morajo razen tega, če srečajo druge ladje, približati druga drugi tako, da ostane tem ladjam dovolj Širok prehod.
Člen 58.
Brodi na vrvi in prenosni mostovi.
Brodi na vrvi in prenosni mostovi morajo puščati prosto pot ladjam, plovečim napravam ali pripravam, splavom ali lesnim vlakom, ki vozijo po reki.
Ce pa se prikaže več remorkerskih vlakov, k; vozijo proti vodi v mali razdalji drug za drugim, smejo zahtevati brodniki ali vodje preAosnih mostov, da jim pusti, ko se je prepeljal mimo njih eden izmed remorkerskih vlakov, prihodnji vlak prosto pot za brod. Vodje remorkerskih vlakov morajo ugoditi tej zahtevi.
Male ladje.
Člen 59.
Vse male ladje s kakršnimkoli gonilom se morajo umikati ladjam, pri katerih je količina izpodrinjene vode večja od 20 ton.
Člen 00.
Srečevanje in prehitevanje malih ladij in veslenic.
Veslenice in male ladje se morajo umikati druga drugi po pravilih, ki veljajo za vrsto ladij, kateri pripadajo; čolni, mala vozila in druge ladje veslenice so v tem pogledu izenačene s parniki.
Člen 61.
Vlečenje ladij na bregu.
Če se srečata dve ladji, vlečeni na bregu v nasprotni smeri, ob istem bregu, se umakne ladja, ki vozi proti vodi, ter pusti drugo mimo sebe.
Če dohiti ladja, ki jo vlečejo na bregu vprežne živali, ladjo, ki jo vlečejo na bregu ljudje, mora pustiti druga prvo mimo sebe.
Če sreča ladja, vlečena na bregu, na poti drugo ladjo ali splav, ki je privezana (privezan) na breg, mora kapetan ali vodja to druge ladje ali splavar olajšati premikanje vrvi in, če je treba, dovoliti moštvu vlečene ladje, da pride na ladjo ali.na splav.
Člen 62.
Srečevanje z ladjami, ki se vlečejo na bregu.
Ladja, ki hoče prehiteti ali srečati ladjo, vlečeno na bregu, mora odtegniti od brega, kjer se vrši vlečenje. .
Ladje, vlečene na bregu, se morajo na signale, ki so jim namenjeni, kolikor mogoče držati brega, ob katerem vozijo.
Člen 63.
(Posebne nepričakovane razmere.
Tzvrševaje predhodne predpise, morajo paziti kapetani in vodje na vse nevarnosti, ki prete ladjam med plovitvijo, in na to, da ne trčijo ob druge. Da se izognejo neposrednji .nevarnosti, morajo ukreniti neutegoma iz lastnega nagiba vse, česar je treba, in izvršiti vse manevre, ki jih nalagajo trenutne razmere.
, IV. poglavje.
Pravila, ki veljajo ponoči in ob nerazglednem vremenu.
vT-j i i X-	Člen 64.
Vidnost luči.
V odredbah tega poglavja pomeni beseda «vidno». kadar se nanaša na luči, da so luči «vidne v temni noči in v čistem zraku».
Člen 65.
Uporabljanje pravil o Inčih.
Pravila o Inčih se morajo uporabljati ob vsakem času ponoči, t. j. od solnčnoga zapada do solnčnega vzhoda. Ponoči se ne sme kazati nobena druga, luč, ki bi se utegnila smatrati za eno izmed predpisanih luči.
Člen 66.
Luči za parnike na vožnji.
Parnik na vožnji mora nositi:
a)	na sprednjem jadrniku ali pred njim ali tudi, če nima jadrnika, na spredku ladjo v višini najmanj
6 m nad črto, ki se ujema z največjo dovoljeno gažnjo, svetlo belo luč, vidno na horizontnem izseku 225°, t. j. na dveh izsekih po 112° 30' z vsake strani ladje, merjeno odspredaj; ta luč mora biti vidna na razdaljo najmanj 4 km;
b)	na desnem boku zeleno luč, vidno na horizontnem izseku 112° 30', merjeno odspredaj; ta luč mora biti vidna na razdaljo najmanj 2 km;
c)	na levem boku rdečo luč, vidno na horizontnem izseku 112° 30', merjeno odspredaj; ta luč mora biti vidna na razdaljo najmanj 2 km.
Te luči morajo biti tako nameščene, da dajo
neprestano svetlobo, vidno z vseh točk izseka.
Zelena in rdeča bočna luč morata biti opremljeni na strani proti ladji s senčiloma, ki sezata najmanj 0-91 m pred luč, tako da ni vidna na spredku ladje rdeča od desne strani in zelena od lieve strani.
Navpična razdalja obeh luči pod belo lučjo, omenjeno v točki a), ne sme biti manjša öd 3 m.
Člen 67.
Luči malih parnikov.
Vkljub predhodnemu členu morajo nositi parniki, ki spadajo v skupino malih ladij, dokler so na vožnji:
a)	na spredku, in sicer ali na dimniku ali pred njim na dobro vidni točki in najmanj 2 m nad vodno gladino, belo svetlo luč tako, kakor je predpisano v točki a) člena 66.; ta luč mora biti vidna na razdaljo najmanj 2 km;
b)	obe bočni luči, zeleno in rdečo, ki sta predpisani v točkah b) in c) člena 66.; te luči morata biti vidni na razdaljo najmanj 1 km.
Obe te luči sta lahko združeni v samo eni sve-
tiljki, ki kaže zeleno in rdečo luč iste svetilnosti; vsaka luč pa mora biti vidna na horizontnem izseku 112° SO1 z dotične strani na ladji.
Navpična razdalja te svetiljke pod belo lučjo ne sme biti manjša od 1 m.
Člen 68.
Začasno povečanje bele luči na parnikih.
Če morajo parniki, ko vozijo skozi stalne mostove, pod vrvmi brodov, pod elektrovodi ali pod 30' do 90° z vsake strani ladje, računjeno od krme. drugimi podobnimi ovirami, ki drže preko reke,
spodnja luč nad rdečo in zeleno bočno lučjo; v tem primeru se sineta razen tega obe luči približati, toda razdalja med njima se ne smo zmanjšati za več nego 1 m. Čim remorker prevozi skozi ovire, se morajo te luči takoj zopet postaviti na predpisano mesto.
Člen 71.
Luči za jadrnico na vožnji.
Jadrnica na vožnji mora nositi luči, predpisane v členu 66. za parnik na vožnji, izvzemši belo luč, ki je ne sme jadrnica nikoli nositi.
Člen 72.
Luči za vcsicnice in male jadrnico.
Veslenice, razen čolnov, in male jadrnice morajo nositi, dokler so na vožnji, belo luč, postavljeno Liko, da je vidna z vseh horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Čolni na veslo morajo pokazati, kadar se bližajo drugim ladjam, belo luč.
Člen 73.
Luči za ladje, ki jih plavi struja.
Ladja, ki jo plavi struja in ki zanjo po njeni vrsti ne veljajo predpisi enega izmed členov 66., 67., 69., 71. in 72., mora nositi belo luč, vidno z vseh horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Kadar se bliža drugim ladjam, mora vihteti razen tega belo luč na spredku ali zadku, kakršna je pač smer, v kateri se bliža tem ladjam.
Člen 74.
Luč na krmi parnikov.
Vsak parnik, ki izpodrine vode preko 20 ton, mora pokazati, kadar vozi sam zase in se mu bližajo ladje, ki ga prehitevajo, o pravem času na krmi modro luč, vidno najmanj na razdaljo 500 m hi nevidno odspredaj.
Ta modra luč jo lahko stalno nameščena. V tem primeru mora biti opremljena s senčili in postavljena tako, da je vidna na horizontnem izseku najmanj 135° in največ 180°, t. j. na dveh izsekih po 67°
začasno povesiti belo luč, omenjeno v točki a) členov 66. in 67., mora ta luč vendarle še ostati nad rdečo in zeleno lučjo; ko parnik prevozi naštete ovire, pa jo je treba takoj zopet postaviti na predpisano mesto.
Parniki, ki se uporabljajo v krajevnem prometu in ki morajo pogostoma voziti pod ovirami, kakršne so one, ki jih omenja predhodni odstavek, morajo stalno imeti svojo belo luč na višini, manjši od one, ki je predpisana v členu 66.; Vendar pa mora ostati še vedno nad rdečo in zeleno lučjo.
Člen 69.
Luči remorkerjev na vožnji.
Vsak parnik, ki vleče eno ali- več edinic bodisi zraven sebe, bodisi za seboj, mora nositi prtleg luči, predpisanih v členu 66., drugo svetlo belo luč, ki je podobna beli luči, predpisani v točki a) istega člena, in ki se postavlja pod to poslednjo na navpični razdalji 1-5 m do 2 m.
Če je med edinicami, ki jih vleče parnik, ena ali več eđinic, ki prevažajo nevarne tvarine, navedene v IV. poglavju tega pravilnika, mora imeti remorker poleg ostalih predpisanih luči rdečo luč, vidno samo odspredaj in na razdaljo primeroma 1-5 km.
Člen 75.
Luči na krmi vlečenih ladij.
V	remorkerskem vlaku morata pokazati, če je ena ali če je več vlečenih edinic privezanih samo na en bok remonkerja, le remorker in ona odinica, ki je na zunanji strani tako sestavljenega vprečnega vlaka, modro luč, omenjeno v členu 74.; če so edinice privezane na oba boka remorkerja, morajo pokazati to luč le one edinice, ki so na zunanjih straneh.
Ako se vlečejo edinice zadaj druga za drugo ali vštric, morajo pokazati celo, če so edinice istočasno privezane na remorker, modro luč na krmi samo edinice na koncu vsake zunanje vrste i-emorker-skega vlaka. Če je na koncu remorkerskega vlaka vprečna vrsta, sestavljena iz več med seboj zvezanih edinic, imajo to obveznost samo edinice, postavljene na zunanjih straneh te vprecno vrste.
V	remorkerskem vlaku se morajo modro luči na krmi stalno kazati.
Člen 76.
Plovitev ponoči ali oh ne-razglednein vremenu.
Ponoči ali ob nerazglednem vremenu, someglici, gosti megli, prša vici, snežnem metežu ali viharnem ,	*	,	, v. mokrcu morajo parniki in jadrnice zmanjšati vozno
la luč mora biti oddaljena od bočne zelene uci |)rzjno? kolikršna jo pač tema ali kakršno jo stanje
zraka, tako, da se vedno samohotno kretajo in da se lahko ustavijo, če nalete na ovire ali če jim ni moči, spoznati svoje lege proti plovni strugi.
približno 1-5 m v povprečni smeri in prav tako okoli 1-5 m v navpični smeri ladje. Če je pripravljena tako, da jo je moči takoj uporabiti, se lahko pokaže tudi samo, kadar se prikaže luč, ki naznanja drugo ladjo ali remorkerski vlak, in dokler ne pride remorker mimo.
Bočne luči morajo hiti nameščene tako. da jih ne zakrivajo edinice, ki jih vleče parnik zraven sebe.
Remorker lahko nosi poleg tega, kadar vleče, za dimnikom ali za zadnjim jadrnikom malo belo luč, po kateri krmarijo vlečene edinice; vendar pa morajo biti žarki te luči otemnjeni z mlečnim steklom in ne smejo biti vidni na spredku ladje.
Člen 70.
Začasno povešanjc luči remorkerja.
Če morajo remorkerji iz enega izmed vzrokov, navedenih v členu 68., začasno povesiti luči, omenjene v prvem odstavku člena 69.. mora ostati
Člen 77.
Zvočni znaki (zvočni signali) ob nerazglednem vremenu.
Ob nerazglednem vremenu, someglici, gosti megli, pršavici, snežnem metežu morajo oddajati parniki na vožnji v presledkih po največ dve minuti en dolg zvok iz piščali ali sirene, če vozijo sami, ali pa en dolg zvok, za katerim prideta takoj dva kratka zvoka, če vlečejo edinice. Jadrnice na vožnji morajo dajati znake z rogom za meglo ali s kakršnimkoli drugim zvočilom, ki ga imajo, izvzemši zvon, s katerim ne sme ladja na vožnji nikoli zvoniti.
V remorkerskem vlaku se mora ravnati po predpisih tega člena samo remorker, ki vozi na čelu vlaka.
Male ladje.	Clen 78-
Male ladje, ki vozijo z jadri ali vesli, niso dolžne, oddajati znakov (signalov), ki jih omenja ölen 77.; vendar pa morajo, če jih ne oddajajo, klicati ali oddajati kakršenkoli drug zvočni znak (zvočni signal) zadostne jakosti v presledkih, ki ne prestopajo ene minute.
Člen 79.
Prepoved, da bi sc dale ladje plaviti s strujo.
Ob nerazglednem vremenu, someglici, gosti megli, pršavici in snežnem metežu je ladjam vobče prepovedano, da bi se dale plaviti s strujo.
V. poglavje.
Predpisi za ladje, zasidrane ali privezane na reki.
Člen 80.
Zasidrane ali privezane ladje.
Ladje, zasidrane ali .privezane na reki, se morajo postaviti čim bliže It bregu, da puste dovolj široko plovno strugo za ladje na vožnji.
Člen 81.
Prepoved zasidrovanja v plovni strugi.
Ladjam je prepovedano, zasajati sidro na mestih, kjer bi utegnilo sidro provzročiti oviro ali nevarnost za ladje, ki vozijo po reki.
Če se ladje izjemoma ne morejo ravnati po tem predpisu, mora biti mesto, kjer leži sidro, označeno s plovcem kakršnekoli oblike; ponoči mora biti opremljen plovec z zeleno lučjo, če je ladja zasidrana blizu desnega brega, in z rdečo lučjo, če je zasidrana blizu levega brega.
Člen 82.
Mesta, kjer je prepovedano, zasidrovati ali privezovati ladje.
Ladje se ne smejo privezovati ali zasidrovati v tesnih prehodih, v ostrih zavinkih, blizu mostnih stebrov, blizu ali poleg ladij, ki prevažajo nevarne tvarine in ki nosijo za razpoznavanje posebne znake, navedene v ölenu 126.
Prav tako se ne smejo ustavljati ladje na mestih, kjer so brodi na vrvi in prenosni mostovi, in zasajati sidra na mestih reke, kjer so položeni brzojavni ali drugi kabli ali cevi; ta mesta so oznamenovana s koli, ki so zabiti na suhem blizu brega in nosijo obrnjena sidra.
Člen 83.
Ladje in ploveče naprave, ki počivajo izven pristanišč.
Vzdolž bregov, na katerih se vrši vlečenje, ne smeta stati, razen v pristaniščih, dve ali več vrst ladij, zvezanih z bokom ob bok.
Ploveče naprave in brodi na vrvi (prenosni mostovi) se smejo postavljati savno na krajih, ki jih določijo pristojna oblastva.
Člen 84.
Vrvi ali verige, napete preko plovne struge.
Če mora ladja zato, da se priveže, napeti vrv ali verigo preko plovne struge, mora takoj, ko se prikaže druga ladja, ki hoče mimo nje, odvezati ali popustiti vrv ali verigo.
Isto.	Clon 85‘
Ponoči ali ob nerazglednem vremenu je ladjam prepovedano, puščati svoje vrvi napeto preko plovbe struge.
Člen 86.
buči zasidranih ali privezanih ladij.
Ladja, zasidrana ali privezana na reki, mora nositi ponoči na spredku, tam, kjer je najbolj vidna, toda nad palubo v višini, ki ne preseza 6 m, belo luč, postavljeno ob strani plovne struge in vidno z vseh strani horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Isto.	Clon 87-
če je privezanih več ladij z bokom ob bok poleg brega ali na reki, kjer so zasidrane, mora nositi luč, predpisano v členu 86., samo ona ladja, ki je Plovni strugi najbližja.
Luči malih ladij.
Privezanim ali zasidranim malim ladjam ni treba nositi luči, predpisane v členu 86., če so popolnoma izven plovne struge.
Člen 89.
Zvočni znaki (zvočni signali) ob nerazglednem vremenu.
Ob nerazglednem vremenu, someglici, pršavici, snežnem metežu ali viharnem mokrcu morajo odrediti kapetani ali vodje parnikov, ki počivajo izven pristanišč in ki se niso popolnoma umeknili iz plovne struge, najmanj pet sekund dolgo zvonjenje z brzimi zaporednimi udarci ob zvon v presledkih, ki ne pre-sezajo dveh minut.
Kapetani ali vodje drugih vrst ladij, ki počivajo v istih razmerah, morajo s klici opozarjati nase druge ladje, ki se jim bližajo.
Člen 90. .
Zloraba piščali in siren.
Ladjam, ki počivajo na reki, je prepovedano, uporabljati svoje piščali ali sirene, kadar se jim bližajo druge ladje, in upotrebljati te signalne po-močke brez upravičenega vzroka.
Člen 95.
Znaki (signali) nasedlih ali potopljenih ladij.
Ladja, nasedla v reki, mora nositi podnevi, izza jutranje zoro, na dobro vidnem mestu dve barvni zastavi (dva barvna prapora) ali dva okrogla predmeta, nameščena navpično drug nad drugim v razdalji od 1-8 do 2 m.
Premer uporabljenih krogel ali okroglih predmetov mora znašati najmanj 0-6 m.
Ponoči mora kazati nasedla ladja na istem mestu dve rdeči luči, nameščeni navpično druga nad drugo v razdalji od 1-8 do 2 m; te luči morata biti zadosti močni, da sta vidni z vseh horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Isto obveznost imajo potopljene ladje, če ostane dol trupa nad vodo.
Če razvidi kapetan ali vodja, ladje, da se še lahko vrši promet mimo njegove ladje, mora razobesiti poleg tega na strani proti plovni strugi podnevi belo zastavo (bel prapor) ali kos svetlobarne tkanine, ponoči pa luč za zasidrane ladje, pred-pisano v členu 86.
Člen 96.
Znaki (signali) nasedlih ali potopljenih malih ladij.
VI. poglavje.
Pravila, ki veljajo, če ladjam ni mogoče manevrirati, če se jim kaj poškoduje (krmilo, stroj itd.), če nasedejo ali če se razbijejo.
Signal v sili.	^1®11 91'
Da se zahteva pomoč v primerih, navedenih v člemih 92. in 93., je treba vihteti podnevi v krogu z
Male ladje, nasedle v reki, morajo, kadar se jim bližajo druge ladje, klicati ali pa jih opozoriti na svojo lego, preden pridejo te ladje na malo razdaljo. Za to opozorilo jim služijo neprestani žvižgi ali kakršenkoli drug prikladen znak (signal) s poni očki, ki so jim na razpolago.
Čo se promet mimo teh ladij še lahko vrši, morajo razobositi poleg tega na strani proti plovni strugi podnevi belo zastavo (bel prapor) ali kos
iztegnjeno lohtjo znak (signal), kos tkanino ali ka- j svetlobarvno tkanine, ponoči pa luč za zasidrane kršenkoli podoben predmet, ponoči pa kakršnokoli luč; razen tega se lahko zbudi pozornost z vsakim drugim prikladnim optičnim ali zvočnim znakom (zvočnim signalom).
Člen 92.
Kemožnost manevriranja.
Če postane ladja zbog nezgode nesposobna za manevriranje, mora, kadar se ji bližajo druge ladje v taki smeri, da utegnejo trčiti obnjo, poklicati te ladje, preden se ji približajo na malo razdaljo, ali pa jih opozoriti z neprestanimi zvoki iz piščali ali sirene ali s kakršnimkoli drugim prikladnim znakom (signalom), da jim ni mogoče manevrirati tako, kakor predpisuje ta pravilnik.
Razen tega mora storiti vse, kar le more, da se čimprej umakne iz plovne struge in, če je treba, zahtevati v ta namen od ladij, ki vozijo blizu mimo nje, pomoč z znakom, določenim v predhodnem členu.
Te ladje pa morajo kolikor mogoče pomagati, da se oprosti plovna struga.
„j	Člen 93.
Nezgode.
Če preti ladji, ker je trčila ob drugo ali ker se ji je pripetila nezgoda, nevarnost, da so potopi, mora ukreniti kapetan ali vodja te ladje ali one ladje, katera jo vleče, vso, kar le more, da jo spravi nemudoma k enemu obeh bregov, tako da no ostane v plovni strugi.
Če ttči ladja ob ladjo in je ena izmed njiju v nevarnosti, da se potopi, mora uporabiti kapetan ali vodja druge ladje vse pomočke, ki jih ima, da jo odrine iz plovne struge.
Isto obveznost imajo ladje, vozeče blizu mimo ladje, ki ,ji preti nevarnost, da se potopi, in ki zahteva pomoč.
Če so zbog nezgode, ki se je pripetila na reki, ogrožena človeška življenja, morajo vse ladje, ki so v bližini, pomagati pri reševanju.
ladje, predpisano v členu 86.
_	Člen 97.
Straža.
Če je ladja, ki izpodrine kolikorkoli vode, tako nasedla ali se tako potopila, da otežuje ali ovira plovitev, in če leži na točki reke, kjer ne morejo ladje, vozeče nizvodno, zaradi talne oblike ali zaradi česa drugega, pravočasno zapaziti teh znakov (signalov), mora postaviti kapetan ali vodja nasedlo ali potopljene ladje, čimprej mu je mogoče, na suhem ali pa na reki sami v zadostni razdalji nad mestom nesreče svarilno stražo, ki mora opozarjati nizvodno vozeče ladje.
Označba lege ladijskih razbitin.
Če so razbitine ladje, potopljene v plovni strugi, popolnoma pod vodo, tako da se ne vidijo, mora kapetan ali vodja razen tega začasno označiti mesto, kjer leže, tako, da zasidra nad njimi plovec kakršnekoli oblike; ponoči mora biti ta plovec razsvetljen z zeleno ali rdečo lučjo, kakor pač leže razbitine blizu desnega ali levega brega.
Svarilna straža in plovec se lahko odstranita, čim se označi plovna struga s plutačami ali čim ukrene plovstvenopolicijsko oblastvo kaj drugega, s čimer zajamči varnost prometa.
Člen 98.
Ladje, nasedle ali potopljene v plovni strugi; njih dviganje.
Če nasedla ali potopljena ladja otežuje ali ovira plovitev, mora uporabiti kapetan ali vodja te ladje vse pomočke, ki jih ima, da v najkrajšem času upo-stavi prost promet.
Če po lastni krivdi ne izpolni te obveznosti, ukrene pristojno oblastvo ob njegovih stroških in na njegovo odgovornost, česar je treba, v nujnih primerih pa sme ladjo tudi razdejali.
Člen 94.
Nasedle ali potopljene ladje.
Če se ladja potopi ali če nasede, mora njen kapetan ali vodja o tem kar najhitreje obvestiti plovstvenopolicijsko oblastvo, bodisi neposredno, bodisi tako, da se obrne na najbližje krajevno oblastvo, bodisi po kapetanih ali vodjah mimovozečih ladij, bodisi kakorkoli drugače.
Če nasede ena izmed vlečenih edinic, se mora remorker potruditi, da jo odrine s proda, ter je ne smo zapustiti, dokler ne ugotovi, da so pomočki, ki jih ima, za to nezadostni.
Kapetan in moštvo nasedle ali potopljene ladje morata ostati na njej ali blizu mesta nesreče, dokler ne prispejo uslužbenci plovstvene policije.
Člen 99.
Dviganje predmetov, padlih v plovno strugo ali puščenih v njej.
Če je padel predmet, ki spada k opremi ali tovoru ladje, v plovno strugo in utegne oteževati ali ovirati plovitev, ga mora kapetan ali vodja te ladje takoj dvigniti ali pa, če ga ne more, označiti njegovo lego po predpisih v drugem odstavku člena 97. Razen tega mora o tem nemudoma obvestiti plovstvenopolicijsko oblastvo.
Kapetani ali vodje morajo oddati plovstveno-policijskemu oblast v u prvega pristanišča, kjer se ustavijo, sidra, verigo ali podobne predmete, ki so jih našli o priliki ali slučajno v reki brez gospodarja.
VII. poglavje.
Predpisi za varstvo vodnih zgradb in del, ki se izvršujejo v reki.
Člen 100.
Varovanje zgradb, predmetov, uporabljanih za gradbena dela, plovstve-nih znakov itd.
Predpisi členov 19., 21., 35. in 105. tega pravilnika, po katerih se morajo ravnati kapotanä ali vodje, da ne prizadenejo škode drugim ladjam ali plovečim napravam ali pripravani, splavom ali lesnim vlakom, ki vozijo ali počivajo, se morajo zlasti tudi uporabljati glede plovečih priprav in plovečih ali drugih predmetov, ki se uporabljajo za vodno-gradbena ali druga dela, izvršena na reki.
Kapetani ali vodje morajo paziti razen tega prav tako skrbno, da ne poškodujejo zgradb kakršnokoli vrste, kakor n. pr. mostov, pristajalnih mostičev, naprav ali ustrojev, zagraj, jezov, nasipov, valolomov, obrežnih opažev, izdelanih ali šele v delu, plutač in drugih znakov (signalov), postavljenih v reki ali na bregovih.
Člen 101.
Prav tako skrbno mora paziti na varnost svojega splava.
V ta namen mora ukreniti splavar vse, česar je treba; vendar pa se mu ni treba glede osebja, vrste in števila reševalnega orodja in reševalnih pomoč-kov pokoravati posebnim predpisom držav, skozi katere vsakokrat vozi.
, .	Člen 106.
Gažnja.
Da ne nasede, se mora splavar prepričati, ali se ujema gažnja njegovega splava z vodnimi globinami na pregazili ali plitvinah, ki jih mora prevoziti.
Člen 107.
Vožnja skozi mostove.
Ob vožnji skozi stalne mostove ali skozi mostove na čolnih se morajo ravnati splavi po posebnih predpisih o vožnji skozi nje.
Ce ni za splave posebnih predpisov, smejo voziti splavi samo skozi mostne odprtine, ki so opremljene z dogovorjenimi oznamenili, po katerih je vožnja skozi te odprtine dovoljena.
Splavarjenje.
Člen 108.
Naznanila za brodarje o delih, ki se šele izvršujejo.
Kapetani ali vodje morajo prav tako paziti na to, da nikakor ne poškodujejo del, ki se šele izvršujejo.
Strogo se morajo ravnati po navodilih, ki jih izdado pristojna oblastva glede vožnje mimo mest, kjer se izvršujejo dela. Ta navodila se jim dajo na znanje zlasti z nabitkom v pristaniščih pod naslovom «Naznanila za brodarje».
III. del.
Odredbe za splave.
Člen 102.
Mere splavov.
Mere splavov ne smejo presezati: na oddelku Dunava med Ulmom in Regensburgom 50 m dolžino in 9 m širine;
na oddelku Dunava med Regensburgom in Pas-sauom 60 m dolžine in 10 m širine;
na oddelku Dunava med Passauom in Turnom-
Splavar si mora prizadevati, da obdrži svoj splav, kolikor je le mogoče, izven smeri, v kateri vozijo ladje, in mora preprečevati, da bi se postavil preko rečne struge.
Oe vozi več splavov blizu drug za drugim, morajo, kolikor je le mogoče, pluti po reki v isti črti drug za drugim v zadostni medsebojni razdalji, da čim manj ovirajo promet ladij in remorkerskih vlakov.
Splavi se ne smejo spuščati po reki vzporedno z drugimi splavi aii zvezani drug z drugim, razen če sestavljajo enotno celoto, ki ne preseza niti po dolžini niti po širini največjih mer, navedenih v členu 102.
Člen 109.
Mesta, na katerih je prepovedano, vlačiti sidro ali verigo.
Splavom je prepovedano, vlačiti sidro ali verigo na mestih, kjer so položeni brzojavni ali drugi kabli ali cevi; ta mesta so označena s koli, ki so zabiti na suhem blizu brega in nosijo obrnjena sidra.
Severinom 65 m dolžine in 15 m širine;
na oddelku Dunava med Turnom-Severinom in j Brailo 68 m dolžine in 18 m širine;
na oddelku Tise pod izlivom Samosa 65 m dolžine in 15 m širine;
Člen 110.
Srečevanje z ladjami.
Ce se srečajo splavi z ladjami, ki vozijo proti vodi ali nizvodno, se morajo, tudi ako vlačijo sidro
na oddelku Drave pod Barcsem 65 m dolžine in! ;lli ™ngo, držati čim bliže enega obeh bregov (po
15 m širine.
Zunanja oznamcnila.
Člen 103.
izvolji), da so čim manj na poti ladjam, ki vozijo mimo njih.
Člen 111.
Splavi morajo imeti tablico, postavljeno zadosti visoko, na kateri morata biti označeni ime in stano-vališče njih lastnika in pošiljatelja ali enega izmed njiju, in sicer tako. da se da napis lahko čitati z obeh strani.
S.Bla.a .pl...., Clcn 1M'
Deli, iz katerih je splav sestavljen, morajo biti med seboj dovolj trdno povezani, da splav lahko odoli učinku struje in valov, ter morajo biti tako razporejeni, da nobeden ne strči čez zunanje robove splava in da splav lahkotno drsi mimo ladij, umetnih zgradb, bregov itd.
Dela pri vezanju ali razstavljanju splavov ne smejo, če se vrše na reki, oteževati ali ovirati prometa.
Mere splava morajo biti ugotovne tudi takrat, kadar je natovorjen.
Člen 105.
Varnostne naredbe oh času, ko splav vozi ali ko počiva.
Vsak splavar mora paziti ob času, ko splav vozi ali ko počiva, da ne otežuje plovitve in tudi ne poškoduje drugih splavov, ladij, plovečih naprav ali priprav, ki vozijo po reki ali počivajo.
Razen tega mora paziti, da ne poškoduje zgradb kakršnekoli vrste, kakor: naprav ali ustrojev, mostov, zagraj, nasipov, valolomov, obrežij, obrežnih opažev, že izdelanih ali še v dolu, plutač in drugih znakov (signalov), postavljenih v reki ali na bregovih.
Strogo se mora ravnati po navodilih, ki jih iz-, dado pristojna oblastva o vožnji mimo mest, kjer se izvršujejo vodnogradbena dela; ta navodila se mu dajo na znanje z nabitkom v pristaniščih pod naslovom «Naznanila za brodarje».
Luči za splave, kadar vozijo ponoči.
Na rečnih oddelkih, kjer je dovoljeno nočno splavarjenje, morajo nositi splavi, kadar vozijo ponoči, od solnčnega zapada do solnčnega vzhoda, belo luč, ki je postavljena dovolj visoko in ki mora biti dovolj močna, da je vidna z vseh horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Razen tega je treba, kadar se bliža ladja, vihteti belo luč na delu splava, obrnjenem proti ladji, ki se* bliža.
Člen 112.
Prepoved plavljenja s strujo.
Ob nerazglednem vremenu, someglici, gosti megli, pršavici, snežnem metežu ali viharnem mokrcu je splavom prepovedano, da bi se dali plaviti s strajo.
Člen 113.
Zasidrovanje in privezovanje splavov.
Zasidrani ali privezani splavi se morajo postaviti čim bliže k enemu obeh bregov, da puste plovni strugi zadostno širino za ladje na vožnji.
Člen 114.
Prepoved zasidrovanja v plovni strugi.
Zasidranim splavom je prepovedano, zasajati sidro na mestih, kjer bi utegnilo sidro ovirati ali ogražati ladje in splave, ki vozijo po reki.
Ce bi se splavi izjemoma ne mogli držati tega predpisa, mora biti mesto, kjer leži sidro, označeno s plovcem kakršnekoli oblike; ponoči mora biti opremljen plovec z zeleno lučjo, če se mora pustiti sidro ob desnem bregu, in z rdečo lučjo, če se mora pustiti ob levem bregu.
Člen 115.
Mesta, kjer je prepovedano, zasidrovati ali privezovati splave.
Splavi se ne smejo privezovati ali zasidrovati v tesnih prehodih in v ostrih zavinkih, ob Vhodu v kanale, blizu mostnih stebrov in na mestih, kjer vozijo brodi.
Prav tako ne smejo zasajati sidra na mestih, kjer so položeni brzojavni ali drugi kabli ali cevi; ta mesta so označena s koli, ki so zabiti na suhem blizu brega in nosijo obrnjena sidra.
„ x. . x. . . Člen 116.
Počivajoči splavi.
Prepovedano je, privezovati dva ali več splavov drugega poleg drugega na breg, kjer se vrši vlečenje.
Člen 117.
Vrvi in verigo, napete preko plovne struge.
Ce se mora splav zato, da se priveže, napeti vrv ali verigo preko plovne strugq, mora vrv ali Verigo takoj odvezati ali popustiti, čim se prikaže ladja, ki hoče mimo njega.
Isto.
Člen 118.
Ponoči ali ob nerazglednem vremenu je splavom prepovedano, puščati svoje vrvi napete preko plovne struge.
Člen 119.
Luči počivajočih splavov.
Splav, zasidran ali privezan na reki, mora nositi od solnčnega zapada do solnčnega vzhoda na vsakem ogalu, ki je obrnjen proti plovni strugi, po eno belo luč ter jo postaviti dovolj visoko, a nikakor ne preko 6 m nad vodno gladino, ali pa mora vzdrževati plamenen ogenj.
Luči ali ogenj morajo biti vidne z vseh horizontnih točk.
T .	Člen 120.
Isto.
Ce je privezanih na breg več splavov drug poleg drugega, mora nositi luč, predpisano v členu 119., samo oni splav, ki je plovni strugi najbližji.
Člen 121.
Zvočni znaki (zvočni signali) ob nerazglednem vremenu.
Ob nerazglednem vremenu, someglici, pršavici, »nožnem metežu ali viharnem mokrcu morajo naznaniti splavarji, ki se hočejo zasidrati po odredbah člena 112., kakor tudi splavarji, katerih splavi počivajo izven pristanišča, svojo navzočnost s klici, kadar se jim bližajo ladje.
Nasedli splavi.
Clcn 122.
Ce splav nasede, si mora splavar prizadevati, da ga odrine s proda, in ga ne sme zapustiti, dokler ne ugotovi, da so pomočki, ki jih ima, za to nezadostni.
Člen 123.
Oznaka nasedlih splavov.
Splav, nasedel v reki, mora nositi podnevi od solnčnega vzhoda dva znaka (signala) ali dva okrogla predmeta, nameščena navpično drug nad drugim v razdalji od 1-5 m do 2 m. Ponoči mora kazati dve rdeči luči, nameščeni na isti način, ki morata biti zadosti močni, da sta vidni z vseh horizontnih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Člen 124.
Odstranjevanje splivov, ki ovirajo promet.
Ce nasedli splav ovira plovitev, mora uporabiti splavar vse pomočke, ki jih ima, da v najkrajšem času upostavi prost promet.
Ce po lastni krivdi ne izpolni te obveznosti, ukrene pristojno oblastvo ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost, česar jo treba, in lahko odredi v nujnih primerih in če razmere to opravičujejo, da se splav tudi deloma ali celoma razdene.
IV.	del.
Odredbe za ladje, ki prevažajo nevarne tvarine.
Pojem.
Člen 125.
Ta del se nanaša na ladje, ki prevažajo tvarine, s katerimi je treba ravnati in jih prevažati posebno oprezno zato, ker tvarine, ki sestavljajo tovor, pn svoji naravi lahko provzroče eksplozijo, ogenj ali
oibči požar, ki utegne ogroziti vso ladjo in se razširiti na soseščino.*
Člen 126.
Dnevni in nočni znaki za razpoznavanje.
Edinice, ki prevažajo tvarine, o katerih govori člen 125., morajo nositi, kadar počivajo na reki, podnevi spredaj rdečo trioglato zastavo (rdeč tri-oglat prapor).
Ladje, ki so opremljene z mehaničnimi gonili in prevažajo tvarine, o katerih govori člen . 125., morajo nositi, kadar vozijo same zase ponoči, razen luči, predpisanih v členu 66. za parnike na vožnji, rdečo luč, omenjeno v drugem in tretjem odstavku člena 69.
Če vlečejo ladje, omenjene v predhodnem odstavku, druge edinice, morajo nositi luči, predpisane v členu 69. za ladje, ki vlečejo edinice, natovorjene z nevarnimi tvarinami.
v z am	Clen 133-
Začasne odredbe.
Kapetani, brodarji ali vodje se morajo prav tako pokoravati predpisom, ki jih izdajajo plovitveno-policijska oblastva v obliki «Naznanil za brodarje» in ki obsezajo nujne odredbe, katere se ukrenejo zato, da se zavaruje promet v izjemnih raamerah ali za čas in za zaščito del, ki se izvršujejo na reki.
Clen 134.
<Naznanila za brodarje».
«Naznanila za brodarje», o katerih govori člen 133., se morajo neutegoma priobčiti v odobritev mednarodni dunavski komisiji.
VI. del.
Prestopki.
Clen 135.
Clen 3.
Plavljenje s strujo ob veliki vodi.
Plavljenje s strujo in splavarjenje je med Ulmom in Engelhartszellom prepovedano, čim se pojavi talni led in dokler lomljenje ledu ne prestane.
Plavljenje s strujo in splavarjenje je prav tako prepovedano na istem oddelku, kadar preseza vodna višina:
1-	50 m nad 0 na vodomeru v Neu-Ulmu, bavarski vodomer (desni breg) pri starem mostu;
2-	50 m nad 0 na vodomeru v Kelheimu;
2-50 m nad 0 na vodomeru v Regensburgu (pristanišču);
5-00 m na vodomeru v Passauu.
Splavi in plavljene ladje, ki jih iznenadi neugodna vodna višina, se morajo privezati na breg, ki je nasproti onemu, kjer se vrši vlečenje.
Clen 127.
Uvrščanje v romorkerski vlak.
V remorkerskem vlaku morajo biti ladje, ki so natovorjene z nevarnimi tvarinami, uvrščene kot zadnje in kolikor le mogoče daleč od ostalih edinic, če je to združno z varnostjo plovitve.
Ce je taka ladja uvrščena v remorkerskem vlaku kot zadnja, so sme namestiti modra luč, predpisana v členu 75., v posebnem1 čolnu, ki ga vleče na Vrvi za seboj.
Clen 128.
Luči počivajočih ladij.
Vsaka ladja, natovorjena z nevarnimi tvarinami, mora nositi, kadar je zasidrana ali privezana na reki, ponoči rdečo luč, ki je nameščena nad belo lučjo, predpisano v členu 86., v razdalji od U5m do 2 m od bele luči in ki je kakor ta vidna z vseh horizont-nih točk na razdaljo najmanj 1 km.
Te luči morata biti postavljeni ali na ladji sami ali v primerni razdalji na bregu ali pa v čolnu, ki je postavljen med bregom in ladjo.
...	, ,.	Clen 129.
ijadje s tanki.
Ladje s tanki, ki so, nedavno uporabljane, še nevarne zato, ker se razvijajo plini iz ostankov1 tvarin, s katerimi so bile natovorjene, se morajo1 Pnta tako pokoravati predpisom členov 126., 127. in 128.
Onim ladjam, ki imajo okoli trupa nad črto največje gažnje naslikan svetlomoder pas, širok najmanj 15 cm, ni treba nositi podnevi znakov za razpoznavanje, določenih v členu 126.
Clen 130.
1 osebne, prepovedi.
Ladje, ki prevažajo nevarne tvarine, se ne smejo ustavljati pod mostovi, se zasidrovati ali privezovati tik drugih ladij, počivajočih na reki, ali blizu železniške proge ali hiš, stoječih ob bregu.
Pretovarjati na reki jim je dovoljeno samo ob pogojih, ki jih določijo oblastva, in pod nadzorstvom teh oblastev.
V. del.
Posebne odredbe za plovitev na raznih oddelkih rečnega omrežja.
Clen 131.
Upoštevanje posebnih
predpisov.
Razen tega, da so kapetani, brodarji in vodje ladij, plovečih naprav in priprav, splavov ali lesnih vlakov zavezani, vpoštevati vse odredbe, ki. sestavljajo IL, III. in IV. del tega pravilnika in ki se uporabljajo enako na vsej reki in na njenem omrežju, spadajočem v pristojnost mednarodne dunavske komisije, so morajo prav tako pokoravati posebnim dopolnilnim odredbam, ki se izdado v obrežnih državah ob pogojih, določenih v členu 138., in ki se uporabljajo na določenih točkah raznih oddelkov tega rečnega omrežja.
Clen 132.
Dodatki.
Posebne odredbe, omenjene v členu 131., so sestavni del tega pravilnika, ki se mu prilagajo, kakor pač stopajo v veljavo.
Te odredbe imajo isto obvezno moč in veljavnost kakor ta pravilnik.
* Prevažanje mazuta in sirovega olja v ladjah s tanki ali v sodih kakor tudi prevažanje alkohola, petroleja, eteričnega olja, etra v neprodušno zaprtih sodih ali kovinskih konvah, nadalje prevažanje vžigalic v zaprtem vkladu se smatra v okviru odredb tega dela za prevažanje navadnega blaga.
Prestopki tega pravilnika se kaznujejo po odredbah, določenih z zakonodajstvom one države, na katere ozemlju ali v katere sodnem področju so se storili. Kdor ravna zoper to predpise, se kaznuje s policijskimi kaznimi, določenimi v omenjenem za-konodajstvu, razen čo ni zaslužil po veljavnih kazenskih zakonih težje kazni. Civilne tožbe, ki se vložo zoper njega zaradi odškodnine vsake vrste, ostanejo nedotaknjene.
Končne odredbe.
Clen 136.
Kdaj stopi ta pravilnik v veljavo.
Ta pravilnik se razglasi skladno z odredbami člena XXIV. konvencije o dokončnem dunavskem Statutu pred dnem 1. junija 1927.
_	Clen 4.
Vožnja skozi kameniti most pri Regensburgu.
Ladje se v prostoru med železnim mostom pod kamenitim mostom in železnim mostom za pešce nad kamenitim mostom v Regensburgu ne smejo srečevati ali prehitevati.
Zato morajo ladje, ki vozijo proti vodi, preden zavijejo skozi kameniti most v Regensburgu, počakati, da se potegne na železnem mostu za pešce navzgor znak (signal), sestavljen iz belega valja med dvema rdečima stožcema. Vsekakor morajo te ladje, preden privozijo do železnega mostu, tudi če je omenjeni znak (signal) že potegnjen navzgor, poslati koga k uradniku, ki oskrbuje občinsko vlečenje pri kamenitom mostu, s poročilom, da hočejo skozi most.
Clen 137.
Izpremembe.
Izpremembe toga pravilnika, ki se pokažejo pozneje za potrebne, se izdelajo in uveljavijo tako, kakor je predpisano v členu XXTV. konvencije, s katero se je določil dokončni dunavski Statut o izdela']' in uveljavitvi tega pravilnika.
Ladje in splavi, ki vozijo nizvodno, se morajo, V veljavo stopi dne 1. novembra 1927. opoldne. j.() Ugie(]aj0 navzgor potegnjeni znak (signal), druga
za drugo (drug za drugim) privezati blizu železnega mostu za pešce in tamkaj počakati, da se potegne znak (signal) nizdol, ter šele potem nadaljevati nizvodno vožnjo.
Pristajati pri «Weinländi» na razdalji najmanj 100 m nad kamenitim mostom je vsem ladjam prepovedano, tudi tistim, ki so privozile skozi most z vitlom na vrvi. Pristajati nad to obrežno progo je dovoljeno ladjam samo, če se postavijo druga za drugo v eni sami vrsti.
Clen 138.
Posebne odredbe, ki jih obseza dodatek tega pravilnika.
Posebne odredbe, o katerih govori V. del tega pravilnika in Id sestavljajo njegov dodatek, se morajo predložiti, preden se razglase, v odobritev mednarodni dunavski komisiji.
V	veljavo stopijo tako, kakor je predpisano v členu XXIV. konvencije, s katerim je določen dokončni dunavski Statut in ki se nanaša na to, kdaj stopi ta pravilnik v veljavo.
V	Beogradu, dne 31. maja 1927.
Minister za promet: Svet. T. Milosavljevič s. r.
tesni
Clen 5.
pri
Dodatek I.
Posebne odredbe za plovitev na poedinih oddelkih rečnega omrežja.
I. Gorenji Dunav.
a) Oddelek m e d Ulmom in Engelhartszellom.
Clen 1.
Ncvlečene veslenice.
Med Ulmom in Kelheimom no smejo pluti veslenice, ki se ne vlečejo, zaporedoma zvezane.
Med Kelheimom in Engelhartszellom se smejo povezovati te ladje, kadar se ne vlečejo, kvečjemu po dve.
Clen 2.
Sestava remorkerskih vlakov.
Med Ulmom in Regensburgom ne smejo imeti remorkerji, ki vozijo nizvodno, poleg sebe nobene edinice in ne smejo vleči več nego dve edinici. zvezani drugo z drugo.
Med Regensburgom in Engelhartszellom je re-morkerjem dovoljeno, imeti poleg sebe privezano eno edinico, vleči pa za seboj največ tri edinice. Te poslednje edinice morajo biti zvezane druga poleg druge v eni sami vrsti.
Vsa širina vsake teh dveh skupin zvezanih edi-I nie ne sme biti večja od 25 m.
Vožnja skozi Sandbachu.
Ladje in remorkerski vlaki se v tesneh pri Sandbachu (km 2242-3 do km 2241-7) ne smejo srečevati ali prehitevati.
Zato morajo ladje, vozeče proti vodi, ko se bližajo kraju, imenovanemu «Saurücken» (km 2241-7), opozoriti nase signalno postajo, ki je blizu kolodvora v Sandbachu (km 2242-5) na desnem bregu, z enim dolgim zvokom iz parne piščali in počakati, da se potegne tam navzgor štirikotni, počez razdeljeni belordeči znak (signal), ki jih obvesti, da je navzgornja vožnja prosta. Ko je znak (signal) potegnjen navzgor, morajo kolikor mogoče hitro prevoziti tesni.
Parniki, ki vozijo nizvodno, smejo prevoziti tesni pri Sandbachu samo, če je štirioglati, počez razdeljeni znak (signal) potegnjen nizdol. Ti parniki morajo, ko se približajo km 2254, opozoriti signalno postajo nase z enim dolgim zvokom iz parne piščali in zmanjšati vozno brzino tako, da ne znaša ves čas, dokler vozijo skozi tesni, več nego 15 km na uro.
Ce je parnik, ki vozi nizvodno, že privozil mimo km 2243 v trenutku, ko se potegne navzgor rdeče-beli znak (signal), s katerim so dovoljuje parniku, vozečemu proti vodi, vožnja skozi tesni, mora oddati zaporedoma več dolgih zvokov iz parne piščali in kolikor mogoče zmanjšati vozno brzino. V tem primeru se štirioglati rdečebeli znak (signal) večkrat potegne navzgor in zopet nizdol; če pa odreče, vihti signalna postaja rdečo zastavo (rdeč prapor), ki pokaže parnikom, vozečim proti vodi, da se odpravlja v tesni drugi parnik, ki vozi nizvodno.
Clen 6.
Vožnja skozi tesni pri sandbachskem železnem mostu nad Passauom.
Za vožnjo skozi tesni pri sandbachskem mostu (km 2231 do km 2229-4) se objavljajo v obliki «Naznanil za brodarje» posebno odredbe, ki so potrebne zaradi gradbenih del, izvrševanih za kachletsko tvornico.
Ladje se posebe opozarjajo na važnost teh «Naznanil za brodarje».
Ladje, vozeče proti vodi, dobivajo lahko ta naznanila vedno pri carinarnici ali pri pristaniški kapetaniji v Passaun.
Ölen 7.
Vožnja skozi tesni pri iz-livu Inna.
Kadar je vodna višina na vodomeru pri Passauu nižja od 4 m nad 0, se mora objaviti odhod vsake ladje ali vsakega splava v nizvodni smeri ladjam, ki vozijo proti vodi.
V ta namen mora odposlati kapetan ali vodja ladje ali splava koga, ki potegne pri tako imenovani «Ortsspitzi» v Passauu (km 2225-2) navzgor rdečc-belo zastavo (rdečebel prapor) ali pa jo (ga) vihti.
Ko parniki, vozeči proti vodi, ugledajo ta znak (signal), morajo počakati spodaj ob tesnoh pri lokah, ki se imenujejo «Lüftcnäcker Auen» (km 2224), dokler ne privozi ladja ali splav, ki vozi nizvodno, mimo in se zastava (prapor) zopet ne potegne nizdol.
b)	Oddelek med Engelhartszellom in izlivom Morave.
Ölen 8.
Nevlečene veslenicc in splavi.
Med Engelhartszellom in izlivom Morave ne sme biti celokupna širina skupine nevlečenih veslenic, privezanih druga na drugo, večja nego 20 m; splavi ne smejo voziti privezani drug na drugega.
Ölen 9.
Plavljenje s strujo in splavarjenje ob veliki vodi.
Plavljenje veslenic s strujo in splavarjenje jc med Engelhartszellom in izlivom Morave prepovedano, kadar je vodna višina večja nego 2-30 m nad 0 na vodomeru v Linzu;
2-80 m nad 0 na vodomera v Steinu;
2-50 m nad 0 na vodomeru na Dunaju (Reichsbrücke).
Od onega trenutka, ko je vodno stanje za primeroma 30 cm nižje od obrežnega robu (izvzemši oni del levega brega, ki leži v poplavnem okolišu pri Dunaju), morajo parniki zmanjšati vozno brzino, da ne poškodujejo predmetov, ob katere nevarno butajo valovi, poplavljenih zgradb, obdelanih zemljišč ali nezavarovanih bregov. Öe je treba, morajo celo ustaviti stroj, ako je to mogoče brez nevarnosti zanje ali za edinice, katere vlečejo.
Ko vozijo mimo mest, kjer ob breg sam ali ob objekte, ki so na njem, posebno nevarno butajo valovi, se morajo držati ti parniki kolikor mogoče daleč od brega.
Vožnja ob času, ko plovejo po reki ledene skrili.
Öim postane pomikanje liedenih skrili na reki nevarno, sta vsa plovitev in vse splavarjenje prepovedani, razen ob neizogibni potrebi, ko gre za reševanje človeških življenj ali ladij in njih tovorov.
Ölen 10.
Vožnja skozi tesni pri Scblägnu.
Ladje se v tesneh pri Schlägnu (km 2187-5 do km 2185-5) ne smejo srečevati ali prehitevati.
Potemtakem morajo oddati parniki, vozeči proti vodi, ko so bližajo signalni postaji v Ortmannu na levem bregu (km 2185-5), več dolgih zvokov iz parne piščali. Öe pokaže signalna postaja v odgovorna ta znak (signal) podnevi rdečebel žaluzijski signal, ponoči pa dve rdeči luči, postavljeni druga nad drugo, morajo počakati te ladje na mestu blizu levega brega pod signalno postajo, dokler se znak (signal) ne potegne nizdol, češ, da je navzgornja vožnja prosta.
Parniki, ki vozijo nizvodno in hočejo nadaljevati nizdolnjo vožnjo, ne da bi se ustavili med Engelhartszellom in Ortmannom, morajo obvestiti, ko privozijo mimo signalne postaje v Engelhartszellu (km 2201), to postajo o namerjani vožnji skozi tesni pri Schlägnu tako, da oddado več dolgih zvokov iz parno piščali.
Öe se hoče ladja ali splav, ki vozi nizvodno, po vožnji mimo signalne postaje v Engelhartszellu iz kakršnegakoli vzroka ustaviti med Engelhartszellom in Ortmannom, mora o tem kar najhitreje telefonski obvestiti signalno postajo v Ortmannu.
Ladje, ki počivajo v' Engelhartszellu ali kje med Engelhartszellom in Ortmannom, ki pa hočejo vo-
ziti nizvodno skozi tesni pri Schlägnu, morajo* prej telefonski poizvedeti pri oni izmed signalnih postaj v Ortmannu, Engelhartszellu ali Wosenufru (km 2193), ki jim je najbližja, kdaj smejo kreniti na pot. Odriniti smejo šele ob uri, ki se jim je naznanila.
Vkljub gorenjim odredbam smejo potniški parniki, ki vrše reden promet po določenem voznem redu in vozijo proti vodi, nadaljevati vožnjo celo, kadar se jim znaki (signali) pokažejo. Preden pa privozijo mimo postaje v Ortmannu, morajo priklicati tamošnjega signalnega čuvaja in poizvedeti od njega, ali in kdaj so ladje ali splavi, ki vozijo nizvodno, privozili mimo Engelhartszella ali Wesenufra in katera so ta vozila.
Po obvestilih, ki jih jim mora dati čuvaj, morajo potlej uravnati vožnjo tako, da ne srečajo ladje, vozeče nizvodno, v tesneh pri Schlägnu. Pri tej priliki smejo voziti parniki, ki so bili ustavljeni pod Ortmannom in ki imajo isto brzino in isto sposobnost za manevriranje kakor prej imenovani, potniški parniki, voziti za temi in uravnati vožnjo tako, da ne srečajo v tesneh pri Schlägnu ladje, vozeče nizvodno. S tem se sme okoristiti vsakokrat samo en parnik.
Potniškim parnikom, vozečim nizvodno, ki pristanejo pri potniškem postajališču v Engelhartszellu ali pri potniških postajališčih mod Engelhartszellom in Ortmannom, ni treba vpoštevati odredb predhodnega petega odstavka, kadar nimajo po svojem voznem redu več nego polurno zamudo. Kadar znaša njih zamuda nad pol ure, morajo, preden se odpeljejo, poizvedeti po telefonskih postajah v Engelhartszellu ali Wesenufra od signalnega čuvaja signalne postaje v Ortmannu, ali in kdaj so privozile ladje, vozeče proti vodi, mimo Ortmanna in katero so te ladje. Po obvestilih, ki jih jim mora dati signalni čuvaj, morajo potlej uravnati odhod in vožnjo tako, da ne srečajo v tesneh pri Schlägnu ladje, vozeče proti vodi.
, .	Člen 11.
Isto.
Öe postanejo tesni pri Schlägnu zaradi ladijske nezgodo ali pa zato, ker ima ladja, vozeča proti vodi, zamudo, neplovne ali če vozijo ladje skozi tesni dlje nego po navadi, obvestita o tem signalni postaji v Wesenufra (km 2193) in v Schlägnu (km 2187), postavljeni na desnem bregu, ladje, vozeče nizvodno, tako, da vihtita rdečo zastavo (rdeč prapor).
Ko ladje in splavi, ki vozijo nizvodno, ugledajo ta signal, se morajo ustaviti.
Öe je telefonska zveza med Engelhartszellom in signalno postajo v Ortmannu pretrgana, ostane rdeče-beli žaluzijski signal pri tej signalni postaji zaprt in signalni čuvaj mora obveščati parnike, vozeče proti vodi, z govorno trobo, da je zveza pretrgana.
Parniki, vozeči proti vodi, smejo, toda samo podnevi in ob razglednem vremenu, vendarle nadaljevati vožnjo; oddajati pa morajo ponovno dolge zvoke iz parne piščali, dokler ne ugledajo rdoče-belega žaluzijskega signala v Schlägnu. Öe ostane ta signal zaprt, morajo manevrirati ladje, vozeče proti vodi, tako, da puščajo ladjam, vozečim nizvodno, ki se morda prikažejo, plovno strugo prosto; ko se signal odpre, smejo ladje, vozeče proti vodi, nadaljevati vožnjo.
Ves čas, dokler je telefonska zveza pretrgana, je vsem veslenicam in splavom prepovedano, voziti skozi tesni pri Schlägnu.
Ölen 13.
Vožnja skozi tesni pri Windstossu.
V tesneh pri Windstossu (km 2170) se ladje ne smejo srečevati ali prehitevati.
Ladje, vozeče proti vodi, morajo potemtakem, ko se približajo Sommerbergu (pod km 2169), naznaniti svojo namero, da hočejo skozi tesni, tako, da oddado iz parne piščali več dolgih zaporednih zvokov. Vožnje ne smejo nadaljevati čez to mesto, dokler ne pokaže signalna postaja, imenovana «Busenmühle», na levem bregu (km 2170) podnevi rdečebelega žaluzijskega signala, ponoči pa rdeče luči. Čim se potegne ta znak (signal) nizdol, morajo nemudoma nadaljevati navzgornjo vožnjo.
Ladje, vozeče nizvodno, morajo, čim ugledajo znak (signal), postavljen na levem bregu pri km 2172-5 in sestavljen iz rdečega koluta z belim robom, zmanjšati vozno brzino in smejo obdržati samo tolikšno, kolikršne jim je treba za varno krmarjenje, dokler se ne prepričajo, ko so prevozile zavinek pri km 2172, da se jim ni bati, da bi pri
km 2170 srečale ladjo, vozečo proti vodi. Med vožnjo od km 2172 do signalne postaje, imenovane «Busenmühle», morajo oddajati ladje, vozeče nizvodno, razen tega s parno piščaljo več dolgih, zaporednih zvokov in ta znak (signal) ponavljati v presledkih po dve minuti.
Člen 14.
Vožnja skozi tesni, imenovano «Strudenengc».
V tesneh, imenovanih «Strudenengc» (km 2080-25 do 2075), se ladje ne smejo srečevati ali prehitevati.
Ladje, vozeče proti vodi, ki hočejo prevoziti te tesni, ki pa niso uporabile možnosti, ki jim jo daje člen 15., morajo potemtakem, ko prispejo pod mesto, kjer se dunavski stranski rokav, imenovan «Höss-gang», združi z glavno reko, pristati na desnem bregu ob pristajališču v St. Nikoli (km 2075). Njih kapetani ali vodje morajo o svoji nameri nemudoma obvestiti glavno signalno postajo v Baumgartnu (km 2076-52); ta zapre nato ladjam, vozečim nizvodno, prehod s tem, da jim kažejo tri signalne postaje v Tiefenbachu (km 2080-25), Greinu (km 2079-21) in Baumgartnu podnevi rdečebel žaluzijski signal, ponoči pa rdečo luč.
Ladje, vozeče proti vodi, smejo nadaljevati vožnjo šele, ko se potegne ob pristajališču v St. Nikoli podnevi navzgor rdečebeloprogasta krogla, ponoči pa rdeča luč. Navzgornjo vožnjo morajo nastopiti takoj, če pa jim to nikakor ni mogoče, najkesneje čez pol ure, ko se je potegnila navzgor krogla ali rdeča luč; sicer prestane njih vozna dovolitev, kar se jim naznani s tem, da se potegne znak (signal) v St. Nikoli nizdol.
Isto.
Člen 15.
Ladje, vozeče proti vodi, ki se hočejo izogniti predpisanemu postanku pod mestom, kjer se Höss-gang združi z glavno reko, lahko naznanijo ob prihodu nasproti signalni postaji v Isperju (km 2064-8) tamošnjemu signalnemu čuvaju namero, da hočejo nadaljevati navzgornjo vožnjo brez postanka. To obvestilo so da ali s klicem ali pa. s petimi1 dolgimi, zaporednimi zvoki iz parne piščali, nadalje podnevi s tem, da se razvije na jadreniku rdečebela zastava (rdečebel prapor), ponoči pa izobesi svetla rdeča luč na polovici jadmika.
Ce signalna postaja v Isperju ne odgovori na te znake (signale), če namreč ne pokaže podnevi modrobele zastave (modrobelega prapora), ponoči pa ne modre luči, se morajo ladje, vozeče proti vodi, ustaviti pod mestom, kjer se Hössgang združi z glavno reko, ob pristajališču v St. Nikoli in tam počakati, da se pokaže znak (signal) v St. Nikoli, ki jim dovoli, nadaljevati navzgornjo vožnjo.
Kapetan ali vodja take ladje, ki se mora zbog nezgodo ustaviti med Isperjem in St. Nikolo, mora o tem takoj obvestiti signalno postajo v Baumgartnu.
Isto.	C,en 16‘
Čim pokažejo signalne postaje v Tiefenbachu, Greinu in Baumgartnu podnevi rdečebele žaluzijske signale, ponoči pa rdeče luči. češ, da je nizdolnja vožnja prepovedana, morajo kreniti veslcnice in splavi, ki vozijo nizvodno, pred Tiefenbachom iz plovne struge ter se privezati na pristajališče v Tiefenbachu, parniki, ki vozijo nizvodno, pa v Greinu pri «Saillerju» (km 2080). Ge je neizogibno treba, se smejo privezati veslenice in splavi na mestu, imenovanem «Föhre» (km 2078), parniki pa na desnem bregu pri «Sandbachu».
Isto.
Člen 17.
Ladje, vozeče nizvodno, ki jih iznenadi na vožnji med Greinom in St. Nikolo močen dež, sneg ali gosta megla, tako da ne morejo razpoznavati znakov (signalov), morajo takoj pristati ali na zgoraj označenem mestu, imenovanem «Föhre», ali pa pri «Sandbachu».
Isto.	^,en 18,
Remorkerji, ki morajo voziti večkrat zaporedoma, da prepeljejo vse edinice svojega remorker-skega vlaka proti vodi skozi tesni, zvane «Struden-enge», morajo to naznaniti signalni postaji v SL Nikoli in smejo ob času teh voženj, če ne prispejo proti vodi dalje nogo do Sandbacha, voziti nizvodno, celo kadar se pokažejo znaki (signali), ki prepovedujejo nizdolnjo vožnjo. Pri tej priliki smejo voziti parniki, ki plovejo sami zase in ki so se ustavili pri Sandbachu, za remorkerji nizvodno skozi tesni.
Isto.
Člen 19.
Krogla z modrimi in belimi progami, pokazana na signalni postaji v Tiefenbachu, obvešča ladje,
vozeče nizvodno, da vozi pred njimi nizvodno druga ladja med Tlefenbachom in St. Nikolo. Zaradi obvestila parnikom, vozečim nizvodno, da vozi pred njimi veslenica ali splav, pokaže signalna postaja v Tiefenbachu istočasno kakor krogla z modro-belimi progami belo tablo, ki označuje v rdečih rimskih številkah (X, XV ali XX), koliko minut je minulo, odkar je prevozila veslenica ali prevozil splav mimo te postaje.
Parniki, vozeči nizvodno, morajo, ko ugledajo ta znaka (signala), zmanjšati vozno brzino tako, da ne dobite v tesneh, imonovanih «Strudenenge», ladij ali splavov, vozečih pred njimi.
Vodje veslenic' in splavov, ki se hočejo odpeljati iz Greina nizvodno, morajo o tem obvestiti tamošnje signalno postajo in smejo nastopiti vožnjo čele, ko potegne ta postaja nizdol belo zastavo (bel prapor), ki jo (ga) je potegnila navzgor takoj nato, ko je bila prejela obvestilo o namerjanem odhodu.
Isto.
Člen 20.
Če odrečejo znaki (signali), ki prepovedujejo nizdolnjo vožnjo, potegne signalna postaja v Greinu navzgor rdečebelo kroglo, da ladja, vozeča nizvodno, no sreča v greinskem slapovju ladje, vozeče proti vodi. Ko ladje, vozeče proti vodi, ugledajo to kroglo, morajo počakati pod greinskim slapovjem, dokler se ne potegne krogla nizdol.
Isto.
Člen 21.
Drugače pa ne sme nobena ladja, vozeča proti vodi, zaviti v tesni «Strudenenge» med 10. in 12. uro, ker je v tem času vožnja skozi te tesni pridržana izključno ladjam, vozečim nizvodno.
c)	O d d e 1 e k med izlivom Morave in G ö n y ti j e m - K o 1 o ž n e m o.
Člen 22.
Sestava remorkerskih vlakov.
Na rečnem oddelku med izlivom Morave in Gö-r 1 y ü j em - K o I o ž n e m o smejo imeti remorkerji privezano največ po eno edinico na vsaki strani.
Celokupna širina tako sestavljene vrste ladij kakor tudi širina vrst istega remorkerskega vlaka, ki vozijo druga za drugo, ne sme biti večja nego 32 m.
Člen 23.
Plavljenje s strujo in splavarjenje ob veliki vodi.
Na istem rečnem oddelku jo plavljenje s strujo in splavarjenje prepovedano, kadar je voda na vodomeru v Bratislavi višja od 4-50 m nad 0, razen za male ladje in za ladje, ki imajo mehanična gonila.
Člen 24.
Plavljenje s strujo v bratislavskem pristanišču.
V okolišu bratislavskega pristanišča (km 1866 do km 186!)-5) se ne smejo dati plaviti ladje, ki nimajo mehaničnih gonil, razen malih -ladij in ladij, zgrajenih samo za eno vožnjo. Ta prepoved, ne velja za ladje, ki vozijo ob nabrežjih in bregovih, da opravljajo blagovni promet.
/
II. Srednji Dunav.
a)	Oddelek m eri G ö n y ü j e m-K o 1 o ž n e m o in Batino.
Člen 25.
Sestava remorkerskega vlaka.
Na rečnem oddelku med Gönyüjem-Kolozneimo m Batino ne smejo privezovati remorkerji voč nego hve edinici na vsaki strani. Edinic, ki jih vlečejo Zvezane drugo poleg druge v eni vrsti, ne sine biti V©Č nego pet.
člen 26.
Sestava remorkerskih vlakov, vozečih skozi bu-dimpeštansko pristanišče.
Med urami, ko opravljajo lokalne potniško ladjo svoj redni promet po določenem voznem redu, ne smejo biti remorkerski vlaki, vozeči proti vodi ali "izvodno med Margaretnim mostom in Franca Jo-žofa mostom, sestavljeni iz več nego sedmih edinic remorkerjem vred.
Remorkerski vlaki, vozeči nizvodno, morajo biti sestavljeni ali iz štirih edinic, vlečenih in zvezanih ’lrnga poleg druge ob strani remorkerja, ali pa iz
petih edinic, zvezanih v eni vrsti druga poleg druge, in iz ene odinice, zvezane ob strani remorkerja.
iPri remorkerskih vlakih, vozečih proti vodi, morajo biti vlečene edinice zadaj tako privezane druga poleg druge, da ne vozi nikoli več nego dve edinici v isti črti.
Člen 27.
Vožnja v dunavskom rokavu mod Budimpešto in Margaretnim otokom.
Med urami, ko opravljajo potniške ladje svoj redni promet, jo vožnja mod dunavskim rokavom in Margaretnim otokom ladjam in splavom prepovedana. Po tej odredbi pa se ni treba ravnati ne malim ladjam ne takim parnikom, ki manevrirajo v tem rokavu z vlačilnimi čolni, da sestavljajo re-mor-kerske vlake ali da opravljajo blagovni promet.
Člen 28.
Plavljenje s strujo v bu-dimpeštnnskem pristanišču.
Ladje, ki nimajo mehaničnih gonil, so ne sinejo dati plaviti med Margaretnim mostom in Franca Jožefa mostom v Budimpešti.
Po tej odredbi pa se ni treba ravnati ne malim ladjam ne ladjam, zgrajenim samo za eno vožnjo, ne čolnom, natovorjenim z blagom za budimpeštanske trge, ne splavom in naposled ne ladjam, ki vozijo ob nabrežjih in bregovih, da opravljajo blagovni promet.
b)	Oddelek med Batino in Staro M o 1 d a v o.
Člen 29.
Vožnja skozi tesni pri Batini.
Kadar je vodna višina na vodomeru v Bezdanu manjša od 4 m nad 0, smejo zaviti remorkerski vlaki vsakršne sestave, vozeči nizvodno, samo takrat v tesni pri Batini, kadar ugledajo dve rdeči krogli, nameščeni druga nad drugo in obešeni na jadrnik signalne postaje, ki je na desnem bregu proti vhodu v Kralja Petra kanal.
Če ugledajo na jadrniku samo eno kroglo, se morajo ustaviti nad «Tovarnikom», dokler se ne prikažeta na jadrniku dve krogli, nameščeni druga nad dirugo, češ, da je nizdoljna vožnja prosta,
Remorkerski vlaki vsakršne sestave, vozeči proti vodi, smejo zaviti v batinske tesni šele. ko ugledajo na signalnem jadrniku samo eno rdečo krogi o.
Če ugledajo dve krogli, se morajo usta-viti spodaj ob tesneh in počakati, da pokaže signalna postaja samo eno kroglo.
, ,	Člen 30.
Isto.
Če pokaže signalna postaja v Batini samo eno modro zastavo (moder prapor), razvito na vrhu jaxir-nika, je vožnja skozi batinske tesni vsem remorker-skim vlakom prepovedana. Ti vlaki se morajo ustaviti, in sicer tyni, ki vozijo nizvodno, nad «Tovarnikom», oni. ki vozijo proti vodi, pa spodaj pri tesnob.
Isto.
Člen 31.
Če pokaži' signalna postaja v Batini istočasno razen ene ali dveh krogel, visečih na jadrniku, modro zastavo (moder prapor), razvito na vrhu jadr-nika, je to za edinice, ki vozijo proti vodi ali nizvodno, znamenje, da se odpravlja druga edinica v Kralja Petra kanal ali da odhaja iz njega. Klar naj-skrbneje morajo potem manevrirati tako, da se umaknejo.
Člen 32.
Vožnja mimo izliva Save.
Parniki, ki prihajajo iz Zemuna ali Pančeva skozi enega izmed desnih dunavskih stranskih rokavov in se bližajo izlivu Save v trenutku, ko prihaja parnik iz Save in tukaj izvaja svoje manevre, so morajo držati na potrebni razdalji od parnika, ki manevrira, da lahko popolnoma izvrši svoj manever.
Člen 33.
Vožnja mimo izliva Ta-miša.
Parniki, vozeči nizvodno, ki hočejo pinti mimo izliva Tamiša, morajo naznaniti svoje prihajanje ladjam, vozečim nizvodno po Tamišu, tako da od-dado o pravem času en dolg zvok iz piščali ali sirene, omenjen v členu 18., nikoli pa ne z zvonom.
Poleg tega morajo obrniti posebno pozornost na zvočni znak (zvočni signal) — en dolg zvok, ki ga
morajo oddajati po lokalnih predpisih ladje, vozeče nizvodno po Tamišu, da opozore nase ladje, vozeče po Dunavu proti vodi ali nizvodno.
Isto.
Člen 34.
Ko plovejo ladje, vozeče nizvodno, mimo izliva Tamiša, se morajo držati kolikor mogoče na desni strani plovne struge, da puste dovolj potrebnega časa in prostega prostora parnikom, ki pihajajo po Tamišu ali ki so na tej nizdolnji vožnji že prispeli tja, kjer se ta pritok izliva v Dunav.
Isto.
Člen 35.
Če so srečajo ladjo, vozeče na Dunavu proti vodi ali nizvodno, pod izlivom Tamiša z ladjami, ki prihajajo po tem pritoku nizdol ali se odpravljajo vanj, se morajo ravnati ene kakor druge, da ne trčijo druga ob drugo, po odredbah 3. poglavja, dela H., tega pravilnika.
c)	Oddelek Tise nad mojo med Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrva-tovinSlovencev.
Člen 36.
Plavljenje s strujo in splavarjenje je prepovedano, razen malim ladjam, na oddelku Tise nad Szolnokom, kadar preseza na vodomeru v Szolnoku vodna višina 5-50 m nad 0. Izvzemši male ladje, je prepovedano plavljenje s strujo in splavarjenje na oddelku Tiso pod Szolnokom, kadar preseza vodna višina na vodomeru v Szolnoku 5 m nad 0.
III. Oddelek železnih vrat in dunavskih slapov.
(Dokler se ne izdelajo dokončne odredbe o plo-vitvi na tem oddelku, ostanejo začasno v veljavi pravila o plovitvi, ki jih navaja «Začasni pravilnik o plovitveni službi med Staro Moldavo in Turnom Severinom».)
IV. Dolenji Dunav.
Člen 37.
Vožnja skozi železniški most pri Cernivodi.
Ladje, vozeče proti vodi, smejo voziti skozi most pri Cernivodi samo skozi glavni prehod med drugim in tretjini mostnim stebrom od desnega brega.
Ladje, vozeče nizvodno, morajo voziti praviloma skozi stranski prehod med prvim in drugim mostnim stebrom od desnega brega.
Če pa se ladje, vozeče nizvodno, ali remorkerski vlaki, vozeči nizvodno, iz posebnih vzrokov — n. pr. zaradi vetra ali povprečnih struj, ki se časih pojavljajo v postranskem prehodu — ne morejo okoristiti s tem prehodom, smejo voziti izjemoma skozi glavni prehod. V tem primeru morajo oddati te ladje in ti remorkerski vlaki, ko prispejo nasproti otoku Hinogu (km 304), primeroma 3-5 km nad mostom, en dolg zvok iz piščali ali sirene ter morajo ponavljati ta znak (signal) v rednih presledkih, ki ne smejo biti daljši od ene minute, dokler ne pridejo skozi most.
Ves ta čas morajo ladje in remorkerski vlaki, ki vozijo proti vodi, čakati pod mostom, dokler ne prevozijo skozi njega ladje in remorkerski vlaki, ki vozijo nizvodno in so naznanili na zgoraj označeni način, da hočejo uporabiti glavni prehod.
Iz direkcije rečnega prometa v Beogradu,
dne 29. aprila 1927.: D. R. P. br. 3147.
427.
Naredba, s katero se določa, da veljajo odredbe pravilnika o policiji, veljavnega za plovitev na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju, tudi v naših nacionalnih vodah.
Da se izenačijo rečnopolicijski predpisi v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejam na predlog direkcije rečnega prometa:
Odredbe pravilnika o plovitvi, ki velja za plovitev na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju in ki mu je določila besedilo mednarodna dunavska komisija dne 6. novembra 1926. v Bratislavi, morajo veljati od dno 1. novembra 1927. v naših nacionalnih vodah.
Minister za promet:
Svet. T. Milosavljevič s. r.
428.
Izpremembe v navodilih za izvrševanje zakonskih predpisov o ocenjanju državnih uslužbencev Ad. br. 24.167 z dne 22. junija 1927.*
Člen 2. se izpreminja ter se glasi:
Za osrednje urade po členu 73., točki 2.), uradniškega zakona se morajo smatrati:
a)	oblastni veliki župani;
b)	centralni higienski zavod v Beogradu; higienski zavodi v Nišu, Skoplju, na Cetinju, v Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu, Ljubljani in institut za malarijo v Trogiru.
Odlok o ustanovitvi komisije izda v primeru točke a) veliki župan; če pa je zadržan, izda odlok njegov namestnik — člen 14. zakona o obči upravi.
V primeru točke b) izda odlok o ustanovitvi komisije starejšina dotičnoga urada, če pa je zadržan, njegov namestnik.
Člen 3. se izpreminja ter se glasi:
Oblastne komisije so sestavljene iz treh članov, in sicer: v primeru točke a) predhodnega člena:
a)	iz velikega župana; če je zadržan, velja odredba iz člena 2. teh navodil;
b)	iz dveh po činu najvišjih uradnikov-zdravnikov v območju dotične oblasti, katerih čin se odreja po predpisih členov 117. in 118. uradniškega zakona;
c)	iz dveh namestnikov;
v primeru točke b) predhodnega člena:
č) iz šefa dotičnega urada, če pa je zadržan, iz njegovega namestnika;
d)	iz dveh po činu najvišjih uradnikov-zdravnikov higienikov v okolišu dotičnega zavoda; za oce-njanje čina velja odredba iz točke b) tega člena;
e)	iz dveh namestnikov.
Zapisnikar se izvoli izmed uslužbencev županije ali zaveda.
Predsednik komisije je najvišji član komisije.
Za eventualnega strokovnega člana komisije velja odredba drugega odstavka člena 74. uradniškega zakona.
Člen 5. se izpreminja ter se glasi:
Tako ustanovljene oblastne komisije pri županijah in zavodih ocenjajo na prvi stopnji glede stalnosti in glede dajanja letne ocene vse uslužbence, za katere so pristojne.
Komisije, ustanovljene pri županiji, ocenjajo uradnike in uslužbence vseh sanitetnih naprav v območju dotične oblasti, izvzemši uradnike in uslužbence higienskih naprav, za katerih ocenjanje so pristojne po členu 2., točki b), teh navodil komisije, ustanovljene pri higienskih zavodih kot osrednjih uradih za to vrsto državnih uslužbencev.
Ocenjanje članov teh komisij in onih uslužbencev, ki so po činu višji od članov komisij, spada v pristojnost centralno komisije za oceno, ustanovljene pri ministrstvu za narodno zdravje.
Te izpremembe navodil veljajo od dne, ko se objavijo v «Službenih Novinah».
Iz administrativnega oddelka ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 30. avgusta 1927.; Ad. br. 39.089.
Razglasi velikega Zupana ljubljanske oblasti.
P. št. 7738.	2—2
Razpis katehetske službe.
Po odloku ministrstva za prosveto O. N. br. 59.140 z dne 15. septembra 1927. se razpisuje služba veroučitelja za katoliški verouk na deški in dekliški osnovni šoli v Novem mestu v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri sreskem poglavarju v Novem mestu tako, da jih ta predloži najkesneje do dne
2 8. oktobra 192 7.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI. — Prvotne izpremembe v navodilih glej v Uradnem listu z dne 24. junija 1927., št. 302/68, in z dne 16. julija 1927., št, 334/77.
prosvetnemu oddelku velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r.
L. št. 1989.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 30. septembra 1927.
Srez	Ostalih	Na novo ; obolelih	Ozdra- ; velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		1				1
Črnomelj		3	i	i		3
Kamnik		2		.		2
I Kranj			i			1
i Krško		i				1
Ljubljana, srez . .	3		i		2
Ljubljana, mesto .	3	3	2		4
Logatec		4	.			4
Novo mesto . . .	2		.		2
Skupaj .	19	5	4		20
Griža. —		Dysenteria.			
Kočevje		2	2	2	2	
Kranj		2			,	2
Krško		4	i			5
Ljubljana, srez . .	3		i	i	1
Ljubljana, mesto .	1		1		
Novo mesto . . .	1		.		i
Skupaj .	13	3	4	3	9 :
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kranj		6	2	1		7
Krško		6	1	.		7 !
Laško 		1		1		
Litija		1		1		
Ljubljana, srez . .	3		3		
Ljubljana, mesto .	2	i			3
Logatec		1		i		
Novo mesto . . .		i		i	
Skupaj .	20	5	7	i	17
Ošpice. -		- Morbilli.			
Kamnik			9	1 ■ I •		9 1
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kamnik		1	.	1	.	
Krško		3	2	2	2	i
'Laško 		1		•		i
Ljubljana, mesto .		3	1	•	2
Radovljica ....	2		2	•	
Skupaj .	7	5	6	2	4
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
		1	•	1	
Dušljlvi kašelj. — Pertussis.					
Logatec		11	i 2	1 2	1 •	11
šen. — Erysipelas.					
Brežice		1		j 1		
Kamnik			i			i
Krško		i			.	i
Laško 		i	•	1 •	i	1	•
Skupaj .	3	i	1	1 1	2
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Brežice		1	I •		i .	1 1
1 Radovljica ....	2	I •	1 1	1 .	r i
Skupaj .	3	1 •	1 1	1 .	2 1
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
H. št. 1017/1.	2215 3—1
Razglas o ofertni licitaciji za dobavo, cementa in vodovodnih cevi.
Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vode D. V. br. 10.267/27 in po členih 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisujem na dan 21. oktobra 192 7. ob enajstih pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru (soba št, 52). ofertno licitacijo za dobavo cementa in vodovodnih cevi. in sicer:
1.	) 10.000 kg cementa, franko postaja Ptuj, s proračun j eno vsoto 6500 Din;
2.	) 610 m Mannesmannovih cevi s premerom 40 mm, zunaj in znotraj asfaltiranih, franko postaja Vuzenica-Muta, s proračunjeno vsoto 36.600 Din.
Ponudnik lahko dobavi obe nabavi ali pa samo eno izmed obeh.
Pismene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (eventualne priloge s kolkom po 5 Din za polo), se morajo vložiti najkesneje do 11. ure mi dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Ponudba za dobavo cementa in vodovodnih cevi ponudnika N. N.». One ponudbe, ki ne navajajo vseh potrebnih elementov za ugotovitev cene, ali one, ki predlagajo izpremembo predpisanih licitacijskih pogojev, prav tako ponudbe, ki prispejo naknadno ali prepozno, telefonski ali brzojavno, najsi pravilno taksirane, kakor tudi vsa naknadna pojasnila k ponudbam, se no vzamejo v pretres. Ponudbe, poslane s pošto, se vpoštevajo samo, če izjavijo ponudniki vr njih ali pa pri licitaciji po svojih pooblaščencih, da so jim znani vsi pogoji in predpisi za nabavo in da pristajajo nanje.
Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani ali finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru kavcijo, določeno v členu 88. zakona o državnem računovodstvu, najkesneje do 10. ure na dan licitacije, in sicer 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote.
Licitanti morajo prinesti s seboj reverz o položeni kavciji, izpričevalo o podjetniških sposobnostih in potrdilo o prijavi svojega podjetniškega posla za tekoče leto.
Podrobni, splošni in tehnični pogoji, proračun itd. so na vpogled vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru (soba št. 52).
V Mariboru, dne 5. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Stare s. r.
H. št. 1018/1.	2216 3—1
Razglas o ofertni licitaciji za dobavo vodovodnih cevi in armatur.
Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vode D. V. br. 10.2(>7/27 in po členih 82. do lt)5-
zakona o državnem računovodstvu razpisujem na dan 2 0. oktobra 1927. ob enajstih pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru (soba št. 52) ofertno licitacijo za dobavo vodovodnih cevi in armatur, in sicer:
1.	) 176 m Mannesmannovih asfaltiranih cevi s premerom 60 mm, 2 ventilov (dotočnega ih odtočnega) 3", 1 bakrenega cedilnika, 1 odcepnega dela T 80 mm in kolena 90° s premerom 80 mm, franko postaja Dravograd, s proračunjeno vsoto 15.180 Din;
2.	) 260 m pocinkanih železnih cevi s premerom 5/ii", 1 zapiralnega in 1 odtočnega ventila 5/i". franko postaja Šmarje pri Jelšah, s proračunjeno vsoto 10.000 Din;
3.	) 450 m pocinkanih železnih cevi s premerom IVa', franko postaja Brezno-Ribnica, s proračunjeno vsoto 18.000 Din;
4.	) 35*5 m železnih cevi za vodnjake 2" in 5 se-saljk št. 19, franko postaja Ptuj, s proračunjeno vsoto 2914 Din.
Ponudniki lahko dobavijo vso količino te nabave ali pa samo njen del.
Pismeno ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (eventualne priloge s kolkom po 5 Din za polo), se morajo vložiti najkesneje do 11. ure na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Ponudba za dobavo vodovodnih cevi in armatur ponudnika N. N.». One ponudbe, ki ne navajajo vseh potrebnih elementov za ugotovitev cene, ali one, ki predlagajo izpremembo predpisanih licitacijskih pogojev, prav tako ponudbo, ki prispejo naknadno ali prepozno, telefonski ali brzojavno, najsi pravilno taksirane, kakor tudi vsa naknadna pojasnila k ponudbam, se no vzamejo v pretres. Ponudbe, poslane s pošto, se vpoštevajo samo, če izjavijo ponudniki v njih ali pa pri licitaciji po svojih pooblaščencih, da so jim znani vsi pogoji in predpisi nabavo in da pristajajo nanje.
Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani ali finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru kavcijo, 'določeno v členu 88. zakona o državnem računovodstvo» najkesneje do 10. ure na dan licitacije, in sicer 5 °l0 (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote.
Licitanti morajo prinesti s seboj reverz o P0*®' ženi kavciji, izpričevalo o podjetniških sposobnostih in potrdilo o prijavi svojega podjetniškega posla tekoče leto.
Podrobni, splošni in tehnični pogoji, proračun itd. so na vpogled vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru (soba št. 52).
V Mariboru, dne 5. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Stare s. r.
E. št. 1670/1.
Razglas o oddaji vinskih trt iz državnih trtnih nasadov v Pekrah, pošta Limbuš, v Kapeli, pošta Slatina Radenci, v Vukanov cu, pošta Središče ob Dravi, in v Dramljah pri Celju.
Ministrstvo za poljedelstvo in vode je izdalo z odredbo z dno 15. septembra 1927., br. 39.004/V, v tej stvari ta-le odlok:
Po členu 13. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in po členu 14. pravilnika za izvrševanje tega zakona se odreja:
I.	) Prodajne cene znašajo za trte v sadni dobi 1927./1928. v vseh državnih napravah za 1000 (tisoč) trt:
a)	za ključe ameriških trt od 35 do 45 cm dolžine:
T. razreda po 100 (sto) Din,
H. razreda po 35 (pet in trideset) Din;
b)	za korenjake ameriških trt:
I. razreda po 250 (dve sto in petdeset) Din,
II.	razreda po 75 (pet in sedemdeset) Din;
c)	za cepljenke:
1.	razreda po 1500 (tisoč pet sto) Din,
. II. razred se ne bo oddajal, nego se ponovno všola v trtnico;
d)	za ključe domače trte (cepiče) po 100 (sto) Din.
2.	) Naročnikom trt lotos izjemoma ni treba predlagati potrdila občine, da potrebujejo naročene trte za sajenje izključno na svojem zemljišču, kakor to_ predpisuje člen 15., točka 1.), pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
3.	) Naročnikom trt ni treba predlagati potrdila 8reskega ekonoma, koliko apna ima zemlja, kjer ^umerjajo naročene trte saditi; zadosti je, če navedejo pri cepljenkah podlogo, ki jo žele dobiti, pri ključih in korenjakih pa dotično vrsto ameriške trte.
4.	) Vzlic predpisu člena 17. pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva smejo upravniki državnih trtnih nasadov trte, čim dozore in so deloma ali v celoti pripravljene za prodajo, komisijski pregledane in preštete, prodajati po tem cenovniku, in sicer ves čas, dokler prihajajo naročila, v neomejeni količini, toda prvenstveno vinogradnikom, ki naročajo trte za sajenje na lastni zemlji. Razporede oddanih trt predlože upravniki ministrstvu v odobritev šele, ko so se trte razdelile in oddale naročnikom.
5.	) Upravniki državnih trtnih nasadov morajo v vsej oddajni sezoni petnajstdnevno poročati ministrstvu, koliko trt so odprodali ali koliko jih jim je Se ostalo za prodajo.
6.	) Upravniki državnih trtnih nasadov morajo predložiti ministrstvu vse one prošnje za trte, ki jim ne morejo ugoditi, da jih odstopi ministrstvo upravnikom onih trtnih nasadov, kjer so trte še na razpolago, ali pa obdrže upravniki taka naročila na trte in zahtevajo od ministrstva, naj jim dodeli potrebno količino trt iz drugih državnih trtnih nasadov. V tem zmislu smejo postopati upravniki tudi medsebojno. Upravniki trtnih nasadov morajo obveščati o tem tudi občine v območju oblasti, po potrebi pa lahko tudi oglašajo po časopisju; vobče morajo skrbeti osebno, da pravočasno razdele in razprodajo vse trte, ki so se pridelale in ki so namenjene za oddajo.
7.	) Ključev ameriških trt II. razreda se bo priredilo samo toliko, kolikor jih je treba, da so pro-dado ali da se všolajo pri vsakem posameznem nasadu.
8.	) Upravniki državnih trtnih nasadov smejo naročene trte rezervirati, če jih plačajo naročniki na-Pmj.
Vinogradnike pozivljem, naj si trte, ki jih potrebujejo to jesen ali prihodnjo pomlad, čimprej na-roČe pri uvodoma navedenih državnih trtnih nasadih, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu v dotičnem nasadu. Za omot in dovoz na železnico se zaračunavajo posebe lastni stroški.
Naročila so kolka prosta, obvezna in vsak naročnik mora naročeno blago, če se mu dodeli, prevzeti, odnosno plačati.
Morebitne reklamacije so dopustne le takoj ob prevzemu trt; poznejše pritožbe se ne bodo vpo-števale.
V Mariboru, dne 3. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Starč s. r.
L. št. 3/36.	%
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 30. septembra 1927.
Davica
Celje............
Celje, mesto . . Konjice .... Maribor, levi breg Maribor, mesto . Murska Sobota . Prevalje ....
Ptuj.............
Ptuj, mesto . .
Skupaj
Diphteria et Croup.
1
Konjice Ptuj . .
Šen. — Erysipelas.
11.11 2.2
Prelog Ptuj . ,
1
1
1
1
1
1
Skupaj
Vranični prisad. — Anthrax.
Čakovec Prelog .
i
Srez	S 3 3	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		6		.		6
Celje, mesto . . .	1	.	.		1
Dolnja Lendava . .		1	1		
Gornji grad . . .	6	.	3		3
Ljutomer		1	2	.	,	3
Maribor, levi breg.	2				2
Maribor, mesto . .	1	.			1
Prevalje		3		i		2
Ptuj		3	i	2		2
Ptuj, mesto . . .	3	.	1		2
Šmarje pri Jelšah .	2	3			5
Skupaj .	28	7	8 I .		27
Griža. —		Dysenteria.			
Maribor, desni breg	1		1		,
Maribor, mesto . .	1	.	1		.
Murska Sobota . .	8	1	2		7
Prelog			1	.		1
Prevalje		2	1	.		3
Ptuj		2	7	.	2	7
Slovenjgradec . .	1	.	1		.
Šmarje pri Jelšah .		1		i	.
Skupaj .	15	11	1 5	3	18
Škriatinka.		— Scarlatlna.			
Celje		3	1			4
Čakovec 		4	5	1		8
Dolnja Lendava . .	1				1
Konjice		2	i			3
Maribor, desni breg	10	3	6		7
Maribor, levi breg .	3				3
Maribor, mesto . .	10	i	3		8
Prelog		1				1
Ptuj		1	i	i		1
Šmarje pri Jelšah .	1		1 i		
Skupaj .	36	12	1 12		j 36
Skupaj
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
10
Teritorialna pristojnost te filiale obseza ljubljansko in mariborsko oblast.
V	področje filiale spadajo posli, določeni z zakonom o ureditvi Državne hipotekarne banke in s štatutom za glavne filiale.
Z dnem, ko se otvori filiala, prenese naša centrala na filialo vse terjatve od svojih dolžnikov, bivajočih v okolišu filiale; pozneje prenese tudi svoje ostale posle, o čemer bomo interesente obvestili.
V	območju ljubljanske in mariborske oblasti se je treba odslej za vse posle, navedene v razglasu, obračati neposredno na filialo.
Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, glavna filijala v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
Št. 4442/119 ex 1927.	2213 3—-1
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance (generalne direkcije davkov) z dno 31. maja 1927., št. 5370, se bodo prodajale pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Krekov trg št. 1, na javni dražbi, določeni na dan 16. novembra 1 9 2 7. ob devetih, žarnice, ki so navedene v naslednjem izkazu:
2 žarnici	. . 16/100	154 žarnic .	. 10/120
3 žarnice	. . 25/100	5 žarnic .	. 16/120
7 žarnic	. . 10/105	206 žarnic .	.	25/125
11 žarnic	. . 16/105	317 žarnic .	.	50/120
1 žarnica	. .	5/110	559 žarnic .	. 100/120
150 žarnic	. . 10/110	127 žarnic .	.	10/150
609 žarnic	. . 16/110	167 žarnic .	.	10/155
42 žarnic	. . 150/150	2 žarnici .	. 1200/220
1 žarnica	. . 10/115	1 žarnica .	. 2000/220
1 žarnica	. .	5/120		
(Števec v ulomku označuje sveče, imenovalec pa			
Skupaj . j 2
V Mariboru, dne 4. oktobra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
volte.)
Kupci plačajo poleg kupnine še 1 % takse od kupnine v kolkih, ki se prilepijo na dražbeni zapisnik.
Dnevno časopisje v Ljubljani in Mariboru se vljudno prosi, naj priobči vsebino tega razglasa po možnosti in v primerni obliki med dnevnimi vestmi.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 4. oktobra 1927.
Prcds. 380/4/27—19.	3—3
Razpis.
Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
2 6. oktobra 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
S 25/27—3.	2245
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini A v t o mobi 1 n e družbe z o. z. v Zireh, registrirano pod isto firmo.
Konkurzni komisar: Kajetan Premerstein, predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu.
Upravnik mase: Fran Tavzes, notar v Logatcu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 2 2. oktobra 192 7. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dne 1. decembra 192 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 17. decembra 19 2 7. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HL,
dne 7. oktobra 1927.
Razglasi drugili aradov in oblasten.
Br. 21.	2177 3—3
Razglas.
Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev otvori po sklepu svojega upravnega odbora dne 15. oktobra 192 7. v Ljubljani glavno filijalo v lastnem poslopju, Frančiškanska ulica št. 10.
Naslov filiale kot državnega zavoda se bo glasil: «Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, glavna filijala v Ljubljani».
S 26/27—41.	'	2241
Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženka: «Panonija», osrednja gospodarska zadruga z o. z. v Mariboru.
Zaradi ugotovitve terjatve, ki jo je naknadno prijavil Josip Pernat, posestnik v Mihovcih, pošta Cirkovce, iz naslova poroštva v znesku 13.500 Din, in onih terjatev, ki so še eventualno prijavijo do razpisanega naroka, se razpisuje naknadni ugotovitveni narok na dan 2 2. oktobra 1 927. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 80.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek 11L,
dne 5. oktobra 1927.
S 32/26—08.	2238
Oklic.
V	konkurzu Leopolda Knez a, trgovca v Radovljici, se določa narok za razpravo in za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, na dan 21. oktobra 1927. ob devetih pri sodišču v Radovljici v sobi št. 26.
Predloge za prisilno poravnavo je moči vpogle-dati pri konkurznem komisarju.
V	Radovljici, dne 7. oktobra 1927.
Konkurzni komisar.
Cenilna vrednost: 77.343 Din 82 p; vrednost pri-teklin: 7900 Din (do polovice); najmanjši ponudek: 51.562 Din 54 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ]e nabit na uradni deski tega sodišča.
• Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 9. septembra 1927.
Ponudbe naj se vlože najkesncje do dno 1 8. oktobra 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. oktobra 1927.
Št. 16.947.	2217
Razglas.
I Lov krajevne občine kovorske se bo oddajal v j zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču v četrtek dne 17. novem b ra 1 927. ob enajstih za dobo 5 let in 4 mesecev, t. j. od dne 1. decembra 1927. do dne 31. marca 1933.
Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo med navadnimi uradnimi urami v uradu sreskega poglavarja v Kranju.
V	Kranju, dne 2. oktobra 1927.
Breški poglavar: Žnidarčič s. r.
Št. 2545/6.
Natečaj.
Po členih 2. in 23. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 7. oktobra 1926., V. št. 9816, se razpisuje po smrti dimnikarskega mojstra Alojzija Reclja za vdovstva njegove žene mesto poslovodje dimnikarskegai obrta za sodni okraj Kozje s stajališčem v Kozjem.
Pravilno kolkovane prošnje z usposobljeuostnimi dokazili (najmanj dvoletna učna in triletna pomočniška doba) naj se vlože najpozneje do dne 3 1. d e -c e m b r a 1 9 2 7. pri podpisanem srbskem poglavarju.
V	Šmarju pri Jelšah, dne 10. maja 1927.
Breški poglavar: dr. Hrašovec s. r.
K št. 342.	2243
Razpis.
Odda se^in e s t o okrajne b a b i e e s sedežem v Kozjem z letno podporo 1800 Din.
Prosilke naj vlože prošnje, svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene z dotičnimi izpričevali, najkesneje do dne
31. o k t o b r a 1 9 '2 7. pri podpisanem okrajnem zastopu.
Okrajni zastop v Kozjem,
dne 8. oktobra 1927.
Načelnik: Marko Tomažič s. r.
K št. 342.	2244
•	Razpis.
Odda se mesto o k r a j n e b a biče s sedežem v Podčetrtku z letno podporo 1800 Din.
Prosilke naj vlože prošnje, svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene z dotičnimi izpričevali. najkesneje do dne
31. oktobra 1 92 7.
Nzk. Murska Sobota/l.	2240
Razglas o napravi nove zemljiške knjige.
Poizvedbe na licu mesta zaradi naprave nove zemljiške knjige za katastralno občino Mursko Soboto se prično dne 2 4. oktobra 1 927. pri okrajnem sodišču v Murski /Soboti v sobi št. 5.
Vsi posestniki nepremičnin, ki leže v navedeni katastralni občini, in vse druge osebe, ki jim je iz pravnih razlogov do tega, da se poizvedo posestne razmere, lahko pridejo in povedo vse, kar utegne pojasniti in varovati njih pravice.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek VI.,
dne 6. oktobra 1927.
E 106/27—6.	2152
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1 9 2 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Otave, vi. št. 253.
Cenilna vrednost: 3000 Din; najmanjši pohudek: 1616 Din 67 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 22. septembra 1927.
E 107/27—6.	2150
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1 92 7. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selšček, vi. št 108 in 283.
Cenilna vrednost: 1900 Din; najmanjši ponudek: 1116 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 501/27—9.	2219
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1927. ob pol desetih bo na licu mesta v Hrašah pri Lescah št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hraše, vi. št. 52 (kme-tiško posestvo v Hrašah — hiša št. 19 z gospodarskimi poslopji in srenjskimi pravicami in 15 zemljiških parcel).
Cenilna vrednost: 126.620 Din brez priteklin; vrednost priteklin: 2670 Din; najmanjši ponudek: 86.154 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
i dne 30. septembra 1927.
E 145/27—20 in E 348/27—5.	2225
Dražbeni okiic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) dne 2 8. oktobra 1 927. ob osmih: zemljiška knjiga za katastralno občino Sušico, vi. št. 89 in 153 (hiša na Kitnem vrhu št. 17 z gospodarskim poslopjem in 10 zemljiškimi parcelami), cenilna vrednost 6183 Din, najmanjši ponudek 4182 Din;
2.	) dne 10. novembra 1 9 27. ob desetih: zemljiška knjiga za katastralno občino Vrhe, vi. št. 37 in 320, obeh le do polovico (hiša št. 5 v Le-ščevju z gospodarskim poslopjem in 7 zemljiških parcel), polovična cenilna, vrednost 4423 Din, najmanjši ponudek 2949 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek II.,
dne 4. oktobra 1927.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 22. septembra 1927.
E 309/27—20.	"	2162
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1 927. ob pol desetih bo na licu mesta v Tupaličah št. 37 vnovična dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tupaliče, vi. št. 54 in 497. in zemljiška knjiga Breg, vi. št. 199.
Cenilna vrednost: 58.800 Din; vrednost priteklin: 40 Din; najmanjši ponudek: 29.400 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju,
dne 29. septembra 1927.
h 3925/27—8.	>	""	2154
Dražbeni oklic.
Dne 1 2. nove m b r a 1,9 2 7. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hočko Pohorje, do polovice vi. št. 27, 26, 28 in 51, in zemljiška knjiga Hočko Pohorje, vi. št. 25.
Št. 1933.	2200 3—3
Razpis.
Ker prva javna pismena licitacija za popravo .lesenega mostu čez Savo v Litiji ni uspela, se razpisuje po nalogu gradbene direkcije št. 7888 z dne 30. septembra 1927. ponovna licitacija na dan 2 9. oktobra 192 7.
ob enajstih ob istih pogojih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu 95 z dne 10. septembra 1927. in v «Službenih Novinah» št. 206 z dne 13. septembra 1927
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
Št. 7358/11.	2205 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 41 železnih nosilcev, 58 palic betonskega železa in 920 kg železa za spone.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 21. o k -t o b r a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. oktobra 1927.
Št. 7359/11.	2206 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 100 m3 dolomitnega peska in 50 m3 vodnega peska.
pri podpisanem okrajnem zastopu.
Okrajni zastop v Kozjem,
dne 8. oktobra 1927.
Načelnik: Marko Tomažič s. r.
ta objavi
Opr. št. 6292/2—2—1927.	2239
Razpis.
Podpisani urad razpisuje na svojem ambulatoriju v Ljubljani službo zobnega t e b n i k a - asist e n t a, veščega tudi dolu z zlatom. Služba je pogodbena; mesečni prejemki 3000 Din.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene z rojstnim, domovinskim in morebitnim poročnim listom, šolskimi in učnimi izpričevali, izpričevali o dosedanjem službovanju in o zdravju naj se vlože do dne 2 5. o k t o b r a 19 2 7. ob dvanajstih pri podpisanem uradu.
Zakesnelo in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 7. oktobra 1927.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani