PROT|K AVT0M0B|LSK0 Si član zadrug? Posebni popusti KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgaCOOPFVg Primorski št. 302 (20.930) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Manjšini voščimo pogumne izbire SandorTence Božična številka našega dnevnika je ponudila kar nekaj zanimivega branja in tudi precej spodbud k razmišljanju o stanju duha med Slovenci v Italiji. Rudi Pavšič je predstavil Narodno in študijsko knjižnico (NŠK) kot primer dobre prakse pri uvajanju novosti in novih ponudb, sindikalno predstavništvo Primorskega dnevnika je pisalo Božičku in Jezuščku, italijanski premier Enrico Letta pa je dejal, da je za preporod Italije sedaj na veliki preizkušnji generacija 40-letni-kov. Primera NŠK in Primorskega dnevnika sta si še kar podobna. Knjižnica in časopis bosta lahko preživela in se razvila le, če bosta znala biti v sozvočju s časom. To ni samo stvar denarja, ki je sicer zelo pomemben, je namreč tudi in predvsem stvar pogumnih izbir. Pogum v slovenski manjšini v zadnjih 20 letih ni bil ravno doma in posledice takšnega stanja so žal še kar vidne. Vsi kazalci (glej zadnja dogajanja na Primorskih novicah, o katerih poročamo prav danes) nam dokazujejo, da je mirovanje na medijskem področju usodno in da nas čakajo zelo težki časi, če ne bomo nekaj ukrenili za korenito posodobitev naše vsakdanje ponudbe. Letta je na predpraznični novinarski konferenci dejal, da novi italijanski generaciji nikakor ne sme spodleteti. V mislih ni imel le politike (Italija je imela v povprečju najstarejši vodilni kader v Evropi, sedaj se na srečo stvari premikajo na boljše), temveč tudi gospodarstvo in širši pojem, ki se mu reče civilna družba. Situacija v slovenski manjšini ni enaka situaciji v Italiji, tudi mi pa se soočamo z neke vrste kadrovsko okostenelostjo, ki nedvomno zavira novosti, čeprav to ni edini razlog, da se težko dogovarjamo in še težje dogovorimo. Že prav, da pri velikih in t.i. življenjskih izbirah stremimo k iskanju konsenza, pri nas pa je s časom konsenz postal sinonim, da se skoraj nič ali dejansko nič ne spremeni. Ne vem, kaj nam bo prineslo novo leto. Ker smo v času dobrih želja, sami sebi lahko voščimo več poguma in manj strahu pred novostmi. Če smo iskreni, tistim, ki krmarijo našo manjšinsko politiko in slovenske ustanove, voščimo tudi več tveganj. Nekdo je rekel, da je prihodnost že za nami. Morda res, a jaz sem vseeno prepričan, da prihodnost še pride, a če jo bomo zamudili, nas gotovo ne bo počakala. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS PETEK, 27. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , SLABO VREME - V Piemontu pod plazom umrl francoski smučar Dež in sneg kriva za veliko težav RIM - Slabo vreme je včeraj prizadelo tudi Italijo, Švico in Avstrijo. S severa Italije in švicarskih Alp so poročali o močnem sneženju ter o nevarnosti zemeljskih oziroma snežnih plazov. Do motenj je prihajalo v cestnem (na posnetku Ansa), železniškem in letalskem prometu, v Cortini pa so bili včeraj tudi brez električne energije. Snežni plaz je v pogorju pri Torinu zahteval življenje mladega francoskega smučarja. Hudi je bilo v Liguriji, Benetke pa so se zaradi visokega plimovanja spet znašle pod vodo. Gladina morja je bila višja kar za 115 centimetrov, tako da je voda poplavila tudi sloviti Trg svetega Marka. Precej nevšečnosti z vremenom je bilo tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je marsikje močno deževalo, drugod pa snežilo. Na 3. in 15. strani OBČINA DOLINA Lučanje v Boljuncu BOL JUNEC - Na Gorici, vaškem trgu, so včeraj obnovili tradicijo lučanja na štefanovo. Po popoldanskem blagoslovu je dvanajst deklet s spodnjega in gornjega dela vasi - pod vodstvom frejle Irine - zalučalo 60 kilogramov jabolk. Najprej so se dekleta lučala med sabo, potem ko je bila Gorica prekrita s kosi raztreš-čenih jabolk pa so začele mladenke lučati še mlade fante in druge, ki so si prišli ogledati obnovitev dolgoletnega vaškega običaja. Naposled so se vsi ogreli s kuhanim vinom. Na 4. strani V blišču božičnega vzdušja šepet ulice Montecchi /M8 Trst: za SEL podzemno parkirišče ni primerno Na 4. strani Starorimske vile ob barkovljanskem morju Na 5. strani Tržačan Dušan Švab poškodovan v nesreči Na 5. strani V Gorici zgorel avtomobil v garaži Na 12. strani ■ f , V • V | • I «v • • V tržiški porodnišnici vlagajo v raziskovanje Na 12. strani GORICA - Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž Razkošno glasbeno voščilo Ob Mozartovi maši za kronanje tudi slovenske in druge priljubljene božične pesmi GORICA - V prijetnem razpoloženju božičnega časa je tudi malo in prisrčno darilo dobrodošlo, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov pa sta ob letošnjih praznikih ovila v zlati papir dragocen poklon s ponedeljkovo izvedbo koncerta za soliste, zbor in orkester, ki je obsegal Mozartovo znamenito Krönungsmesse in vrsto aranžmajev znanih slovenskih božičnih pesmi. Po ponedeljkovi razprodani izvedbi bodo koncert v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž ponovili drevi. Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA HEC3M1 [HUMI Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, ZSŠDI in slosport.org, v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana, vabijo za zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske Naš športnik 2013. V soboto, 28. decembra, ob 20.00, v Kosovelovem domu Sežana. Veselimo se Vas. Zaradi neposrednega radijskega prenosa Vas prosimo, da ste v dvorani ob 19.45. mimo mmo20f4! Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 9771124666007 2 Petek, 27. decembra 2013 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Čestitke premierke Bratuškove državljanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti Z Meridiano poleti z Ronk Politika o enotnosti leta 1990, napakah in trenutnem stanju LJUBLJANA - Predsednica vlade Alenka Bratušek je v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti čestitala državljankam in državljanom ter si zaželela uspešno nadaljevanje poti, ki so jo potrdili na plebiscitu pred 23 leti. »Tako kot takrat je bila suverenost naše države tudi letos pomembno vprašanje,« je spomnila in dodala, da smo na pravi poti. Gospodarska in finančna kriza sta po njenih besedah tako za Slovenijo kakor tudi za druge države odprli pomembna vprašanja o tem, po kakšni poti v prihodnosti. »Si želimo države z nizkimi davki, zasebnimi šolami in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, ali države, kjer nekoliko višji davki prinašajo socialno varnost, kakovostno javno šolstvo in dostopno zdravstveno oskrbo,« se je vprašala. »Sama sem z vsakim dnem, ko spremljam obraze krize, še trdneje prepričana, da potrebujemo močno socialno in solidarno državo,« je na ta vprašanja odgovorila v poslanici. Ob tem je Bratuškova zagotovila, da so cilji, ki si jih je Slovenija zadala kot družba, realni in dosegljivi. Slovenija bo država, kjer ima solidarnost prednost pred egoizmom in kjer je sodelovanje bolj cenjeno od lastnih interesov, je poudarila. Tudi politične stranke ob prazniku soglašajo, da je plebiscit pred 23 leti dokaz največje enotnosti slovenskega naroda, a se načeloma strinjajo tudi, da se je potem nare- ŽARIŠČE Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je čestitala državljanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti arhiv dilo veliko napak. Ob tem koalicija izpostavlja sprejemanje ukrepov za sanacijo nastale škode, opozicija pa meni, da Slovenija ostaja v zelo slabem položaju. Koalicijske PS, SD in DL so si enotne, da smo na prehojeno pot lahko upravičeno ponosni. V največji vladni stranki so za STA poudarili, da enotnosti, kot so jo pokazali izidi plebiscita pred 23 leti, ni bilo nikoli prej in tudi ne pozneje. Danes je o enotnosti težko govoriti, čeprav bi nas težave morale združevati, so navedli. Sprejet je proračun za prihodnji dve leti, beležimo povečan izvoz, število nezaposlenih je padlo, obrestna mera na kredite, ki jih najema država, se je zmanjšala, bonitetne ocene se ne nižajo, obeti pa so stabilni, so dejali v PS. Naslednji korak je gospodarska rast, dodajajo. Tudi v SD so prepričani, da je Slovenija vse od samostojnosti dosegla veliko, a je leta rasti in napredka prekinila huda fi-nančno-gospodarska kriza, ki je poleg svojega davka v obliki recesije dodobra razgalila tudi mnogo nepravilnosti. Te so povezane zlasti s slabim upravljanjem državnega premoženja, njegovim oškodovanjem in posledično prezadolženega gospodarstva, z nezmožnostjo revitalizacije, menijo v SD. Manjšina in jezik Peter Černic_ Na vroči lestvici problemov, katerim bi se v manjšini morali resno posvetiti, prednjači zadnje dva meseca vprašanje jezika. Gre za temo, ki je bila vsaj deloma načeta na letošnji Dragi, večje pozornosti zamejskih medijev pa je bila deležna takoj po predstavitvi študije Evalvacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne skupnosti, ki jo je sredi oktobra, v sklopu širšega raziskovalnega projekta, predstavila dr. Sara Brezigar. Problematika jezika je od tistega trenutka dalje bila predmet številnih medijskih posegov in se je hitro sprevrgla v najbolj žgoči problem slovenske manjšine v Italiji. Ni dolgo, ko smo brali o nastajajočem pojavu italvenščine, (novemu jeziku naše narodne skupnosti), v predbožičnih celostranskih intervjujih Primorskega dnevnika pa sta na pomembna vprašanja v zvezi z jezikom odgovarjala tako Rudi Pavšič kot tudi Drago Štoka. Nedvomno smo pred medijsko ofenzivo, ki je v teku dveh mesecev potisnila na dnevni red vprašanje poznavanja in gojenja slovenskega jezika v naši sredi, potem ko sta si dvajset let strokovno, a neuspešno, prizadevala tako Slavistično društvo Trst Gorica Videm, kot tudi po svoje Samo Pahor in društvo Edinost. Oboji so dolga leta zaman opozarjali na pomanjkanje jasne in večplastne jezikovne politike; tema se sedaj končno znova postavlja v naši sredi. Ob vsej tej evforiji, pa ne morem mimo vprašanja, zakaj manjšina ni v zadnjih letih posvečala jeziku potrebne pozornosti. Tisti, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina, dobro ve, da je bilo jezikovno vprašanje postavljeno na stranski tir tedaj, ko se je med nami uveljavila parola multikultur- nost. Od srede devetdesetih let dalje so se naši multikulturni politiki začeli ukvarjati izključno le s problemom integracije in dialoga z italijansko večino, češ da je to edina pot, za uveljavitev slovenske narodne manjšine v Italiji. Tako smo bili skoraj dvajset let priča politiki »previdnega in postopnega« uveljavljanja narodnih pravic, katerih sadove še danes pričakujemo (glej Neverending Story zakona 38/01, ko po desetih letih ni še jasno, kje in kako naj bi obveljala dvojezičnost, kako je s priznanjem sindikata slovenske šole itd.), naši multikulturni politiki pa so istočasno pozabili na druge zgodovinske bitke, kot je bilo npr. vprašanje dvojezičnih doklad med slovenskimi javnimi uslužbenci oz. problematiko zaposlovanja osebja z znanjem slovenščine v javnih upravah, kar bi zajam-čimo uveljavljanje slovenščine na vseh nivojih sporočanja (dvojezična okenca so s tega zornega kota le marginalna pridobitev); pozabljene so bile tudi zahteve šolnikov, ki so se borili za svojo samostojno upravno strukturo, kar bi pomenilo uveljavitev slovenskega deželnega šolskega ravnateljstva (danes je to le urad v sklopu italijanskega Deželnega šolskega urada, s premajhnim številom zaposlenim, da bi lahko skrbeli za upravno uveljavljanje slovenščine na upravno-šolskem področju), pozabili so na zahteve po samostojni slovenski programski redakcij na RAI-u itd.. V luči kulturnega ozračja odprtosti in dogovarjanja so šla v pozabo tudi številna načela, kot je npr. princip, da se slovenska društva poslužujejo slovenskih trenerjev ali pa da se v slovenskih društvih govori slovensko, se goji slovensko pesem, slovensko kulturno tradicijo ipd.. Skratka, političnega zanimanja za uvelja- vljanje slovenskega jezika v slovenski sredi je bilo v zadnjih letih bolj malo in še ta je bil brez vsake strategije. Odgovorni pa so se po vrsti vsi sklicevali na avtonomijo delovanja posameznih društev. Zato danes malce naivno, a vendar iskreno upam, da je to povečano zanimanje za jezik vsaj začetek neke meae culpae vseh tistih multikulturnih politikov, ki so v odnosu do jezikovnega vprašanja zagrešili vrsto napak in ki bi radi na storjenih napakah ponovno začeli graditi resno in odločno jezikovno politiko. Ta pa naj ne bi slonela na propagandnih predlogih, kot so npr. ustanavljanje posebnih opazovalnic ali delavnic, s katerimi med drugim že razpolagamo v naši sredi, a jih verjetno sami ne obravnavamo kot take, temveč na konkretnih političnih odločitvah, ki bodo nagrajevale, ne glede na politično barvo, tista društva in tiste ustanove, ki skrbijo za jezik, ki spodbujajo projekte, v katerih je aktivna raba slovenščine v ospredju in v katerih prihaja do dejanskega čezmejnega povezovanja, kot tudi projekte, ki si prizadevajo, da se v upravnih in poslovnih strukturah uporablja in uveljavlja slovenski jezik. Le s takim pristopom, ki ni izjemno zahteven, bomo dosegli, da se bo slovensko govorno okolje širilo in nam ne bo več grozila italvenščina. Možnosti, da bi bili pri tem uspešni pa so stvarne. Dovolj bi bilo imeti le kanček miselne širine in malo več ponižnosti, da v model naše narodne organiziranosti uvedemo dobre prakse drugih evropskih manjšin. Izkušenj na tem področju je res veliko, tudi takih, ki so skoraj mrtve jezike, kar pa ni naš primer, obudili k življenju. Zato, kjer je volja (predvsem politična volja), tam je tudi pot. »Na poti samostojnosti smo sprejeli veliko dobrih odločitev in trdo delali, žal pa v tranziciji naredili tudi vrsto napak, ki se nam danes maščujejo,« pa so za STA ocenili v DL. Dejali pa so, da vladna koalicija že vleče prave poteze in Slovenija je nedvomno na poti okrevanja. V največji opozicijski stranki SDS so prav tako mnenja, da je plebiscit dokaz največje enotnosti slovenskega naroda, a obenem opozarjajo, da je danes Slovenija glede javnega dolga in zadolženosti že v mnogo slabšem položaju, kot je bila leta 1990ju-goslovanska državna tvorba. Kot so pojasnili za STA, je namreč bivša država bankrotirala z nekaj več kot 20 milijardami dolarjev dolga, Slovenija pa je z ukrepi aktualne vlade za pokrivanje bančne luknje prišla na 27 milijard evrov. Medtem v SLS navajajo, da evforije iz leta 1990 danes ni več. Tudi po njihovem mnenju je bilo mnogo stranpoti, ki se ne bi smele zgoditi. Verjeli so, da se bo Slovenija razvila v sodobno demokratično državo, ki bo gospodarsko uspešna, socialna in pravična. A čeprav se je zalomilo, se jim zdi ključno, da vsa politika, zlasti tista, ki je bila na oblasti pred osamosvojitvijo in je tudi po njej obdržala ključne vzvode oblasti, spozna in javno prizna, da smo v krizi zaradi lastnih napak, ki da jim botruje le notranji boj za oblast in denar. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Odnosi v manjšini Šumovke in šumovci so v predboži-čnem "šepetu ulice Montecchi" spet zadeli v črno in dokazali, da je fotografski posnetek velikokrat zgovornejši od še tako jedrnatega zapisa. Tokrat so se lotili predsednikov SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Draga Štoke, ker sta se z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem sešla ločeno, namesto da bi se o tako važnem vprašanju, kot je javno financiranje slovenske narodne skupnosti v Italiji, z uglednim predstavnikom vlade F-Jk skupaj pogovarjala. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, bo kajpak mislil, da se vodstvi teh dveh krovnih drug drugemu izogibljeta in si torej odgovornosti enakomerno delita. Skratka, rekel bi, da so vsi enaki, tako kot premnogi, od Južne Tirolske pa do Sicilije, zgolj pavšalno ocenjujejo politike in "prestare" ali kakorkoli drugače "neustrezne" voditelje društev, ustanov, podjetij, organizacij itn., s čimer zagovarjajo ne le mestoma upravičeno pomladitev kadrov, ampak tudi političnim in siceršnjim interesom zakulisnih stričkov podrejeno zahtevo po njihovi odstranitvi. Kdor je pa z našo stvarnostjo količkaj seznanjen, ve, da niso vsi enaki. Ko bi mogla elektronska pošta ali telefonski aparati govoriti, bi pojasnili, da je SKGZ na skupščini s članicami dala predlog za skupno snidenje obeh krovnih z vsemi včlanjenimi organizacijami in ustanovami ob prisotnosti deželnega odbornika. Pri sogovornikih pa predlog ni padel na rodovitna tla in tako smo prisostvovali ločenima srečanjema z odbornikom Tor-rentijem. Podobnih primerov je bilo v preteklosti več, kakor dokazuje novinarska kronika zadnjih let. Še nedavno je bilo v vrstah SSO slišati, da so odnosi med manjšinskima komponentama dobri, na podlagi gornje ugotovitve pa je verjetno nekoliko drugače. Žal to ni tako razvidno iz poročanja medijev, ki se v glavnem omejujejo na to, da javnosti posredujejo tiskovna sporočila zdaj enih zdaj drugih in te problematike morda ne obravnavajo dovolj kritično. Kaj o tem menijo nekateri, ki obsojajo rabo svojilnikov naši in vaši? Smo pač na Olbio in v Cagliari RONKE - V obdobju med 25. julijem in 5. septembrom 2014 bo z družbo Meridiana mogoče z Ronk leteti na Olbio in v Cagliari. Leti bodo na programu dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Urnik letov: Olbia ponedeljek: Olbia 8.30 - Ronke 9.55; Ronke 15.30 - Olbia 16.55; petek Olbia 10.10 - Ronke 11.35; Ronke 17.10 -Olbia 18.25; Cagliari ponedeljek: Ronke 10.10 - Cagliari 12.20; Ca-gliari 13.05 - Ronke 14.40; petek: Ronke 12.20 - Cagliari 14.00; Ca-gliari 14.45 - Ronke 16.25. Vozovnice je že mogoče kupiti na spletni strani www.meridiana.it, let v eno smer pa stane od 42 evrov dalje. Po Miklavžu in Božičku v Lipico prihaja Dedek Mraz LIPICA - Potem, ko si je Miklavž v Lipici izbral najlepšega in najhitrejšega lipicanca, s katerim je obdaril otroke po vsej Sloveniji, je v teh dneh doživel posebno dogodivščino v Kobilarni Lipica tudi Božiček. Do številnih otrok ni mogel priti skozi dimnik, saj je v kaminu gorel ogenj, zato se je mednje spustil kar po lestvi s strehe hotela Maestoso. Lipicanska vprega pa bo v nedeljo ob 11. uri pripeljala v Lipico Dedka Mraza, ki bo pred hotelom Maestoso obdaroval otroke. 30. decembra pa si bo tudi Dedek Mraz ogledal Praznično predstavo Lipiške klasične šole jahanja in se po zadnjem aplavzu nastopajočim lipicancem poslovil ter z lipicansko vprego odpeljal iz Slovenije. pluralna skupnost, ki se deli na bolj ali manj konservativne in tako ali drugače reformi-stične grupacije (pa še kaj zraven), kar približno odraža nacionalni stvarnosti v Italiji in Sloveniji, kjer so, če je le mogoče, še bolj prepirljivi. Pa zdravo novo leto vašim in našim! Drago Gašperlin Ustavni zakoni Danes, 21. decembra 2013 me je na 6. strani razveselila vest z naslovom »VZPI - Po več pozivih in zbiranju podpisov 138. člena ustave ne bodo spremenili«. Tržaški odbor za zaščito italijanske ustave je izrazil veliko zadoščenje, ker se je vlada tokrat, po mojem mnenju, modro odpovedala spremembam omenjenega člena. Žal nam je lahko, da se nista naši pomembni ZVEZI , Zveza slovenskih kulturnih društev in SKGZ, pridružili široki ljudski zahtevi po vsej državi. Besedilo 138. čl. ustave je naslednje: »Zakone o spremembah ustave in druge ustavne zakone mora sprejeti vsaka zbornica z dvema zaporednima sklepoma v presledku, ki ni krajši od treh mesecev, ter jih odobriti pri drugem glasovanju z absolutno večino članov vsake zbornice. Zakoni sami so podvrženi ljudskemu referendumu, če v roku treh mesecev po njihovi objavi to zahteva petina članov ene zbornice ali petsto tisoč volilcev ali pet deželnih svetov. Zakon, podvržen referendumu, se ne razglasi, če ni odobren z večino veljavnih glasov. Referendum pa se ne razpiše, če sta zakon po drugem glasovanju obe Zbornici odobrili z dvetretjinsko večino svojih članov.« (Sloveski prevod Prof. Marijan Bajc) Pozdravljeni in ostanimo budni. Edvin Švab / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 27. decembra 2013 3 FJK - Na Piancavallu dež »odplaknil« sneg s prog, Valcellina odrezana od sveta Težave zaradi velikih količin dežja in snega PORDENON - Od poznega božičnega popoldneva in na štefanovo je bila Furlanija-Julijska krajina na udaru južnega vetra, močnega dežja in tudi obilnih snežnih padavin. Slabo vreme ni v enaki meri prizadelo vseh krajev. Vsekakor je bilo najhuje na Porde-nonskem, kjer je bila zgornja Valcellina praktično odrezana od sveta. Od 4. ure zjutraj je bila zaradi poplavljanja potoka Var-me v občini Barcis zaprta deželna cesta št.251, ki predstavlja edino zvezo za Claut, Cimolais in Erto-Casso. Pomoč prebivalstvu so tako v skladu z dogovorom dveh prefektur nudili sile javnega reda, gasilci in služba 118 iz Belluna, od koder je bilo še mogoče priti v »odrezane« kraje. Veliko razočaranja vlada na Pianca-vallu, kjer je »vodna bomba« odnesla skoraj ves sneg in uničila smučarske proge. Kot je povedal vodja Promoturovega urada na Piancavallu Enzo Sima, je dež, zapadlo ga je kar 300 mm na kvadratni meter, v nasprotju z napovedmi padal do nadmorske višine 1500 metrov, količina padavin pa je bila tolikšna, da so v iztekih Potok Varma je Valcellino odrezal od preostalega dela FJK, pomoč pa je prihajala iz Belluna smučarskih prog nastala prava mala jezerca. »Vsekakor bomo storili vse, kar je mogoče, da bomo proge usposobili za novoletne praznike,« je še dejal Sima. Škoda je precejšnja, ustavljene pa so seveda tudi vse smučarske naprave. Obračun tradicionalnega božičnega tedna, ko je obisk največji, bo zaradi tega slab, zaradi dežja in ustavljenih naprav pa so začele »deževa- ti« tudi odpovedi za novoletne praznike. Drugod je v višjih predelih snežilo. Največ novega snega so namerili na meteorološki postaji »Livinal Lunc« v občini Kluže na višini 1837 m, in sicer več kot 110 cm. Zaradi novozapadlega snega so imeli težave tudi v kraju Forni di Sopra, kjer so bili zaradi padlih dreves ves dan brez elektrike. Zaprte so bile tudi smučarske na- prave na vseh deželnih smučiščih, razen na Zoncolanu. Zaradi novega snega v gorah je od včeraj dalje tudi povečana nevarnost snežnih plazov. Ob morju je bilo težav manj. Padavine niso bile tako močne, pihal je južni veter, v Gradežu pa so zabeležili nekoliko višji nivo morja, vendar problemov ni bilo. LUKA KOPER Nova naložba v kontejnerski terminal KOPER - V Luki Koper so začeli z izgradnjo 8,39 milijona evrov vredne skladiščne površine v zaledju kontejnerskega terminala, s katero bodo pridobili 6840 kvadratnih metrov za skladiščenje 672 kontejnerskih enot. Dela bodo predvidoma zaključena avgusta. Za izgradnjo novih skladiščnih površin bodo do globine približno 50 metrov, kjer se nahaja nosilni sloj tal, zabili 273 pilotov. Z načrtovano naložbo se bo letna zmogljivost kontejnerskega terminala s sedanjih 750.000 povečala za dodatnih 230.000 kon-tejnerskih enot. Dolgoročno nameravajo v Luki z vlaganji v infrastrukturo in opremo v naslednjih desetih letih zagotoviti zmogljivost pretovora 1,4 milijona kontejnerskih enot. Projekt poleg poglabljanja morskega dna prvega bazena zajema tudi izgradnjo dodatnih 100 metrov operativne obale z vso pripadajočo opremo. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na 78 milijonov evrov, bo potekal več-fazno in bo v celoti zaključen do leta 2018. SLOVENIJA - Časopis se srečuje s podobnimi težavami kot ostali mediji Pobuda primorskih poslancev za ohranitev Primorskih novic KOPER - Primorski poslanci Jerko Čehovin, Samo Bevk, Mirko Brulc, Mirjam Bon Klajnšček, Lejla Hercegovac, Ljubica Jelušič, Aljoša Jerič, Ivan Simčič in Kristina Valenčič so sprožili pobudo za ohranitev Primorskih novic kot zadnjega slovenskega regionalnega časopisa. Med drugim so pozvali večinskega lastnika Splošno plovbo ter druge lastnike, občine in podjetja v regiji k skupnemu ukrepanju, da Primorske novice »ostanejo naš vsakdan in skupna tradicija«. Žal so se tudi Primorske novice znašle v neusmiljenih mlinih gospodarskih okoliščin, ugotavljajo in poudarjajo, da je prav dejstvo, »da so z nami vsak dan že več generacij, razlog, da si ne predstavljamo podobe Notranjske, Krasa, Primorske in Obale brez Primorskih novic. Vloge tiskanega regijskega časopisa ne morejo odtehtati elektronski mediji, tudi internet ne.« Rok Hladnik, ki je mesto direktorja Primorskih novic zasedel pred nekaj tedni, se je zahvalil za omenjeno pobudo, saj to pomeni, da poslanci razumejo, da časnik opravlja pomembno funkcijo in družbeno koristno dejavnost informiranja prebivalstva te regije z vsebinami ter zgodbami, ki tukaj nastajajo. Ob tem je dodal, da bi veliko pomenilo že, če bi primorske občine vse uradne objave ali vsaj del njih objavljale v Primorskih novicah. Direktor Primorskih novic ocenjuje, da ima družba podobne težave kot ostale časopisne hiše. »Soočamo se z globalnim trendom padanja prodane (tiskane) naklade in selitev bralcev na interaktivne platforme. Dosedanji sprejeti ukrepi so zagotovili vzdržno kratkoročno poslovanje, vendar so bili premalo usmerjeni v razvoj,« je dodal. Prav zato je po njegovem treba dolgoročno stabilizirati poslovanje družbe in začeti z razvojem poslovnega modela, na katerem se, kot je prepričan, v zadnjih letih ni veliko delalo. Ponudbo Primorskih novic je tako treba dopolniti z interaktivnimi vsebinami (prenova spletne strani, dostop za tablice/pametne telefone, vsebinska prenova portala) ter s prenovo vsebin časopisa in raznih prilog, s čimer bi postali bolj privlačni tako za bralce kot za naročnike in oglaševalce, še meni Hladnik. (STA) KRANJ - Pripravili bodo posebno razstavo Prešernova hiša že 50 let preurejena v muzej KRANJ - Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar je bila hiša v Kranju, v kateri je France Prešeren bival zadnja leta svojega življenja, urejena v pesnikov muzej. Ob tej priložnosti bo Gorenjski muzej do 8. februarja pripravil posebno zgodovinsko razstavo, ki naj bi povezala tudi ostale kranjske kulturne inštitu-cije. Obletnico bodo posebej obeležili na kulturni dan. Hiša, v kateri je Prešeren bival od leta 1846 pa do svoje smrti 8. februarja 1849, je bila namreč kot spominski muzej odprta na ta dan leta 1964 ob 115-letni-ci pesnikove smrti. V letih 2000 in 2001 so hišo, ki datira v 17. stoletje v čas pozne gotike, generalno prenovili, hkrati pa postavili novo stal- no razstavo, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju. Za spominsko hišo v Kranju skrbi Gorenjski muzej, ki v pritličnih prostorih hiše, kjer je urejena galerija, ob obletnicah pesnikovega rojstnega dne in smrti pripravlja razstave, povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom. Tematsko razstave zajemajo predvsem literarnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in likovno področje. Ob 50-letnici odprtja spominskega muzeja v Prešernovi hiši bo postavljena zgodovinska razstava, ki bo povezala različna društva in vse kulturne inštitucije v Kranju. ULIČNO GLEDALIŠČE - Do konca leta festival Gledališča Ane Monroe Ana Mraz v Ljubljani LJUBLJANA - Z nastopom Eve Škofič Maurer na Mesarskem mostu se je sinoči začel festival uličnega gledališča Ana Mraz začel še v Ljubljani, zasedel pa bo tudi Kamnik. Zimski mednarodni festival Gledališče Ane Monro v sodelovanju s Turizmom Ljubljana v okviru decembrskih prireditev v prestolnici pripravlja že deset let. Tokrat bo Ana Mraz, podobno kot pred njo poletna Ana Desetnica in jesenska Ana Plamenita, obiskala tudi druga slovenska mesta, so sporočili iz Gledališča Ane Monro. Ana Mraz se je včeraj iz Radovljice preselila na Mesarski most v Ljubljani, kjer bo meščane animirala vsak večer do 30. decembra. V Kamniku je dogajanje zavzelo Samčev prehod, kjer bo Ana Mraz svoje vragolije predstavljala še danes. V štajerski prestolnici pa bo od 28. do 30. decembra zavzela Grajski trg in Gosposko ulico. Rdeča nit letošnjega programa je klovnovski pogled na svet, zato so v goste povabili številne zabavljače iz domovine in tujine. Ob klovnovskih vragolijah Ana Mraz obiskovalcem ponuja še prikaz manipuliranja z ognjenimi zublji in nekaj commedie dell'arte v podobi Maskiranega kriminala s študentoma igre Lo-vrom Finžgarjem in Nikom Škrlecem. Deklica z vžigalicami je bila navdih za ulično predstavo Presketalka v izvedbi Teatra Pol-pet. Predstavo senc s Spomini pozimi pripravlja AllaTea, žonglerski šov Andrej Tomše, za čarovnijo pa skrbi Sam Sebastian. Ana Mraz bo spet zabavala Ljubljančane arhiv 4 1 2 Petek, 27. decembra 2013 Boljunška dekleta znajo obdržati zase skrivnost bolje kot najbolj prekaljene tajne službe. Poleti so na zaupnem konspira-tivnem sestanku izbrale svojo frejlo, kar v njihovem šifriranem žargonu pomeni vodjo, in niso izdale svoje izbire vse do včeraj popoldne, ko se je na domači Gorici začelo tradicionalno lučanje. Prvo jabolko mora po vaškem običaju zalučati prav frejla. Kdo bo, ni bilo znano do zadnjega trenutka. Dekleta s spodnjega dela vasi - njim je pripadala frejla - so si celo privoščile finto, da bi ukanile več kot dvesto radovednežev, ki so se stiskali ob pročeljih hiš, da bi se ubranili nadležnega dežja. Ko se je zabojem jabolk sredi trga približala Makri, so bili vsi prepričani, da je ona letošnja frejla. Pa je le zamahnila s prazno roko po zraku in odšla. Za njo je Irina, letnik '90, vendarle prijela za jabolko, ga zalučala, in takrat se je začelo. Lučanje v Boljuncu poteka na štefanovo in nekako laično obnavlja kamenjanje svetega Štefana. Namesto kamenja po Gorici že desetletja letijo jabolka. Lučajo jih vaška dekleta od 16. leta starosti pa vse do poroke. Letos jih je bilo dvanajst; prvič se jim je pridružila novinka Nika, letnik '97, iz Zaboljunca, zagnana levičarka (vsaj kar se metanja jabolk tiče ...). Lučanje je bilo »enakopravno«: po šest deklet - tistih iz gornjega konca vasi - se je zbralo na gornji strani Gorice, prav toliko jih je bilo na spodnji strani trga (tiste iz spodnje vasi). Pred lučanjem je bilo treba zadostiti nekaterim obveznostim: vsako dekle je moralo prispevati po pet kilogramov jabolk in dva litra vina za topli napitek (beri: kuhano vino ...) po napornem lučanju. Obvezna pa je bila tudi prisotnost na popoldanskem blagoslovu v bližnji vaški cerkvi. Prav cerkveni zvon je četrt pred tretjo popoldne naznanil začetek lučanja. Prvi meti so bili rekreacijskega značaja. Vrsti deklet sta si bili 35 korakov narazen, malo katero jabolko je poletelo tako daleč, vsa so se že na pol poti raztreščila na tlak. Ko bi tako kamenjali pred skoraj dvema tisočletjema, bi Štefan še dolgo živel, in vprašljivo je, ali bi sploh postal svetnik ... »Tako lučanje ni v skladu s tradicijo,« je ob strani ugotavljal Leo Koren, sicer Lonjerc po poreklu, a - že 35 let -Boljunčan po priselitvi. »Dekleta so nekoč lučala jabolka v fante, ki so jim bili všeč,« je razlagal. Potem ko se je 60 kilogramov jabolk že raztreščilo na tla, so ga dekleta uslišala. Združile so se, s tal pobrale večje kose jabolk in začele ofenzivo na fante. Tarča prvega desanta so bili tisti zbrani ob pročelju trafike. Druga ofenziva je ciljala v mladce zbrane v zastekljeni verandi bara ued Nataše, kot domače pravijo lokalu na koncu Gorice. Tretji rafal je presenetil prisotne pod balkonom rojstne hiše skladatelja Frana Venturinija (30. maj 1882); zadnji dekliški jabolčni juriš pa se je znesel nad ljudi, ki so pod balkonom hišne številke 46 čakali na kuhano vino, ki je vabljivo vonjalo iz velikega lonca. V lučanje so se vmešali tudi otroci, tako so kosi jabolk leteli z ene na drugo stran Gorice, da je bilo veselje. Po polurnem boju, potem ko je v zvoniku odzvonilo, so se dekleta z aplavzom zahvalile prisotnim, čakala pa jih je še ena obveznost: približale so se loncu s kuhanim vinom in zapele Živi torej. Tudi z željo, da bi lepa tradicija lu-čanja v Boljuncu še živela. Seveda z zagonetnim vprašanjem: kdo bo prihodnja frejla? M.K. OBČINSKI SVET - Stranka SEL o parkirišču na nabrežju »Projekt za parkirišče je treba na novo pregledati« Pogled na palačo Carciotti bi delno ovirala pregrada Občinski svetniki stranke Levice, ekologije in svobode (SEL) v tržaškem občinskem svetu zahtevajo od tržaškega občinskega odbora, da na novo pregleda projekt za gradnjo podzemnega parkirišča na tržaškem nabrežju. Načrt je namreč nepotreben, pravi SEL, nadaljevati po ubrani poti pa bi bilo pogubno za vso skupnost. VELIKI TRG - Na Štefanovo že tradicionalna pobuda Potapljaška maša Maša je potekala 37. leto zapored, daroval pa jo je pristaniški kaplan Alessandro Amodeo Na tržaškem nabrežju pred Velikem trgom je bila včeraj dopoldne že 37. leto zapored tradicionalna potapljaška maša, ki jo prireja na štefanovo tržaški potapljaški kljub Sub Sea Club Trieste. Mašo je daroval pristaniški kaplan Alessandro Amodeo, ki je pridigo in odlomek iz nadškofove praznične homilije kot vselej prebral v posebnem steklenem zvonu pet metrov pod morsko gladino, varnost pa so blizu njega zagotavljali potapljači omenjenega kluba. Homilijo so duhovniku posredovali posebno izurjeni psi civilne zaščite, dogodku pa je tudi prek velikega ekrana, ki je bil postavljen na nekem tovornjaku, sledilo veliko ljudi. Po obredu so se udeleženci lahko posladkali s tipičnimi božičnimi sladicami in kuhanim vinom. Homilijo so kaplanu Alessandru Amodeu posredovali psi foto damjan Podzemno parkirišče naj bi nastalo v prihodnosti na tržaškem nabrežju, in sicer na območju med palačo Carciotti in pomolom Audace. Projekt je tržaški občinski svet že sprejel, a brez polemik ni šlo. Stranka SEL, ki je sestavni del levosredinske večine, načrta namreč ni podprla. Nasprotno, geologu Liviu Sirovichu je naročila, naj podrobno analizira projekt. Izsledke študije so predstavili v začetku decembra, Sirovich pa je bil takrat zelo kritičen do projekta in do načrtovalcev. Načrt je nepopoln in tudi nepotreben, je povedal Sirovich, v njem pa so mnoga protislovja, pomanjkljivosti, netočnosti in napake. Celo računi glede sile morske vode in podatki glede potrebnih ukrepov niso popolnoma natančni, je dodal Sirovich. Projekt je iz tehničnega vidika ambiciozen, saj je to zelo delikatna gradnja in so v bližini tudi mnoga pomembna zgodovinska poslopja, kot sta palača Car-ciotti ali gledališče Verdi. Toda v predloženih načrtih so mnoge nepravilnosti, meni Sirovich, poleg tega so načrtovalci predstavili protislovno dokumentacijo, ki sloni med drugim na nepopolnih geofizi-čnih in geotehničnih raziskavah. Zdaj se je izkazalo, da naj bi bile nekatere trditve načrtovalcev celo neresnične, pravi SEL. V dokumentaciji je med drugim zapisano, da je zadolženo podjetje že izdelalo podobna dela, in sicer v Milanu in pod umetnim jezerom, poznanim kot »idroscalo«. Upravitelji tega območja pa so na izrecno vprašanje pismeno odgovorili, da ni pod tem jezerom in v njegovi bližini nobene podzemne gradnje, so poudarili pri SEL. / TRST Petek, 27. decembra 2013 5 MIRAMARSKI DREVORED - Delavci poskrbeli za arheološko odkritje Starorimsko razkošje v Barkovljah Obmorska gradnja verjetno omogočala privezovanje plovil pred tamkajšnjimi vilami - V neposredni bližini se skrivajo tri vile Delavci, ki v Barkovljah obnavljajo kanalizacijo pod Miramarskim drevoredom, so med izkopavanjem in pred odstranjevanjem dotrajanih cevi opazili zanimive podzemne bloke peščenjaka. Takoj je kazalo, da je to del večjega objekta iz starih časov. Delavci so prekinili delo, družba AcegasAPS pa je takoj obvestila deželno spomeniško varstvo. Le-to je naročilo specializiranemu podjetju ArcheoTest srl, naj si čim prej ogleda odkritje in ugotovi, za kaj gre. Ogled arheološkega najdišča pred sedežem krožka Canottieri Saturnia (v bližini hotela Greif Maria Theresia) in zbiranje podatkov sta potekala od 16. do 18. decembra, spomeniško varstvo pa je rezultate sporočilo v božičnih dneh. Pod Miramarskim drevoredom so odkrili dobro ohranjene ostanke starorimske obmorske gradnje, ki dopolnjuje barkovljanski arheološki »mozaik«. V Barkovljah so ob koncu 19. stoletja namreč odkrili ostanke raznih starorimskih vil, ena od katerih se nahaja prav pod hotelom Greif. Druga je po navedbah spomeniškega varstva nekoliko južneje, pod hišami in vrtovi na območju ulic Bonafata in Bo-veto ter Miramarskega drevoreda. Tretja rimska vila je pod barkovljansko postajo karabinjerjev in njenim vrtom. Vsaka od teh razkošnih stavb je razpo- Delavci so hoteli odstraniti dotrajano cev, odkrili pa so bloke peščenjaka, ki so del starorimskega obmorskega objekta foto damjan lagala z obsežnimi prostori in termalnim sistemom, tla so bila tlakovana z mozaiki. Vile so imele dostop do morja, pravkar odkriti objekt pa naj bi bila nekakšna bankina za privezovanje plovil. Zaznamu- jejo jo večji bloki peščenjaka, ki jih je morje s časom nekoliko zaoblilo. Odkritje bo omogočilo arheologom, da natančneje opredelijo tedanjo pozicijo in značilnosti barkovljanske obale. KATINARSKA BOLNIŠNICA - Nekdanji atlet in trener se je ponesrečil z avtomobilom Dušku Švabu gre na bolje Zdravstveno stanje ostaja resno, nekateri znaki spodbudni - V začetku tedna izgubil nadzor nad vozilom na tržaški hitri cesti Tržačan Dušan Švab, znan slovenski atlet in atletski trener, se je v začetku tega tedna hudo ponesrečil z avtomobilom, včerajšnje novice iz katinarske bolnišnice pa so bile dokaj spodbudne. Švab ni v življenjski nevarnosti, nekatere notranje poškodbe so menda ublažili, zdravniki pa so še vedno zelo previdni. 67-letni Švab se je v ponedeljek okrog 13. ure sam peljal iz Trsta v Milje, namenjen je bil na trening nogometnega kluba Muggia. Nekdanji atlet, trener in tudi predsednik Atletskega kluba Bor sodeluje namreč v zadnjih letih z raznimi tržaškimi nogometnimi društvi, in sicer v vlogi kondicijskega trenerja. Na spolzki tržaški hitri cesti je pri izvozu za ulici Errera in Caboto izgubil nadzor nad svojim avtomobilom, k temu je verjetno botrovala neprilagojena hitrost. Voznik ni imel pripetega varnostnega pasu. Vozilo se je obračalo in drselo po cesti kakih 300 metrov, Švaba pa je vrglo iz njega in ga ba- je tudi poškodovalo, tako da so morali gasilci izvleči ponesrečenca izpod avtomobila. Cesta je bila več kot eno uro zaprta za promet. Na tem odseku so prometne nesreče v vlažnem vremenu pogoste, saj se tudi zaradi izpustov iz škedenjske železarne ustvari na cestišču posebno spolzka plast prahu in vlage, ki povzroča voznikom težave. Švabu so v bolnišnici na Katinari odstranili poškodovano vranico, skrbi je vzbujala tudi poškodba na pljučih. Utrpel je več zlomov, zaradi izliva krvi v glavi pa je v umetni komi. Včeraj je njegova žena povedala, da zdravstveno stanje ostaja resno, a da so vidni znaki izboljšanja. S poškodbo na pljučih gre na bolje, vče- Levo Dušan Švab, zgoraj gasilci in služba 118 na prizorišču nesreče ras raj zjutraj pa je pacient dobro reagiral na poskusno prebujanje iz umetne kome. Nov test bo na vrsti danes, zdravniki v prvi vrsti pozorno preverjajo, ali so se poškodovali možgani. SOLIDARNOST - Vsakoletna pobuda v skupnosti S. Martino al Campo Božično kosilo Skupnost San Martino al Campo je na božični dan kot že vsako leto ponudila božično kosilo nekaterim ljudem, do katerih je bila usoda manj radodarna. V prostorih skupnosti so tako nekateri člani skupnosti oziroma brezdomci praznovali božič s toplim obrokom in si izmenjali voščila z dru- Božično kosilo v skupnosti San Martino al Campo foto damjan gimi. Spomnimo naj, da je skupnost San Martino al Campo nastala v 70. letih, med njenimi ustanovitelji pa je bil duhovnik Mario Vatta, ki je danes njen častni predsednik. To je skupnost prostovoljcev, ki pomaga osebam v težavah, pri njem pa aktivno sodeluje približno 100 ljudi. Na Primorskem dnevniku, kjer Duška redno srečujemo, srčno upamo, da bo poškodovani s svojimi nadpovprečnimi telesnimi sposobnostmi in značilnim močnim značajem dobro okreval. UL. VALDIRIVO Bomba? Ne, lak! Štiristo gramov težki razpršilec z lakom za lase je na božični dan povzročil pravo razdejanje. V Ulici Val-dirivo 14 je eksplozija pozno popoldne poškodovala stene in okna. Do eksplozije je prišlo v majhni kopalnici v stanovanju v prvem nadstropju stare in slabo vzdrževane stavbe. Pok je bil tako silovit, da je podrl tri zidove v stanovanju, ki je sicer v zelo slabem stanju. Dejstvo, da je do nje prišlo v majhnem prostoru, je še ojačilo eksplozijo. K sreči so bili stanovalci v kuhinji in torej dovolj daleč od razpršilca. Kljub temu so nosečnico, ki se je zelo ustrašila, pospremili na pregled v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Slabše jo je skupila potnica avtomobila, ki se je peljal po Ul. Valdirivo. Črepinje, ki so priletele skozi odprto okno, so ji namreč poškodovale oči. Poškodovan je tudi avtomobil. Eden od okvirov poškodovanih oken se je nevarno prevesil na cesto in še dobro, da se ni odtrgal in koga poškodoval. V nedeljo podelitev 26. nagrade Dušana Černeta tržaškim šolskim sestram 26. nagrado Dušana Černeta bo prejela Tržaška provinca šolskih sester, in sicer v nedeljo, 29. decembra, ob 16. uri v Zavodu šolskih sester v Ul. delle Doc-ce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg slovesne izročitve nagrade bosta na sporedu krajši okrogli mizi o opravljeni poti in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Danes odprtje razstave v osmici pri Šemcu v Prečniku V osmici pri Šemcu v Prečniku bodo danes odprli likovno razstavo umetnice Mihaele Velikonja, doma iz Saleža, rojene pa v Lokah na Goriškem. Tema, ki jo likovnica najraje upodablja, je življenje na vasi. Umetnico bo ob 19. uri predstavila predsednica šempolajskega SKD Vigred Elena Legiša. Televizorji za bolnišnico Burlo V otroški bolnišnici Burlo Garofolo je od včeraj šest novih televizorjev, ki so jih podarili nekateri podjetniki. Televizorje so že namestili v nekaterih čakalnicah, kjer se bodo lahko otroci kratkočasili, od oddelka za prvo pomoč do onkološkega in ortopedskega oddelka. Za božično darilo so poskrbeli lastnika podjetja Progetto 74 Sergio Corsi in Matteo Milaz-zi ter lastnik družbe Cambielli Edil Friu-li Maurizio Zangrilli. Klavirski koncert V dvorani Tripcovich bo danes ob 16.30 klavirski koncert, ki ga prireja združenje Auser v sodelovanju z Občino Trst. Pianistka Erika Crino bo izvajala skladbe Rachmaninova, Chopina, Schu-manna in Ravela. Vstop je brezplačen. Božični zborovski koncert V nizu božičnih koncertov, ki jih prireja Tržaška občina, bo danes ob 19. uri v cerkvi Marije Pomočnice na Trgu sv. Lucije zborovski nastop na pobudo skupine Incontro. 20-članski mešani pevski zbor, ki ga vodi Rita Susowsky, bo ob glasbeni spremljavi ponudil spored avtorskih in tradicionalnih božičnih napevov. Zaprta izpostava v Rojanu Občina Trst sporoča, da bo občinska izpostava v Rojanu zaprta danes, 27. decembra, ter v ponedeljek in torek, 30. in 31. decembra. Naročena in še ne dvignjena potrdila bodo v teh dneh na voljo v izpostavi v Ul. Giotto 2. Prevažal ukraden baker Policista sta na avtocestnem priključku pri Štivanu ustavila 51-letnega romunskega voznika s stalnim bivališčem v lombardskem Vigevanu. Bil je živčen in izkazalo se je, da je bil v preteklosti obsojen zaradi tatvine , poskusa tatvine ter prikrivanja ukradenega blaga. Policista sta se zatorej odločila za globlji pregled vozila in v njem našla kakih 10 metrov ukradenih, delno zarjavelih bakrenih kablov. Skupaj tehtajo skoraj 800 kilogramov. Baker in avto sta zasegla, voznika pa ovadila. Razgrajač v alkoholnih hlapih V ponedeljek okrog 18.40 je 32-letni moški v alkoholnih hlapih udarjal s pestmi po kovinskih vhodnih vratih stanovanjskega poslopja v Ul. Rossetti. Stanovalci so obvestili karabinjerje, ki so kmalu prispeli in od prenapeteža zahtevali osebni dokument. Tržačan M. S. jih je ozmerjal in odrinil, oni pa so ga zadržali s silo. Prislužil si je ovadbo ter globo zaradi vinjenosti. e B Torek, 24. decembra 2013 TRST / NABREŽINA - Na pobudo SKD Igo Gruden in jusarjev Dva koledarja za l. 2014 Prvi obravnava kulturno delovanje nekoč in danes, drugi pa prvo svetovno vojno V tem predprazničnem času sta v Nabrežini prišla v javnost dva koledarja za leto 2014. Prvi, ki ga je izdalo SKD Igo Gruden, prikazuje raznoliko nabrežinsko kulturno društveno delovanje od prvih povojnih let do dandanašnjih dni. Ob obračanju koledarskih listov, ki so grafično lično dodelani, bodo tisti, ki si bodo koledar nabavili, iz meseca v mesec odkrivali ali obujali spomin na pestro dejavnost, ki se je v preteklosti in se še danes odvija v društvenih prostorih zraven na-brežinskega »placa.« Pred našimi očmi se bodo tako zvrstile fotografije o uprizoritvah slavnega dramskega in baletnega odseka, številnih dirigentov, ki so vodili oziroma vodijo razne na-brežinske zborovske sestave, v katerih so vedno peli pevci tudi iz okoliških vasi ter utrinkov z raznih družabnih prireditev. Objavljene črno-bele in barvne posnetke spremljajo didaskalije ter stavki z izvirno vsebino, ki ponujajo opazovalcu možnost zanimivega razmisleka. Poleg specifične subjektivne in širše krajevne objektivne vrednosti objavljenih fotografij, nas le-te v koledarju tudi opozarjajo v kolikšni meri in kako so se v teku desetletij razvijala oblačila, moda in navade kraškega prebivalstva. Kdor bi si rad priskrbel koledar z naslovom »Nekoč in ...danes,« se mora obrniti na društvene delavce SKD Igo Gruden. Nabrežinski jusarji so se pa odločili, tokrat prvič, za tisk koledarja, ki je posvečen prvi svetovni vojni. Prihodnje leto poteka namreč stoletnica začetka bojev na raznih evropskih bojiščih. Jusarski odbor je dal pobudo za zbiranje med domačini fotografskega in drugega gradiva, ki je povezano s potekom ali posledicami vojne v vasi. Koledar prikazuje porušene hiše, uničeno železniško postajo, fante in može v vojaški suknji, ki so se več let borili daleč od doma, zaklonišča, ki so bila urejena v kamnolomih in razne dopise. Zaradi bližine Soške fronte so Nabrežinci morali v begunstvo. Vas je obstreljevalo italijansko topništvo. V neposredni bližini vasi, v dolini Šišček, so takrat uredili avstro-ogrsko pokopališče, kateremu je Igo Gruden posvetil pesem. Ob obračanju strani koledarja nam črno-bele fotografije razkrivajo zgodbe iz spominov, o katerih smo slišali pripovedovati ali brali. Koledar jusarjev si je mogoče nabaviti v knjigarni Terčon, v pivnici Bunker ali na prednovoletni napitnici, ki jo na-brežinski Jus in Godbeno društvo Na-brežina prirejata danes, 27. decembra, od 18. ure dalje, na osrednjem vaškem trgu. Hkrati nabrežinski jusarji vabijo domačine k čiščenju gozda na območju, ki mu vaščani pravijo »Za Vodico:« delovne akcije bodo tudi v novem letu potekale ob sobotah. (Mch) Slika z naslovnice koledarja, ki so ga ob stoletnici začetka prve svetovne vojne natisnili nabrežinski jusarji OBČINA TRST - Srbski generalni konzul Kičanovic pri Cosoliniju Nekdanji jugoslovanski košarkarski as postal generalni konzul Srbije v Trstu V mladih letih sta si bila ... košarkarska kolega, seveda z različnimi rezultati in v različnih krajih; v zrelih letih ju je politika »združila«, da sta se srečala v Trstu. Roberto Coso-lini kot župan, Dragan Kičanovic kot novi generalni konzul Republike srbske. Na božično vigilijo sta prvemu vljudnostnemu nekdanjega svetovnega košarkarskega asa v občinski palači prisostvovala druga dva košarkarska delavca, trener (in Kičano-vicev prijatelj) Bogdan Tanjevic in tržaški odbornik (ter nekdanji jadra-nov težki center) Edi Kraus. Ob skupnem imenovalcu četverice - košarki - je bil govor tudi o tem, kar Kičanovica in Cosolinija sedaj druži: srbska skupnost v Trstu. Ta je številčno krepka, dobro organizirana, zelo živahna na kulturnem, družbenem in športnem področju, je poudaril Cosolini. Kičanovic je spomnil na odlične odnose med Italijo in Srbijo, ki jih je nedavno vladno sre- Z leve Tanjevič, Kičanovic, Cosolini in Kraus čanje v Anconi še okrepilo, na kakih 70 do 80 tisoč Srbov živečih na italijanskem severovzhodu, na kakih 9 tisoč članov srbske skupnosti v Trstu. Sodelovanje je utečeno, Kičanovic pa je vsekakor zaprosil Cosolinija za po- moč: pred leti sta imela Trst in Beograd letalsko povezavo, ki pa je odmrla. Potrebno bi jo bilo spet vzpostaviti, je zaželel srbski konzul. Župan mu je pritrdil in napovedal poseg pri »pristojnih organih.« SPORTWEEK - Sto najboljših vin na svetu Tudi Zidarich! Luca Gardini na platnici vinske priloge revije SportWeek, ki izhaja z italijanskim športnim dnevnikom La Gazzetta dello sport Vitovska praprovskega vinarja Benjamina Zidaricha iz leta 2010 je letos med stotimi najboljšimi vini na svetu. Tako meni slavni Luca Gardini, nekdanji svetovni prvak med sommelierji. Revijo SportWeek in italijanski športni dnevnik La Gazzetta dello sport je tokrat spremljala priloga z lestvico najboljših vin na svetu, Gardini je delil ocene do 100. Odlično oceno si je priborilo le eno vino: najboljši je po Gardinijevem uglednem mnenju barolo piemontske družine Mascarello. Sledijo vina z raznih celin, na 91. mestu pa je Zidaricheva vitovska (ocena 93/100). Lepo zadoščenje za ves Kras, na Gardinijevo lestvico se je v preteklih letih uvrstila tudi vitovska bratov Vodopivec iz Koludrovice. SV. JUST - Na pobudo krožka Istria Spominska plošča za Giuseppeja Callegarinija Svečanost pri spominski plošči Na Griču sv. Justa so v okviru krajše slovesnosti včeraj dopoldne postavili ploščo v spomin na Giuseppeja Calle-garinija. Pobudo za spominsko obeležje sta dala kulturni krožek Istria in deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Callegarini se je rodil leta 1915 v La Spezii, med drugo svetovno vojno pa je bil član italijanskega odporniškega gibanja v deželi FJK in v Pulju, kjer ga je foto damjan usmrtila nacifaštična roka 24. decembra leta 1944. Callegarini je bil antifašist in domoljub in se je zavzemal za to, da bi Istra postala del demokratične Italije. V tem smislu je tudi organiziral protifašistično gibanje v Pulju, dokler ga niso izsledili in ubili, njegovih posmrtnih ostankov pa niso nikdar izsledili. Na predlog parlamentarca Antonia De Bertija so mu 15. maja leta 1946 podelili zlato kolajno za vojaške zasluge. Včeraj danes Danes, PETEK, 27. decembra 2013 JANEZ Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 12.37. Jutri, SOBOTA, 28. decembra 2013 ŽIVKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 994,8 mb pada, vlaga 69-odstotna, veter 18/32 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo danes, 27., in 31. decembra, tajništvo zaprto. DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v torek, 31. decembra, in soboto, 4. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v naslednjih dneh: 31. decembra, ter 4. januarja. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 31. decembra, ter 4. januarja. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt od 20. do 30. decembra vsak dan. Tel. 040-208987 ITI Osmice OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. ŠEMEC je odprl osmico v Prečniku. Tel. št.: 040-200613. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 24. decembra 2013 Bari S7 78 e 13 12 Cagliari S9 S0 e4 e1 23 Firence 1 S9 11 7S e3 Genova e2 38 77 12 8e Milan S7 S9 20 3e 37 Neapelj e7 2 22 S2 78 Palermo 74 S3 34 4S 2 Rim 40 S7 3S 19 e0 Turin S 23 S8 47 31 Benetke 41 7 19 ee 2 Nazionale 3S 82 33 22 19 Super Enalotto Št. 155 10 39 45 65 74 86 jolly60 Nagradni sklad 21.846.896,22 C brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 31.804,12 € 635 dobitnikov s 4 točkami 3e2,73 C 23.922 dobitnikov s 3 točkami 18,93 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 3e.273,00 € 210 dobitnikov s 3 točkami 1.893,00 € 2.977 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.576 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.988 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Petek, 27. decembra 2013 7 Vse najboljše, Elena Enostavno edina! Od nas vseh, ki te radi imamo ¿j Čestitke Naša MAGDI slavi svojih prvih 21915 dni, nadaljnjih vsaj še 14610 zdravih in srečnih dni, ji želimo vsi njeni domači. Draga MAGDA REBULA -METLIKA, prav vse se tebi danes ši-ka. K šopku let si danes ti dodala še en jubilejni cvet, ki zdaj še večji bo in še posebno lep. Ob tvojem rojstnem dnevu se s tabo veselimo in vse najboljše ti iz srca želimo. I & W, J & L. Danes praznuje naša MAJDA okrogla leta. Vse najboljše ji voščijo Nadja, Nives in Irene. Hip hip hura', naša SARA danes 7 let ima! Vse naj naj naj ji voščijo mama, tata, Karin in vsi, ki jo imajo radi. SKD Vesna čestita svoji »finančni mioietrici« TATJANI KOBAU, ki je postala psihoterapevtka ter ji želi obilo delovnih uspehov. [I] Lekarne Ponedeljek, 23., in torek, 24., ter petek, 27., in soboto, 28. decembra 2013: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 -390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - Darujte za sklad Bubnic Magajna 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«. ARISTON - 16.30,18.15,20.00,21.30 »II paradiso degli orchi«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »Spaghetti Story«; 16.30, 21.30 »Aqui y alla - Qui e la«. FELLINI - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.30 »Still Life«. KOPER - PLANET TUŠ - 22.30 »Dosta-vljalec«; 18.10 »Gremo mi po svoje 2«; 14.50, 21.10 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 21.00 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 18.10, 20.30, 22.50 »Je-beš Novce«; 14.30, 16.30 »Jelenček Ni-ko 2«; 14.40 »Jurij in pogumni vitezi«; 13.30, 16.30 »Ledeno kraljestvo«; 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 14.00, 16.00 »Sprehod z dinozavri«; 15.00, 17.50 »Sprehod z dinozavri 3D«; 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Har-lock«; 17.45, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 20.20 »Vse je izgubljeno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 18.30, 20.20, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 15.30 »Il segreto di Bab-bo Natale«; 15.20, 17.00 »Piovono polpette 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Moliere in bicicletta«; 16.00, 18.40, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. SUPER - 16.00, 17.30, 19.15, 21.00 »La mafia uccide solo d' estate«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 21.30 »Lo Hobbit - La de-solazione di Smaug 3D«; 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.20, 15.40, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney -Frozen il regno di ghiaccio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; 15.30, 17.30, 19.30 »Piovono polpette 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.30, 16.30, 18.30 »Frozen il regno di ghiac-cio«; 20.30, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 2: 15.10, 17.20, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Indovina chi viene a Natale?«; Dvorana 4: 15.15, 17.20, 19.50 »Philomena«; 15.30, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«; Dvorana 5: 14.40, 16.45, 18.45 »Piovono polpette 2«; 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. S Izleti vasi Dolina, Mačkolje, Prebeneg, So-cerb, Osp in Kastelec. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v Rovinj in nato na kosilo v agriturizem. Rojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna). □ Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko-novoletni izlet iz Sežane, na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, od 29. decembra, do 1. januarja. Ogledali si bomo znamenitosti s seznama UNESCO (Valtice -Lednice, Brno, Trebič, Telč, Krome-riž, Olomouc, Center Dunaja, Schonbrun), vinsko klet Valtice, na Morav-skem Krasu ogled brezna Macocha in jame Punkva, Austerliz, bojno polje znamenite Napoleonove bitke itd. Informacije na tel. +386 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 29. decembra. Zbirališče ob 9.30 v pre-beneškem parku, začetek pohoda ob 10. uri. Po pohodu skupno srečanje v parku v Prebenegu. Pohod prirejajo KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata člane in cenjene stranke, da bodo njihovi uradi zaprti do 6. januarja. Odprti bodo od 7 . januarja, Ul. Ghega 2 - 1. nadstropje. Poleg tega pa obveščamo, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja. JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Borisom Grudnom, Martinčev, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila danes, 27. decembra, od 18.00 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo vsi skupaj poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo danes, 27. decembra, vsi uradi zaprti. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, danes, 27. decembra, zaprt za stranke. SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti 35. spominskega nočnega pohoda v Dražgoše v soboto, 11. januarja, ali nedeljskega pohoda čez Jelovico, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do danes, 27. decembra, na tel. št. 040220155 (Livio). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo med prazniki zaprta do torka, 31. decembra. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Rok prijave zapade 31. decembra. SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14.00 na Po-klonu pri restavraciji Furlan na Re-pentabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt do vključno 6. januarja. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi na tradicionalno »Koledovanje« v ponedeljek, 6. januarja, s pričetkom ob 11.30 pred cerkvico Sv. Roka v Križu in zaključkom ob 18.00 v baru pri Bojani. Ob glasbeni spremljavi bomo šli od hiše do hiše in skupaj nazdravili na srečno novo leto! ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt do vključno 6. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in SKD Tabor - Opčine obveščata, da bosta zaprta do torka, 7. januarja. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata da Pilatesa med prazniki ne bo. Prva vadba v novem letu bo v torek, 7. januarja, v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini, z običajnim urnikom. DOBRO POČUTJE MED NOSEČNOSTJO - Center otrok in odraslih Harmonija, prireja inovativni tečaj za bodoče mamice in svoje otroke, na katerem lahko vsako sredo izboljšate svoje psiho-fizično stanje z namenom, da pridete pripravljene do poroda. Te- čaj bo vodila psihologinja in psihote-rapevtka Ingrid Bersenda. Toplo vabljene na prvo srečanje, ki bo potekalo v sredo, 8. januarja. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 3207431637. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. januarja dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Informacije: 340-5814566 (Valentina). Avtobusni prevoz: 3355476663 (Vanja). PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar -Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040-229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Villachu in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. H Prireditve 26. NAGRADO DUŠANA ČERNETA bo prejela Tržaška provinca šolskih sester in sicer v nedeljo, 29. decembra, ob 16. uri v Zavodu šolskih sester v Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg slovesne izročitve nagrade bosta na sporedu krajši okrogli mizi o opravljeni poti in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. POKLON ADIJU DANEVU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Večer avtorskih samospevov v poklon jubilantu, maestru Adiju Danevu«, ki bo v nedeljo, 29. decembra, ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje v Ul. Bona-fata 6. SKUPAJ NA OPČINAH... V torek, 31. decembra, ob 19.00 zahvalna Sv. Maša s petjem MeCPZ in s petimi lita-nijami MoPZ Sv. Jernej. V nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 v Taboru Novoletni Koncert: Trobilni Ansambel Glasbene šole Koper - dirigent Boris Ben-čič. Vsak dan bo možen obisk ateljeja umetnika Fulvia Cazzadorija od 15.30 do 19.30. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodel-no@libero.it. NATIVITAS V BREGU koncert v sklopu deželne revije Nativitas v soorga-nizaciji ZSKD in USCI FVG bo v petek, 3. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopata MePZ Fran Venturini - Domjo (dir. Cinzia Sancin) in ZePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič). S PESMIJO VAM ŽELIMO: koncert v sklopu revije Nativitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, ZSKD in USCI bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v miljski Stolnici. Nastopa Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin). TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz vsega sveta bo na ogled v Zupnij-ski dvorani v Nabrežini do 6. januarja. Urnik: sobota in prazniki, od 16. do 20. ure. Na ogled so tudi jaslice v cerkvi, ki so vsako leto drugačne! BOŽIČNI SIJAJ: koncert v sklopu revije Nativitas v sodelovanju z ZSKD in USCI bo v sredo, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopata pevski zbor Tončka Čok - Lo-njer / Katinara (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). SEKCIJA VZPI ANPI Prosek - Kontovel Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v KD na Proseku svečanost v spomin na mladega proseškega partizana Marjana Stoka, usmrčenega prav na 9. januar izpred 70. leti v Štorjah pri Sežani. Kulturni program bodo oblikovali proseški vrtec, ki se poimenuje po njemu, učenci proseške osnovne šole Avgusta Černigoja, srednješolski dijaki Frana Levstika, mladinski odsek godbe Prosek ter ŠDD Jaka Stoka. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v ponedeljek, 13. januarja, na koncert »Novoletno glasbeno voščilo«. Sodelujejo člani zbora opernega gledališča Verdi iz Trsta, pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. ' . Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, negovalka starejših ali varuška otrok. Tel.: 320-6303821. PODARIM potrebnim osebam pohištvo (spalnico in dnevno sobo) v Tržiču. Tel: 333-1218106. Za odvoz morate poskrbeti sami. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 335-7794451. PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799. ŠOP KLJUČEV, na katerem piše »Stanovanje«, smo našli v Devinščini. Kdor jih je izgubil, naj pokliče na tel. št.: 040-225222. Prispevki V spomin na drago Jolico, preminulo v Vogheri, daruje Anica Daneu 50,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opči-nah. V spomin na Sandro Mahnič daruje družina Hrovatin 50,00 evrov za MePZ Lipa. Ob izgubi dolgoletnega člana teniške sekcije BIBBIANOTA CORBA izreka iskreno sožalje vsem svojcem AŠZ Gaja MIRIAN MERVIC Ciao, nono vnukinja Chiara Ob izgubi dragega Miriana izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred B Torek, 24. decembra 2013 TRST / REVIJA NATIVITAS - Koncert v cerkvici na Ferlugih Moški božični glasovi Božične pesmi izvajala Barski oktet in zbor Tabor, povezovale pa so ju Citre iz Nove Gorice Za tiste, ki mislijo, da božične uspavanke nujno potrebujejo doprinos ženskih glasov ali da se božična skrivnost najbolj prilega ženskemu čutu, je deželna revija Nativitas poskrbela v nedeljo originalno koncertno ponudbo z naslovom Moški glasovi v božičnih pesmih. Tudi kraj nastopa ni spadal med najbolj običajne, saj se je koncert odvijal v mali cerkvici Lurške Matere božje na Ferlugih, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega razpoložljivega sedeža. V tem okviru so hvaležna akustika, intimno vzdušje in gostoljuben sprejem zagotovljeni; zaradi velikosti prostora pa je edini pogoj nastopati v komorni zasedbi. Izpolnile so ga vse tri sodelujoče skupine, ki so zastopale in povezale Tržaško, Benečijo in Novo Gorico. Pevci so prejeli prijazen pozdrav Nadje Roncelli in Kostance Mikulus, ki je povezovala program in je ob zborih uvedla tudi »instrumentalni« ženski element koncerta in sicer članice krožka Citre za dušo in srce Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice. Značilen zvok tega ljudskega glasbila se je prepletal med pevskimi točkami z izborom božičnih motivov, prijateljske vezi pa so že v osnovi utrdile mostove med Barskim oktetom in moškim zborom Tabor, saj je koncert spadal v kontekst vpeljane izmenjave. Desetčlanski Barski oktet deluje od leta 2008 v Terski dolini pod vodstvom Davida Clodiga in je s svojo pretežno mlado zasedbo lep dokaz plodnih prizadevanj za ohranitev specifične dediščine, tradicije in identitete beneških Slovencev. Tudi božični program je imel to dragoceno oznako z uporabo krajevnega narečja in z upoštevanjem avtorjev kot so Viljem Černo za besedila, Anton Qual-izza in Oreste Rosso za glasbo. Zbor Tabor v dvanajstčlanski zasedbi pa je podal različna doživljanja božičnega praznika s skladbami slovenskih, italijanskih in ruskih avtorjev. V teh dneh se revija Nativitas predstavlja s svojim najbolj intenzivnim, vsakodnevnim programom: po božičnih petih mašah, so bili na dan svetega Štefana spet na vrsti izven-liturgični NABREŽINA - Na ogled v župnijski dvorani Razstava jaslic z vseh koncev sveta V župnijski dvorani v Nabreži-ni so tudi letos obnovili priljubljeno tradicijo postavljanja božičnih jaslic iz raznih držav sveta. Na ogled bo- do do 6. januarja ob sobotah, nedeljah in praznikih med 16. in 20. uro. Jaslice si obiskovalci lahko ogledajo tudi v cerkvi. 64 g: Fernetiči 13 Repentabor tel. 040 216978 ODPRTO VSAK DAN OD 6.00 DO 21.00 DECEMBRA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 DO 13.00 Nastop Barskega okteta iz Terske doline pod vodstvom Davida Clodiga na koncertu Nativitas v cerkvici Lurške Matere božje na Ferlugih foto damjan koncerti z različnimi zvrstmi glasbe. Danes (27. decembra) bo v cerkvi svetega Roka v Gorici poklon skladatelju Orlan-du Dipiazzi, v Tržiču bo 29. na sporedu izvedba Rossinijeve Petite Messe solennelle, istega dne pa bodo otroci iz Vileš zapeli pred živimi jaslicami v Postojnski jami. Za naslednji koncert v režiji Zveze slovenskih kulturnih društev bo treba počakati do 3. januarja, ko bo cerkev v Bo-ljuncu gostila koncert Nativitas v Bregu z mešanim zborom Fran Venturini in žensko pevsko skupino Stu ledi. ROP DSI - Pogovor z nadškofom Uranom O pomenu božiča ■ v • v v današnjem času Upokojeni nadškof Alojz Uran na ponedeljkovem srečanju v DSI foto damjan »Hvaležen sem za vsak trenutek, ki se je zgodil v mojem življenju. Prišel sem do spoznanja, da ima vse svoj smisel in da Bog obrača vse v dobro. Najbolj dragoceno poslanstvo je to, da talente, ki smo jih prejeli, delimo z drugimi«. Tako je upokojeni nadškof Alojz Uran, ki je v Trstu od marca, na zadnjem srečanju Društva slovenskih izobražencev letošnjega leta, spregovoril o vprašanjih, ki so zapisana v vsakem izmed nas, ki nosimo v srcu spomine na božič. Božična blagovest ima svoje posebno sporočilo, ki je toliko bolj po- PADRIČE-GROPADA - KD Slovan in Skala Obudili koledovanje in nazdravili pod borom Zapel je MePZ Skala Slovan - Predstavili društveni koledar ^_ SSff Na sliki zgoraj otroci na božični ekodelavnici KD Slovan na Padričah. Na sliki desno, koledniki, pevke in pevci MePz Skala Slovan v Gropadi foto damjan V Gropadi in na Padričah nedeljska gosta megla ni skazila prazničnega vzdušja. Mešani pevski zbor Skala Slovan je obudil staro vaško tradicijo koledovanja. Pevke in pevci so pod taktirko dirigenta Jarija Jarca najprej v Gropadi koledovali od vodnjaka do vodnjaka. Kolednike, ki so zapeli nekaj božičnih pesmi, so pričakali vaščani in so jih nagradili z bučnim aplavzom. Pevski popoldan, ki se je začel pri gropajski »štjrni p'r C'ganki«, se je končal pri padriškem vodnjaku »na vasi«, kjer so mlade Pa- dričarke in Padričarji okrasili bor (postavila ga je Gozdna zadruga). Vaški otroci so obeske izdelali na jutranji božični eko delavnici. Za okraske so uporabili plastenke in druge predmete, ki se jih da reciklirati. Pod okrašenim borom so člani kulturnega društva predstavili društveni koledar 2014, ki so ga sestavili z ilustracijami Magde Starec Tavčar, Katerine Kalc in Chiare Sepin. Ob pevskem vložku so vaščani obeh vasi nazdravili praznikom s kuhanim vinom in domačimi sladicami. (jng) trebno, da ga odkrijemo prav v današnjem času. Medtem ko se v prejšnjem režimu Boga ni smelo niti omenjati v javnosti, smo danes priča potrošništvu, kristjani pa globoko doživljamo skrivnost Jezusovega rojstva. Že osvetljava luči v mestih ali t. i. veseli december nas opozarja na zunanjo podobo tega, kar iščemo danes: življenje. Posebno mladi doživljajo to iskanje mrzlično, in sicer v različnih oblikah zasvojenosti. Če ga ne najdejo, se oklenejo nadomestkov: virtualnega življenja, drog, iger na srečo, alkohola, seksa itd. Uran je s poslušalci v Peterlinovi dvorani delil dogodek še iz časa socializma, ko je bil župnik v Šentvidu. Tam so prirejali zelo bučne zabave in rockovske koncerte. Zelo ga je pretreslo, ko je videl mlade ljudi, ki so s sabo prinesli steklenico žgane pijače, takrat je bil moderen rum, in so ga spili na bližnjem pokopališču. Potem, ko so na spomeniku razbili steklenico, so na pol omamljeni šli na koncert. »Dejstvo je, da imajo več življenja v sebi osemdesetletniki kot najstniki. To iskanje življenja je posledica mišljenja zahodnega sveta: med imeti in biti. Če torej ni prave usmeritve v smisel življenja, se človek kot utopljenec oklene vsakega možnega količka«, je bil direkten nadškof Uran. Danes se v Sloveniji govori samo o pravicah otrok, ne pa o njihovih dolžnostih; tega ne znamo usklajevati, ker jim je bilo vse ponujeno. Pri dvajsetih letih so že vse izkusili, zato se pri študentih pojavi pogost pojav. Še posebno pri študiju jim zmanjka energije, da bi prišli do cilja. Manjka jim samo nekaj izpitov in diploma, a ne zmorejo doseči vrha in dokončati študija. Etiki darovanja se postavi nasproti etika koristi. Naslednje leto bo 130-letnica rojstva Ivana Preglja, zato je škof Uran prebral odlomek iz njegovega dela o božiču kot prispodobi novega upanja, ki prihaja. Božična skrivnost je noč neizmerne lepote. Odlomek zaključi s stavkom: »Kaj bi počeli brez Boga?«. Ta misel je moto današnjega večera. Tudi papež Frančišek poudarja, da je bistveni problem človeka pomanjkanje vere. V drugem delu večera je predavatelj spregovoril o svojem življenju in otroških spominih, saj je imel srečo tako v družini kot v fari. Božiča se spominja kot nekaj svetlega in toplega. Najlepši spomin ima na zornice, zgodnje maše ob peti uri zjutraj, in na družinsko bogoslužje, ko je oče molil rožni venec in blagoslovil s kadilom vse hišne prostore. Na koncu so se ustavili pri jaslicah in molili na kolenih. Posebno ganljivo je bilo, ko je oče prosil vseh odpuščanja. Nato so zapeli, pojedli in se odpravili k polnočnici s svečko, polni pričakovanja. Ob koncu se je predavatelj zaustavil še ob pomenu življenja, saj človek ni njegov gospodar. Ker Bog ni obupal nad človekom, se otroci še rojevajo: Bog nas ima rad takšne, kakršni smo. (met) / KULTURA Petek, 27. decembra 2013 9 BOŽIČNI KONCERT - Tradicionalno pevsko snidenje na Opčinah Pesem pričarala vzdušje Na reviji v priredbi ZCPZ nastopilo pet sestavov zborov Vesela pomlad, društva Tabor in sv. Jernej Iskrenost brez računalniškega posredovanja, domače jedi ob družinskem ognjišču brez potrebe po nalaganju fotografij obrokov na facebook, netek-movalni odnos do časa, ki nas danes stalno prehiteva, pogovarjanje v intimnem krogu, kjer glasov ne preglasi zunanji hrup, so vsakdanje želje, ki jih je izrazila mlada publicistka Metka Sini-goj, zadolžena za priložnostno misel na tradicionalnem božičnem koncertu v cerkvi na Opčinah. Osebno razmišljanje je simptom bolj splošnega pomanjkanja opore temeljnih vrednot, ki ga mlajše generacije začutijo v današnjem svetu in se izraža v stvareh, ki so zelo vsakdanje in hkrati skoraj nedosegljive. Zato je govornica poudarila moč decembrskih praznikov, ko utegnemo posvetiti nekaj časa družini in prijateljem in postanemo tudi bolj dovzetni za po- trebe drugih. Pomokani predpasniki in nabiranje mahu spadajo med tiste drobne reči, ki so potrebne za čustveno rast in krepitev vsakega človeka, tako kot amatersko glasbeno ustvarjanje. Povezovalna moč petja ima očitno zelo pozitivne učinke, saj je opensko cerkev tudi letos napolnila množica poslušalcev, za katere bi bil praznik nepopoln brez poslušanja priljubljenih, spevnih in prisrčnih božičnih pesmi. Starši in sorodniki so s svojim ploskanjem in prisotnostjo podprli uvodni nastop članov »pomlajenega« otroškega zbora Vesela pomlad, ki je pod vodstvom Gorana Ruzziera upošteval tako domačo kot tujo literaturo. Andreja Štucin pa je skrbno pripravila za prijeten nastop dekleta vokalne skupine Vesela pomlad. Moški zbor Tabor je v zadnjih letih postal stalni gost tega koncerta in je tudi to- INTERVJU - Magnifico pred nocojšnjim nastopom v SSG v Trstu »Koncert je poln smeha, žalosti in sreče« Robert Pešut, splošno znan s psevdonimom Magnifico, je v dvajsetletni glasbeni karieri postal eden izmed glavnih protagonistov slovenske glasbene scene, poznan pa je tudi izven državnih meja. Magnifico bo drevi ob 21. uri nastopil v Slovenskem stalnem gledališču, poleg njegovega benda pa bo tokrat stal ob njem tudi Srpski vojni or-kestar Stanislav Binički, s katerim je slovenski glasbenik posnel glasbeno kuliso za filmsko uspešnico Montevideo -Bog te video. Kako je prišlo do projekta z vojaškim orkestrom srbskega ministrstva za obrambo Stanislav Binički? Orkester sem izbral, ko smo začeli s tem projektom okrog filma Montevideo - Bog te video. Zamisel je bila v klasičnem stilu pripraviti glasbo za film, eno tako epsko muziko, ki odgovarja času, v katerem se film odvija, to je tridesetim letom. Izbral sem ravno njih, ker je to eden izmed najstarejših filharmoničnih vojaških orkestrov na svetu in tudi zato, ker so oni neke vrste netipičen ansambel v smislu, da niso velik orkester, kot so to po navadi petde-setčlanski orkestri; so namreč neke vrste »kavarniški« orkester. Glasba, ki sem jo pripravil za ta film, je v kratkem postala uspešna tudi izven filmskih krogov in danes v Srbiji v bistvu ni kavarne, ne kluba in niti večje prireditve, na kateri ne bi zavrteli vsaj dva komada iz te glasbene kulise. Glasbena kulisa je bila očitno uspešna; je pri snemanju filmske glasbe pristop drugačen kot pri snemanju studijske plošče? Pristop je seveda drugačen, ker moja osnovna naloga je ta, da zadovoljim film; zadovoljiti moram sliko in v tem slučaju je bilo to zadovoljevanje slike kompatibilno z mojim užitkom, saj brez užitka tudi ne gre. Nastala je neke vrste sinergija in to se bolj redko zgodi; take stvari je vedno vredno speljati do konca in predstaviti še komu drugemu. Drevi boste nastopili v Slovenskem stalnem gledališču. Koliko vas bo tokrat na odru? Ja, na odru nas bo kar šestintrideset, a takoj po prvih notah se pač ustvari neke vrste sproščenost, pomešana z zabavo in užitkom. Koncert je poln smeha in žalosti, sreče, nasploh, rekel bi, da emocij ne manjka. Kako bi opisali glasbo, ki sestavlja glasbeno kuliso filma Montevideo - Bog te video? Rekel bi, da smo ustvarili neko glasbo, ki bi hipotetično lahko obstajala v tridesetih letih v našem prostoru, ampak seveda ni obstajala. Zelo malo je bilo takrat urbane muzike, tako da smo v glavnem »fingirali« in ustvarili laž, eno sladko laž. Kako pa na koncertih uskladite svoje starejše uspešnice z novimi? Recimo, da stvar ni tako komplicirana, saj imajo tudi moje stare uspešnice neko filmsko dimenzijo, tako da se z lahkoto vživim in vse to spravim pod eno kapo. Koliko nastopov pa vas še čaka po današnjem večeru? Po Trstu bomo imeli še cel kup nastopov po Sloveniji, kar nekaj koncertov po Balkanu, nastopali bomo gotovo še poleti, potem pa bo ta projekt ostal le prijeten spomin. V glavnem, kdor bo to videl, bo videl ... drugače pa ne bo (smeh). Današnji večer predstavlja torej edinstveno priložnost. Kakšen tip večera pa bo: žurka ali umirjen koncert? Oboje na enkrat (smeh). Zame je to zelo emotiven koncert, precej neobičajen, ampak na koncu nekaj popolno normalnega. Rajko Dolhar glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar Nastop dekliške vokalne skupine Vesela pomlad, iz prve klopi jim sledijo pevci istoimenskega otroškega zbora, ki so prav tako nastopili na openskem božičnem koncertu foto damjan krat, navdušeno podal dve božični pesmi pod vodstvom Davida Žerjala. Krepko, a ubrano in zvočno uravnovešeno so nato zapeli še člani moškega zbora sveti Jernej, ki ga od letošnje sezone vodi Walter Lo Nigro. S poklonom obletnici Brede Šček in Vodopivčevo Blažena noč v priredbi Zorka Hareja je revijo zborov sklenil mešani zbor sveti Jernej (soorga-nizator koncerta skupaj z župnijo in v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov) pod vodstvom Janka Bana. Koncert pa je seveda ponudil še zaključno, skupno točko, med skupinami enakomerno porazdeljeno izvedbo skladbe Poslušajte vsi ljudje Matije Tomca in še nepogrešljivo Sveto noč, pri kateri se je občinstvo po tradiciji lahko pridružilo pevcem. Pevske nastope sta spremljala Jana Zupančič in David Lenisa. ROP NA VES GLAS Vobra Opac Alternativni rok, grunge, stoner Samozaložba, 2013 Ocena: ******** Leto 2013 je nedvomno zaznamoval povratek številnih legendarnih skupin na svetovno heavy sceno, naj omenimo na primer bende, kot so Black Sabbath, Queens of the Stone Age in bivše Kyusse, z novim glasbenim projektom Vista Chino. Tem bendom sem seveda že posvetil marsikatero recenzijo, danes pa bom, letos še zadnjič, postavil pod drobnogled prvenec mlade perspektivne zasedbe iz Brescie z imenom Opac. V letošnjih, skoraj petdesetih recenzijah, sem predstavil tako dobre kot slabše plošče znanih in manj znanih bendov, prvenec Vobra, fantov iz Brescie, pa si brez skrbi zasluži eno izmed najvišjih stopničk! Sound skupine je izredno eksploziven, hkrati pa tudi melodičen in nežen. V njem zaznamo sledi italijanskih alternativnih bendov, kot so Afterhours in Verdena, vse skupaj pa povezujejo močni rokerski ritmi in ponekod tudi psihedelija. Fantje so se povrh vsega odločili, da bodo svoje tekste prepevali v italijanskem jeziku; nedvomno pogumna poteza, ki se na ploščku pozitivno obrestuje. »Glasbeni projekt Opac je nastal leta 2010,« nam je po telefonu razkril ustanovitelj benda in bobnar, petindvajsetletni Massimiliano Boventi. »Najprej sva bila v dveh, poleg mene je namreč pel in igral kitaro prijatelj Roberto Bonfadini. Kot glasbeni duo sva maja leta 2011 posnela krajšo EP ploščo s štirimi komadi, ko pa sva začela z nastopanjem v živo, sva se odločila, da k projektu povabiva še basista Moseja Raguzzinija.« Maja letos je trio stopil v glasbeni studio IndieBox Music Hall in posnel prvenec Vobra, ki ga sestavlja šest komadov, traja pa malo več kot pol ure. Eksplozijo stoner rocka imamo že z uvodnim Madonna P., pri naslednjem Vi-nile 33 pa se stoner meša z alternativnim rokom; enostaven, a učinkovit refren poslušalcu takoj ostane v spominu. Sgombro je izreden rok komad, med najboljšimi celega albuma, tudi tu je refren res posrečen. Sledi daljša Vol-pe, v kateri zaznamo tudi grunge glasbo italijanskega benda Verdena in al-ternativnost zasedbe Afterhours. V sedemminutni Vuota so prisotni tudi sintetizatorji zvoka, s katerimi se ubada basist Raguzzini, sledita pa še zadnja, res enkratna Pont Saint in kratka, z avstralskim glasbilom didjeridu igrana, skrita skladba Esprit. Kot se temu pravi, »respect«! filmi@primorski.eu GREMO V KINO Blue Jasmine Režija: Woody Allen Igrajo: Cate Blanchett, Alec Baldwin, Sally Hawkins in Peter Sarsgaard ZDA 2013 Ocena: ★★★ Čez dobra dva tedna, v torek, 14. januarja, bodo slovesno razglasili letošnje nominirance za oskarjeve nagrade, ki jih bodo nato podelili 2. marca v Dolby Theatru v Los Angelesu. Za enega od zlatih kipcev, ki bo šel najboljše odigrani ženski vlogi, se bo prav gotovo potegovala tudi Cate Blanchett. V liku plavolase Jasmine, glavne junakinje zadnjega filma Woodyja Allena, se je avstralska igralka posebej izkazala. Najnovejše Allenovo delo, ki ga je režiser iz Brooklyna spet posnel na njemu domačih ameriških tleh, je zgodba o ekonomskem padcu premožne družine in posledicah, ki so zatem prizadele vse njene člane. Lepa Jasmine in njen mož Halom sta v New Yorku živela čudovito življenje. Sprejemi, večerje in zabave so bili za njiju in njihove prijatelje na tekočem traku, Jasmine pa ženska, ki je uživala v brezdelju in moževem bogastvu, vse do trenutka, ko je odkrila, da jo mož vara in da se namerava od nje ločiti. Iz maščevanja ga je tedaj prijavila oblastem zaradi finančnih goljufij: Haloma so spravili v zapor, od koder ne bo več prišel na prosto. Jasmine je tako pristala na cesti in se zatekla na skromni dom mlajše sestre Ginger v San Francisco. V kalifornijsko mesto Jasmine pripotuje s štirimi velikimi kovčki in v že zelo hudem duševnem stanju. Elegantne večerje so le še spomin, a Jasmine se nikakor noče odreči statusu, na katerega je bila navajena, tudi če so cena za to neskončne laži in prevare. Nova drama Woodyja Allena je tako pripoved o posledicah, do katerih pride, ko si ljudje zatiskajo oči pred resnico, s katero se nikakor nočejo sprijazniti. (Iga) 10 Petek, 27. decembra 2013 REPORTAŽA / TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽ Pot v J ajce. Odločitev o nastopu na proslavi ob 70. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a je padla že skoraj pred letom dni, ko je gospa Branka Čotar Kranjec iz Lonjerja sporočila, da je rezervirala hotelske sobe, »kajti letos je okrogla obletnica in prostora bo hitro zmanjkalo.« Da se ni uštela, so se lahko pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič prepričali, ko so se 30. novembra v bosanskem mestecu Jajce udeležili jubilejne proslave dogodka, ki je dejansko postavil temelje nastanku Jugoslavije. Res veliko predstavnikov nekdanjih bratskih republik se je v mrzlem dopoldnevu zbralo v Jajcu, da bi proslavilo ta del skupne zgodovine. Nastop na slovesnosti v Jajcu pa je bil tudi priložnost za tridnevno partizansko popotovanje, na katerem so se tržaškim pevcem pridružili tudi prijatelji in znanci (na enem od treh avtobusov celo številni predstavniki Zvez borcev iz Hruševja, Postojne, Izole, Portoroža, Senožeč ter Renč). Nečloveški Jasenovac Pot nas je najprej vodila v hrvaško mestece Jasenovac (100 km jugovzhodno od Zagreba), ki se ne bi bistveno razlikovalo od ostalih hrvaških podeželskih mestec, če ne bi tu delovalo istoimensko koncentracijsko taborišče, ki so ga med drugo svetovno vojno ustaši postavili na tleh takratne Neodvisne države Hrvaške. Taborišče je začelo delovati leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva, razpuščeno pa je bilo aprila 1945, ko so ga osvobodili partizani. Namenjeno je bilo zlasti uničevanju Srbov, vendar so v njem življenje izgubili tudi številni Hrvati, Romi, Judje in Slovenci. Morda se velja nekoliko zaustaviti pri taborišču, ki je bilo večini izmed nas dejansko neznano. Tam, kjer se je nekoč razprostiralo taborišče, stoji danes le manjše muzejsko poslopje, v katerem so uredili zanimivo stalno razstavo (na steklenih ploščah so med drugim zapisana imena 69.843 žrtev) in spomenik žrtvam v obliki lotosovega cveta. Taborišče so namreč aprila 1945 bombardirale zavezniške sile, še prej pa ga je dal prvi poveljnik taborišča Vjekoslav Luburič - Maks porušiti do temeljev, da bi prikril sledove zločinov. Kompleks je nekdaj sestavljalo pet večjih in tri manjša taborišča, ki so bila razpršena na območju 240 kv. km ob bregu reke Save. Med njimi so bila tudi taborišča za ženske in celo otroke. Število oseb, ki se ni vrnilo iz taborišča, še danes ni natančno določeno, saj je bil arhiv uničen. Po izjavah državne komisije Hrvaške na sojenju na mednarodnem sodišču v Nurnber-gu, je bilo žrtev od 500 do 600 tisoč, nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija pa ni nikoli dovolila, da bi raziskali natančno število žrtev; v imenu bratstva med narodi, ker ni želela podžigati medetničnega sovraštva ... Prvi zaporniki so delali v obratih opekarne - ciglane. Ob prihodu so taboriščnike ločili po spolu, jih pretepali s puškinimi kopiti, nekatere pa takoj pobili z lesenimi kiji in sekirami. O nečloveških oblikah ubijanja ne bomo pisali, dovolj naj bo podatek, da so bili celo nacistični generali pretreseni nad njimi. Poveljnik Maks naj bi oktobra 1942 izjavil: »Venem letu smo v Jasenovcu poklali več ljudi kot osmansko cesarstvo v celotnem obdobju turške prisotnosti v Evropi.« AVNOJ - 29. november 1943 Rojstvo Jugoslavije Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin. V Jajcu so se 29. novembra 1943, na drugem zasedanju AVNOJ-a, zbrali vsi narodi Jugoslavije. Josipa Broza Tita so imenovali za maršala Jugoslavije, kralju Petru in njegovi vladi v izgnanstvu pa odrekli legitimnost predstavljanja jugoslovanskih narodov in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado - Narodni komite osvoboditve Jugoslavije NKOJ, Avnoj pa razglasili za zakonodajno telo. Gazimo, gazimo ... na Kozaro Jajce - poklon preteklosti V snežni večerni milini nas je še isti dan pričakala Kozara. Skoraj vseh 130 udeležencev izleta jo je kljub polmetrski snežni preprogi mahnilo navkreber proti monumentalnemu spomeniku sredi istoimenskega nacionalnega parka. Tu je med drugo svetovno vojno potekala prva večja vojaška operacija na širšem prostoru med Savo, Uno in Vrbasom in središčem na Kozari. Slednja je bila že v prvih dneh vstaje leta 1941 osvobojena, v njenih gozdovih so se nastanile močne partizanske enote, ki so jih sestavljali Srbi, Hrvati in muslimani, ter trume civilnega prebivalstva. Junija 1942 je okupator začel tretjo ofenzivo (poimenovali so jo »Kozaraška epopeja« oz. »Operacija zahodna Bosna«) proti narodnoosvobodilni vojski: sile nemških, ustaških, domobranskih, četniških in madžarskih enot so obkolile Kozaro. Bitka na Kozari - junija in julija 1942 - je zaradi najhujših naporov in najštevilnejših žrtev prešla v zgodovino kot največja epopeja jugoslovanskih narodov. Nikjer drugod v Jugoslaviji ni bilo na enem mestu toliko žrtev: v bitki je padlo 9060 borcev, vseh žrtev, ki jih je okupator ob tem pobil, pa je bilo 24.500. Leta 1972 so herojskim žrtvam Kozare postavili veličasten 34-metrski spomenik iz armiranega betona poimenovan Smrt in svoboda, uredili spominski park z muzejem in spominskimi ploščami z imeni vseh, ki so izgubili življenje v bitki za Kozaro. Svečanost se je začela s polaganjem vencev in partizansko pesmijo (levo), zgoraj pa pogled na očarljive slapove in od zadnje vojne uničena poslopja v Jajcu; spodaj desno pa spomenik na Kozari v snegu Jajce je imelo pomembno mesto v nekdanji kolektivni jugoslovanski zavesti. V tem kraju v osrčju Bosne in Hercegovine se je tako rekoč rodila Socialistična federativna republika Jugoslavija. Bilo je namreč 29. novembra 1943, ko so se v stavbi ob reki Plivi sestali delegati vseh jugoslovanskih narodov in ustanovili novo vlado, Josipa Broza Tita pa razglasili za maršala. Zasedanje, na katerem so Slovence predstavljali Ivan Ribar, Boris Kidrič, Josip Vidmar, France Bevk in drugi delegati, se je v zgodovino zapisalo kot drugo zasedanje AVNOJ (Antifašističko viječe narod-nog oslobodenja Jugoslavije). 29. november je bil v nekdanji SFRJ dan republike, tudi v tretjem tisočletju se v Jajcu na ta dan vrstijo spominske slovesnosti, ki se jih udeležujejo delegacije iz vseh nekdanjih republik in tudi zamejstva; za nekatere je to shod ju-gonostalgikov, za druge zbor ljudi, ki še vedno verjamejo v ideale enakosti in svobode, ki so navdihovali narodnoosvobodilni boj in (vsaj teoretično) tudi jugoslovansko federacijo. Da se v mestu nekaj dogaja, je bilo zaznati takoj, ko smo v soboto stopili z avtobusa. Kamor si se obrnil, en sam vrvež ljudi in vozil. Pred muzejem Avnoja so se pojavile stojnice, na katerih so ponujali raznorazne Titove spominke, zlasti značke, ki so ti jih prilepili kar mimogrede in te nato lovili za plačilo. In zemljevidi nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik, pa tudi džezve in lončene posode. Pojavili so se novodobni partizani, ki so si ob tej priložnosti nadeli stare (in nove) partizanske uniforme, si za pas pripeli puške in se s titovkami na glavi postavljali za obvezne fotografije. Plapolale so zastave - največ je bilo jugoslovanskih s peterokrako zvezdo, pa tudi praporov Zvez združenj borcev iz vseh nekdanjih republik in rdečih zastav.Tu pa tam je bilo slišati petje, saj so bili obiskovalci praznično razpoloženi in partizanska pesem je donela po ulicah. Povečini je bila to slovenska pesem, ki je pripovedovala o nekdanjih bojih proti okupatorju ter bratstvu in enotnosti. Jubilejna prireditev, s katero si prireditelji - muzej drugega zasedanja Avnoja in Občina Jajce - prizadevajo, da bi v Bosni in Hercegovini in širši regiji ohranjali antifašistične tradicije, se je začela s polaganjem vencev k spomeniku padlim partizanom, kjer je zadonela tudi pesem tržaških partizanskih pevcev: dolga veriga nekdanjih borcev, a tudi mlajših predstavnikov raznih nekdanjih jugoslovanskih republik, se je s cvetjem poklonila padlim partizanom. Slovesna akademija pa je potekala v domačem Kulturnem domu, kjer so ob pozdravih predstavnikov krajevnih Zvez borcev zadonele pesmi komornega pevskega zbora iz Slovenj Gradca in TPPZ Pinko Tomažič. Slovenska borčevska zveza je organizatorje prireditve odlikovala z najvišjim priznanjem: v znak hvaležnosti, ker ne dovolijo, da bi del skupne zgodovine šel v pozabo. Direktorju muzeja Enesu Milaku so podelili zlato plaketo, saj je najbolj zaslužen za to, da ima muzej današnjo podobo, saj je bil po zadnji vojni povsem izropan in uničen. ...do današnjih di Kdor danes obišče Jajce (in letnih mesecih kar veliko), si lah nahaja v prav tisti stavbi, kjer je danje. V neposredni bližini so oč vi, ki so na razglednicah in post goslavijo. Nekoliko manj znana ne katakombe, podzemna kript 15. stoletja. »V njih se je med dru to, a mi raje rečemo, da je tu sest, hudomušno pojasni prijazna ml hajajo za mestnimi zidovi, v star zemlje je zanimiva izkušnja, obh naša celo srečo ... Svojevrsten sko di obisk bližnjega »bara«, kjer n v katerem si je mogoče ob nizki zarček »bosanske rakije«. Sin Ar tizanskih pesmi pove, da občasn ko in Nemčijo, preostali čas pa pr vljanju družinskega gostišča. Zadnja vojna, ki se je v BiH je prizadela tudi Jajce. Nekatere h žalostno sameva oglas »priložno / REPORTAŽA Petek, 27. decembra 2013 1 1 'IČ - Od 29. novembra do 1. decembra Poljanka Dolhar in Sara Sternad m i turistov je baje predvsem v polko ogleda muzej AVNOJ, ki se leta 1943 potekalo drugo zase-čarljivi, skoraj 30-metrski slapo-terjih simbolizirali nekdanjo Ju-destinacija pa so tako imenova-a plemiške družine Hrvatinic iz go svetovno vojno skrival tudi Ti-ankoval in pisal dnevnike,« nam lada vodička. Katakombe se na-em mestu na griču; spust v pod-od podzemnega oltarja baje pri-:>k v preteklost pa predstavlja tua stenah visijo Titovi portreti in h lesenih mizicah privoščiti komin nam med poslušanjem pario dela kot mizar med Banja Lu-reživi v Jajcu in pomaga pri upra- i razvnela v prvi polovici 90. let, liše so še danes porušene (na eni st za obrtnike«), večino stavb pa Pevci in pevke TPPZ ter člani orkestra so pod taktirko Pie Cah zapeli v krajevnem gledališču na slovesni akademiji (levo); pod fotografijo spomenika v Jasenovcu (zgoraj desno) še nekaj utrinkov s prazničnega dne v Jajcu so obnovili. »Prvo pravilo, ki smo si ga zastavili, je: če ne bo isti material, naj bo vsaj videz enak,« pravi vodička pred najstarejšo in lepo obnovljeno mestno mošejo, ki je bila v zadnji vojni porušena. Veliko ljudi je med zadnjo vojno zapustilo rojstno mesto in se ni več vrnilo, vodičkina bosanska družina se je. »Moj oče je vse, kar smo prihranili med trdim življenjem v Nemčiji, vložil v obnovo hiše,« pravi črnolasa vodička, ki se je s starši in tremi sestrami najprej zatekla k babici v nekaj kilometrov oddaljeno vas, nato »čez brdo« v Travnik, Zagreb in naposled v Nemčijo; tu se ji je rodil še bratec. V Jajce so se vrnili leta 1998. Dejstvo, da je mlada in da je vojna leta preživela na tujem, ji omogoča neko distanco in neobremenjenost. »Ne morem reči, da je bilo vse črno-belo, da so bili vsi Srbi hudobni. Vem, da so v vasi, v kateri živi babica, Srbi branili sovaščane pred nasiljem srbske vojske. Znan je tudi primer bosanskega Srba, ki je v Trebinju branil svojega prijatelja Bošnjaka pred pretepanjem srbskih vojakov. Srbskega fanta so tako pretepli, da je naposled umrl.« Vojna se je zaključila z Daytonskim sporazumom med Bošnjaki, Srbi in Hrvati (21. novembra 1995) oz. pariškim mirovnim sporazumom (14. december 1995). Po podpisu Daytonske-ga sporazuma je bila občina Jajce razdeljena na dva dela: en del je prešel pod upravo Federacije BIH, drugi pa pod Republiko Srpsko. Jajce danes spada v srednjebosanski kanton, katerega glavno mesto je Travnik. • • • v • I «v Barvice in igrače za najmlajše Partizanski pevci in pevke ter prijatelji so pred potovanjem zbrali več škatel šolskih potrebščin - od svinčnikov in barvic do zvezkov in risank pa tudi raznovrstnih iger. Te so oddali Rdečemu križu iz Jajca, ki jih bo porazdelil otrokom v stiski po vaških šolah in vrtcih. Na avtobusu gospe Branke, ki s tamkajšnjim Rdečim križem sodeluje že dalj časa, pa so poskrbeli tudi za obleke, sanitarne pripomočke, vozičke za invalide in pa hojce. Bihac in bosanska samostojnost Med listanjem lokalnih časopisov v kavarni v Bihacu (tam je potekalo prvo zasedanje Avnoj-a 26. in 27. novembra 1942), kjer smo se ustavili na poti domov, postane jasno, da je zadnja vojna še kako prisotna v bosansko-hercegovski družbi. Mediji so v zadnjih novembrskih dneh veliko pozornost posvečali spominski svečanosti v Tomašici pri Prijedoru, kjer so pred nekaj meseci odkrili največjo množično grobnico v BiH. Poročali so tudi o okrogli mizi Kako prebroditi vojne travme, ki je potekala v Sanskem mostu. Med sprehodom po mestu so našo pozornost vzbudili plakati s čestitkami ob sedemdesetletnici bosanske samostojnosti. 70-letnici? Ali ni samostojna Bosna in Hercegovina posledica razkroja Jugoslavije? Ne. BiH si je za dan državnosti izbrala 25. november in to v spomin na 25. november 1943, ko je v Mrkonjic Gradu za- sedal ZAVNOBIH, na katerem so delegati sprejeli resolucijo o enakopravnosti vseh narodov in Bosne in Hercegovine v novi jugoslovanski federaciji. Pozornost pa pritegne tudi kamnit spomenik v manjšem mestnem parku. Posvečen je 3. prekomorski udarni brigadi, ki je marca 1945 sodelovala pri osvobajanju Bihaca. V kamnu piše, da jo je sestavljalo 2.400 borcev pretežno iz slovenskega Primorja in Istre. V bitki za Bihac je padlo 50 borcev brigade. »Vaši životi su temelj naše sreče. Neka vam je vječna slava i hvala« II . • | • v v •• v* Na postajališču z navijači Ker je bilo hrane na avtobusih po skoraj tridnevnem potovanju še vedno na pretek, je bilo počivališče na Hrvaškem idealno za »poslednje druženje«. Nekam neobičajno število policistov nas je pričakalo na parkirišču, kjer smo spet potegnili na dan pogrnjene mizice. »Kaj se pa dogaja?« »Navijači splitskega Hajduka prihajajo,« so nas nagovorili policisti. Nismo še povsem dojeli njihovega sporočila, ko so se že pripeljali zloglasni pretepači, ki so jo s pokritimi glavami takoj mahnili v notranjost počivališča. Med našimi je zavladalo nelagodje, pa tudi policisti so nam svetovali, naj se počasi umaknemo stran. K sreči je naposled prevladal razum in smo se raje odločili za »strateški umik«; mladi Split-čani, ki »slovijo« po ekstremnih desničarskih stališčih in pretepih, so bili medtem dejansko obkolili avtobus in s prekrižanimi rokami buljili v nas. Ampak vse je dobro, kar se dobro konča. Partizan ... Darko! Na počivališču pri ljubljanskem Barju je v avtobus skočilo presenečenje, raper Darko Niko-lovski. Tokrat se sicer ni pridružil pevcem na odru (pel je le sopotnikom v avtobusu), pač pa je partizansko pustolovščino v Jajcu posnel s svojo videokamero. Tisti, ki smo z njim delili avtobus, smo od zelo zgovornega fanta izvedeli, da je pravi vrelec idej in pobud; pravkar je izdal single-zgoščenko s pesmijo Partizan, ki jo je s Tržaškim partizanskim pevskim zborom zapel na koncertu v ljubljanskih Stožicah. Radodarno jo je poklonil vsakemu pevcu in pevki. Darko trenutno pripravlja nov singl, ki bo prav tako naglašen na partizansko tematiko. 1 2 Petek, 27. decembra 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Pediatrični oddelek tri leta preučeval percepcijo telesa pri dojenčkih Vlagajo v raziskovanje Medtem ko vse kaže, da so goriškemu porodniškemu oddelku šteti dnevi, naj bi imela tržiška porodnišnica več nekaj več možnosti za preživetje. Ob višjem številu porodov, 24 urnem pediatričnem dežurstvu in bližini operacijske sobe je tržiški oddelek v »prednosti« tudi zato, ker je pred kratkim sklenil dogovor o sodelovanju s tržaško bolnišnico Burlo Garofolo, ki ga goriški oddelek nima. V pričakovanju na dokončno odločitev o porodnišnicah pa je pediatrični oddelek bolnišnice San Polo v Tržiču seznanil javnost z rezultati raziskave, ki bi lahko bistveno pripomogla k razumevanju, preprečevanju in zdravljenju motenj, kot je av-tizem. Med raziskavo so ugotavljali, ali je v prvih dneh življenja percepcija sebe pri dojenčkih enostavna posledica filogenet-skega razvoja ali pa je pogojena s socialnimi dražljaji, ki jih novorojenček prejema iz okolja. Dosedanji rezultati raziskave kažejo na veljavnost druge hipoteze. »S preučevanjem cerebralnih reakcij novorojenčkov smo dokazali, da se interakcija z okoljem začne že v prvih urah otrokovega življenja. Temeljni dejavniki za percepcijo lastnega telesa so torej navzoči že ob rojstvu,« je pojasnila Danica Dra-govič, direktorica pediatričnega oddelka tržiške bolnišnice. Raziskavo je vodila zdravnica Teresa Farroni, docentka na oddelku za razvojno psihologijo Univerze v Padovi. S svojimi sodelavci je analizirala odzive 40 novorojenčkov na vidne in tipalne dražljaje: izkazalo se je, da so novorojenčki zmožni obdelovati informacije, ki jih prejemajo po različnih čutnih kanalih. Med eksperimentom so dvajsetim dojenčkom, ki so jih v naročju držali člani raziskovalne skupine, pokazali video-posnetek. Le-ta je prikazoval otroka, ki so se ga večkrat dotaknili s čopičem po licu. Istočasno ali z rahlo zamudo se je eksperimen- tator dotaknil dojenčkovega lica. Drugim dvajsetim novorojenčkom so pokazali isti vi-deoposnetek, slika pa je bila obrnjena na glavo, kar je novorojenčkom preprečevalo identifikacijo. »Preferenco za sinhroni vidni dražljaj so novorojenčki pokazali le pri ogledu prvega videoposnetka, kjer so se lahko identificirali z otrokom iz videoposnetka,« je povedala Teresa Farroni. Vodja tržiškega pediatričnega oddelka Danica Dragič izpostavlja, da je raziskava zelo zanimiva, saj dokazuje, da otrok že od vsega začetka aktivno obdeluje okoljske in predvsem družbene dražljaje. Na tej podlagi bi bilo mogoče v bodoče preveriti, ali so težave pri socializaciji, ki jih imajo avtistični pacienti, lahko povezane s težavami pri percepciji sebe kot posameznika. Raziskovalno delo v tržiški bolnišnici foto a.s. GORICA-TRŽIČ - Rojstvi med prazniki Božiček osrečil dva para V goriški porodnišnici se je rodil Thomas, v tržiški pa je privekala na svet Matilde V Gorici se je na božično vigilijo rodil Thomas bumbaca Letošnjih božičnih praznikov se bosta še dolgo spominjala dva mlada para iz Gorice in Tržiča, saj so jima prinesli najlepše darilo. Na božično vigilijo je bilo živahno v porodniškem oddelku splošne bolnišnice v Gorici, na božični dan, 25. decembra, pa so novorojenčka povili v Tržiču. Na božični predvečer je v goriški porodnišnici pri-vekal na svet mali Thomas, ki je s svojim rojstvom razveselil svojo 27-letno mamico Martino Grassi in 33-let-nega očeta Maura Continija. Thomas, ki je njun prvi sin, se je rodil ob 21.32: dolg je 49 centimetrov, tehta pa 3,570 kilograma. »Porod je minil brez težav, s Thomasom in njegovo mamico je vse v redu,« je včeraj povedal očka Mauro. Na božični dan pa se je v porodnišnici tržiške bolnišnice San Polo rodila deklica, ki sta jo starša poimenovala Matilde. Smučarski tečaji SPDG Slovensko planinsko društvo Gorica prireja od 19. januarja dalje tradicionalne nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, danes, 27. decembra, in v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. Načrt proti korupciji Občina Števerjan pripravlja triletni načrt proti korupciji. Uprava vabi vse nosilce kolektivnih interesov, ki imajo odnose z občino, da do 10. januarja predstavijo svoje predloge za sestavo omenjenega načrta. Za informacije sta na voljo telefonska številka 0481-884135 in naslov elektronske pošte segreteria@com-san-floriano-del-collio.regione.fvg.it. Tajništvo je na razpolago ob ponedeljkih med 8. in 11. uro, ob torkih med 10. in 13. uro ter med 16. in 17. uro, ob sredah med 8. in 11. uro ter med 16. in 17. uro, ob četrtkih med 10. in 13. uro, ob petkih med med 8. in 11. uro. Praznično v Novi Gorici Današnja Novoletna doživetja v središču Nove Gorice ponujajo otroško animacijo z VIP Dance company in VIP-ko junakom ob 18. uri. Sledi stand up komedija z Ran-kom Babičem in Mladenom Paho-vicem, ob 20. uri pa koncert Nede Ukraden. Vsi dogodki se odvijajo v ogrevanem šotoru v Kidričevi ulici - v bližini mestne hiše.(km) Obiskali dve stanovanji Dve stanovanji v ulicah Bolivia in Stesa v Gorici so še pred božičem obiskali tatovi. V prvo so vlomili skozi glavna vrata, v drugo pa skozi okno. V obeh primerih so ukradli nekaj zlatnine. AJDOVŠČINA - Za podjetje Pipistrel Najuspešnejše leto Med uspehe uvrščajo tudi pripravljalna dela za začetek gradnje nove tovarne v Gorici GORICA - Požar v Ulici Svevo Ogenj uničil audi A4, gasilci evakuirali družino V Ajdovskem Pipistrelu so kljub gospodarski krizi, iz katere se Slovenija še ni izvila, letos zabeležili najuspešnejše poslovno leto v 25-letni zgodovini podjetja. »Odhajajoče leto predstavlja najboljše možno izhodišče v slavnostno leto 2014, ko bomo praznovali 25-letnico imena Pipistrel,« poudarja direktor in ustanovitelj omenjenega podjetja Ivo Boscarol, ki med dosežki v iztekajočem se letu izpostavlja tudi začetek s pripravljalnimi deli na bodoči tovarni letal v Gorici. V Pipistrelu so letos dosegli 21-od-stotno rast prihodkov in tako kot doslej nadaljevali s pozitivno rastjo prihodkov in dobička. Zaposlili so 11 novih sodelavcev in pridobili EASA Part 21G produkcijski certifikat za proizvodnjo certificiranih letal. Ustanovili so Pipistrel Academy za šolanje svojih kupcev in zastopnikov in kot prvi v Evropi pridobili z modelom Alpha Trainer certifikat za nočno letenje z ultralahkimi letali. »Letos smo predstavili tudi nov model Sinus Flex in pričeli z deli na bodoči tovarni letal v Gorici,« dodaja Boscarol, ki je že pred časom povedal, da objekt potrebujejo do leta 2016, ko bodo zagnali proizvodnjo Panthere, torej se jim z zadevo ne preveč mudi. V letošnjem letu so v Pipistrelu ponovno premikali meje na področju letalstva: poletelo je štiri-sedežno letalo nove generacije Panthera, Pipistrelovo letalo se je ponovno izkazalo na obletu sveta, tokrat je peljalo francoske znanstvenike iz ekupe Wings for Science. Po vsem svetu je odmeval tudi zadnji pod- Sunita Williams na obisku pri Pipistrelu vig Matevža Lenarčiča, ki je na svoji ekspediciji Green-Light WorldFlight preletel severni tečaj - seveda s Pipi-strelovim Virusom. Prodajo svojih letal so v Pipistrelu v letu 2013 razširili praktično po vsem svetu. Pridobili so prodajne certifikate za različne modele Pipi-strelovih letal v Argentini, Bolgariji, Čilu, Kitajski, Danski, Franciji, Paragvaju, Peruju, Rusiji, Sloveniji, Švedski in Turčiji. Vključno z njimi sedaj njihova letala letijo že v sedemdesetih državah. Nova zastopništva so odprli v Bolgariji, na Danskem, Finskem, v Indiji in Makedoniji, njihova letala pa so bila predstavljena na več kot 30 sejmih in letalskih prireditvah v petnajstih 15 državah. V letošnjem letu so se razveselili tudi novih priznanj za dosežke: revija »Wired Magazine« je Pipistrelovo električno letalo imenovala eno od »Sedmerih velikih idej, ki bodo spremenile svet«, direktor Pipistrela Boscarol je prejel nagrado časopisa Readers Digest »Trusted Brand 2013« kot najbolj zaupanja vreden slovenski poslovnež. Matevž Lenarčič je za svoj polet preko severnega tečaja prejel naziv »Aviator of the world«, Pipistrelov zastopnik Michael Anastasiou je dosegel višinski rekord z letalom Taurus, in sicer 6927 metrov. Uspehi ajdovskega podjetja pritegujejo tudi slavne osebnosti: Pipistrelov sedež v Vipavski dolini sta obiskala astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams in kitarist skupine Deep Purple, Steve Morse. (km) En uničen avtomobil in neuporabna garaža sta posledici požara, ki se je včeraj ponoči vnel v goriškem Podtur-nu, kjer so iz varnostnih razlogov začasno evakuirali eno družino. Požar je zajel garažne prostore kompleksa rdečih vrstnih hiš, ki so jih pred nekaj leti zgradili v Ulici Svevo. Gasilce je nekaj minut pred 5. uro poklicala na pomoč ena izmed stanovalk, ki je opazila, da iz garaže uhaja dim. Ogenj se je vnel v enem izmed devetih parkirnih boksov, ki so jih uredili v polkletnih prostorih tik ob vrstnih hišah. V garaži je bil parkiran samo avtomobil znamke Audi A4, ki je v lasti enega izmed stanovalcev. Goriški gasilci so intervenirali takoj, ko so bili o požaru obveščeni, ogenj pa je medtem že popolnoma uničil avtomobil in se je začel širiti proti drugim parkirnim boksom. Zaradi gostega dima, ki se je dvigoval proti hišam, so gasilci med gašenjem evakuirali štiričlan Uničeni Audi ukrep, nihče ni bil ogrožen,« so povedali goriški gasilci, ki so ogenj pogasili v približno dveh urah, nato pa so celo jutro in dopoldne praznili garažo in preverjali obseg škode, ki je nastala med požarom. »Ob avtomobilu, ki je žal popolnoma uničen, je požar poškodoval električno napeljavo, ki jo bo treba obnoviti. Za odpad so kovinska vrata, dim je očrnil vse zidove, ogenj pa je ogrozil stabilnost stropa, zato smo stanovalcem za zdaj prepovedali vstopanje v garažne prostore. Ko bodo izvedenci opravili preglede in bodo morebitne posledice odpravljene, bo garaža spet uporabna,« so povedali gasilci goriškega pokrajinskega poveljstva, ob katerih so na prizorišče požara prišli policisti letečega oddelka goriške kvesture. Vzrok požara sile javnega reda še ugotavljajo. Na vprašanje, ali je bil ogenj podtaknjen, gasilci niso odgovorili. Glede preiskave so včeraj povedali le, da bumbaca sko družino. »Šlo je le za previdnostni ne izključujejo nobene možnosti. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. decembra 2013 1 5 GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž Razkošno glasbeno voščilo z Mozartovo mašo za kronanje in slovenskimi božičnimi napevi Božični koncert v centru Lojze Bratuž V prijetnem razpoloženju božičnega časa je tudi malo in prisrčno darilo dobrodošlo, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov pa sta ob letošnjih praznikih ovila v zlati papir dragocen poklon s ponedeljkovo izvedbo koncerta za soliste, zbor in orkester, ki je obsegal Mozartovo znamenito Krönungsmesse in vrsto aranžmajev znanih slovenskih božičnih pesmi. Združiti moči pri širo-kopoteznih glasbenih projektih je za goriške pevce in glasbenike vpeljana navada, h kateri pristopajo z veliko vne- mo, saj imajo na svoji strani več pomembnih adutov: dobre in ambiciozne ideje, svojega referenčnega dirigenta Hilarija Lavrenčiča, s katerim so prebrodili tudi zahtevnost izvajanja operetnih predstav, orkester ArsAtelier Silvan Kerševan, ne nazadnje okrilje centra Bratuž. Na teh osnovah je nastalo tudi bogato glasbeno voščilo, pri katerem so sodelovali izvajalci iz raznih krajev dežele. Mešana zbora Hrast in Lojze Bra-tuž sta stopila na oder v petih vrstah, saj je podvig zahteval tudi zvočno so- bumbaca liden odziv s strani pevcev. Ob pomanjkanju cerkvene akustike, ki daje nabožnim skladbam, kot je Krönungsmesse, poseben čar z ojačenim in mehkejšim zvokom, so bili glasovi solistov bolj izpostavljeni. Sopranistka Mojca Milič, mezzosopranistka Martina Kocina, zagnan tenorist Luca Dordolo in nekoliko odmaknjen baritonist Giulia-no Pelizon pa so se izkazali kot uravnovešen kvartet solistov. Med njimi je sopranistka, ki jo je goriška publika že spoznala ob prepričljivem sodelovanju pri izvedbi operet Grofica Marica in Pomladanska parada, imela posebno zahtevno nalogo, saj je vskočila zadnji trenutek in je s pozitivnim nabojem angažirano kljubovala vodilni pevski vlogi, ki ima svoj višek v zelo delikatnem solističnem nastopu pri Agnus Dei. Dirigent Hilarij Lavrenčič je izbral primerne tempe in je stilno ujel svetel značaj te maše, ki spada med najbolj znane Mozartove nabožne mojstrovine in ki mu je zaradi živahnosti značaja dovolila vztrajanje pri jakosti, kar je ustrezalo kipečemu orkestru in je opogumilo zborovske pevce za konstantno energičen pristop, a je hkrati nekoliko otežilo izvedbo. Drugi del koncerta je predstavljal prijateljsko »tekmovanje« v sklada-teljski ustvarjalnosti z alternacijo or-kestracij slovenskih in drugih priljubljenih božičnih pesmi izpod peres Tržačana Aljoše Tavčarja in Goričana Patricka Quaggiata. Uvod je bil zaupan pevcem otroškega zbora Veseljaki in mladinskega zbora centra Emil Komel, ki so se odrezali profesionalno, z natančnimi, muzikaličnimi izvedbami in disciplinirano držo. Tavčar je preizkusil nji- hove sposobnosti z ritmično razgibano priredbo skladbe Pastirci gredo v Betlehem Andreja Bratuža in prikupno orkestracijo ljudske Kaj se vam zdi, Quaggiato pa jim je posvetil nežno, su-gestivno priredbo kajkavske Uspavanke Jezuščku in skladbo Poslušajte vsi ljudje, za katero je ustvaril pravo instrumentalno dramatizacijo. Zbor odraslih, ki je kljub prevladovanju ženskih glasov dosegel dokaj ubran in enoten zvok, pa je v sodelovanju s solisti pričaral božično vzdušje z orkestrskimi priredbami izvirnih orgelskih spremljav klasikov Vrabca, Tomca, Arniča in Cveka. Tavčarjevo iskanje instrumentalnega leska in Quaggiatovo vrednotenje drobnih vtisov sta se dopolnjevala z različnimi značaji za celovito doživljanje prazničnih vsebin v niansah avtorskih stilnih prijemov. Navdušena publika je bila deležna prijetnih dodatkov v celotni zasedbi, ko sta najbolj znani božični skladbi zazveneli v zvočnem razkošju lepega večera, ki bo po prvi, razprodani izvedbi imel še enkratno ponovitev danes ob 20.30, vedno v dvorani centra Bratuž. (rop) Bodeča Neža z dirigentko Matejo Černic bumbaca GORICA Pesem nas spremlja vse življenje »Pesem nas spremlja skozi vse življenjske postaje.« Tako je poudaril Silvan Zavadlav, organist in pevec iz Štandreža, med svojim uvodnim nagovorom na včerajšnjem božičnem koncertu, ki ga je Združenje cerkvenih pevskih zborov priredilo v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. V goriški stolnici so nastopili moški pevski zbor Mirko Filej, mešani pevski zbor Štandrež, moški pevski zbor Štmaver, mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Šte-verjana in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža. Koncertu je sledil blagoslov s petimi litanijami; ob zaključku je prisotne s pozdravom presenetil tudi goriški nadškof Carlo Redaelli, ki je pozval prireditelje in sploh nastopajoče, naj še naprej ohranjajo lepo tradicijo slovenskih božičnih koncertov v goriški stolnici. ŠTEVERJAN - Županja in odborniki obiskali najstarejše občane Recept za dolgo življenje Marija Rožič se spominja, da so bili nekoč življenjski ritmi počasnejši - Veliko je bilo treba garati in pogumno kljubovati težavam Zaupanje in sočutje do sočloveka, ljubezen, ponižnost, skromnost, poštenost ter veliko dela in kanček sreče. To je življenjski recept Marije Rožič, najstarejše Števerjanke, ki bo v kratkem dopolnila častitljivih 100 let svojega življenja. Gospo Rožič je v prejšnjih dneh na svojem domu - v prostorih restavracije Vogrič na Valerišču, kjer živi skupaj s sinovo družino - obiskala delegacija občinske uprave. »V imenu celotne vaše skupnosti vam ob tako visokem jubileju izrekam vse čestitke. Voščim vam vse dobro tudi za naprej in da bi vam zdravje še dobro služilo,« je slavljenki ob snidenju povedala županja Franca Padovan, ki z občinskimi odborniki vsako leto v božičnem času obišče vaščane, ki so dopolnili devetdeset in več let. Poleg gospe Rožič so v ponedeljek v Števerjanu obiskali še Emmo Goriup, Severi-no Dorni, Vilmo Ciglič, Almo Komjanc, Erminio in Bogomilo Podversič, Romano Nanut, Susanno Mi-zerit in Albino Medvešček. Marija Rožič se je rodila Jožefu Rožiču in Jožefi Hlede 19. januarja leta 1914 na Ušju. »Po vojni smo bili na psu. Kmetija je bila med vojno deloma porušena, imeli nismo več ničesar. Nova italijanska država je po vojni obljubila, da bo izveden rekonstrukcij-ski plan, a kot se dogaja tudi danes so bile to samo puhle besede, ki jih vsi voditelji radi vedno izrekajo. Dobili in videli nismo niti ficka,« pravi Rožičeva. Življenjska pot ji ni bila lahka, saj je že kot osemletni otrok postala sirota in odraščala pod oskrbo bratov. Obvezno petletno šolanje je obiskovala v šoli v Števerjanu, ki je takrat spadal pod upravno enoto Kojsko. Leta 1932 je pri osemnajstih letih stopila v zakon z Antonom Vogričem. Kmalu je povila štiri sine Lucijana, Florjana, Romana in Štefana ter kasneje še hčerko Dragico. Med obiskom Marije Rožič in njenih sinov Štefana in Romana so županjo Franco Padovan spremljali občinski odborniki Robert Princic, Milko Di Battista in Marjan Drufovka foto vas »Takoj po cerkveni poroki sva se z možem podala še k "podeštatu" na Kojsko, da bi bilo najino zakonsko razmerje vpisano v poročno knjigo. Ob vstopu v poslopje in pozdravu v slovenščini naju je uradnik nazijal in naju opozoril: "Qui si parla solo italiano",« se spominja Marija Rožič in v isti sapi nadaljuje s pripovedjo o nemški okupaciji leta 1943: »Kot, da bi ne bilo dovolj gorja in revščine, je kmalu prišlo še do ene vojne. Na domačijo se je pripeljala patrulja nemških vojakov "vermahta" Tistega dne sem bila prepričana, da bom ostala sama z otrokom v naročju, da mi bodo moža odpeljali na prisilno delo v nemška taborišča. Milostljiv ukaz nemškega oficirja, pa je hotel, da so možu prizanesli, usoda je hotela drugače«. Na vprašanje, kako je v Brdih v preteklosti potekal kmečki vsakdan, Rožičeva odgovarja: »Vse smo morali delati na roko, strojev nismo imeli, obenem pa je v primerjavi z dandanašnjim vse potekalo počasneje. Živeli smo od prodaje kmetijskih pridelkov. Na tržnice v Gorico, Ločnik in Krmin smo hodili prodajati predvsem sadje, po katerem je bilo veliko povpraševanja - to je takrat že v istem dnevu iz Gorice romalo v velika avstrijska mesta. Pomikali smo se peš in tovor nosili na glavi. Še se spominjam, kako nas je tudi po dvajset deklet v razcvetu mladosti iz vse vasi pešačilo mimo brajd in blatnih cest iz Šte-verjana v Gorico«. Iz gospe Marije kljub visoki starosti še vedno prekipeva življenjski ritem. Vsakdan kaj postori po stanovanju. Sinu v gostinskem obratu pa pomaga z likanjem prtov. »Ko vreme dopušča še vedno zelo rada grem na kilometrski sprehod po našem obsijanem Števerjanu,« pravi s kančkom ponosa najstarejša vaščanka. (VaS) 14 Petek, 27. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Odprli tradicionalno razstavo Jaslice na Sveti Gori in tudi po domovih Do 11. januarja prihodnjega leta bo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori na ogled 12. razstava jaslic, ki so jo s krajšim kulturnim programom odprli v nedeljo. Razstavo že od vsega začetka pripravljajo frančiškanski samostan na Sveti Gori, krajevna skupnost in turistično društvo iz Solkana ter združenje Krajevna skupnost Pev-ma, Štmaver in Oslavje. Številne obiskovalce so nagovorili gvardijan Svete Gore, pater Pepi Lebrecht, svetnica mestne občine Nova Gorica Ana Marija Rijavec in predsednik pevmske Krajevne skupnosti Lovrenc Persoglia. Kulturni program je oblikoval otroški in mladinski pevski zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Mojce Podber-šič-Maver. Sledil je ogled jaslic, ki jih je letos prispevalo preko 65 ljudskih umetnikov iz Slovenije in zamejstva, več kot ducat izdelkov pa prihaja iz skupinskih umetniških naporov. V tem primeru gre v glavnem za dijaške domove, vrtce in šole, med katerimi sta tudi letos vrtec Pikapolonica in osnovna šola Josip Abram iz Pevme. Men- Na Sveti Gori so na ogled tudi jaslice, ki so jih izdelali otroci iz pevmskega vrtca foto vip torji otrok so v glavnem učitelji, pevmskim osnovnošolcem pa je letos pomagala priznana likovnica Vera Mauri iz Pevme. Ob razstavi na Sveti Gori je letos stekla tudi pobuda jaslic na domu. V tem primeru gre za vrtne jaslice na prostem, ki so v glavnem večjega formata in so izdelane iz materialov, ki jim vremenske neprilike ne pridejo do živega. Do polovice januarja tovrstne jaslice ponujajo na ogled Milena Vogrič (V vasi, 20), Mirko Radinja (V vasi, 11) in družina Peršolja (Gropajišče, 2) - vsi v Štmavru. Na Oslavju je jaslice na vrtu postavil Mirko Markovič (Dosso del Bosniaco, 22), v Pevmi pa so jih pripravili na vrtu sedežu Krajevne skupnosti (Pevma, 2) ter pri družinah Aleš Marko-vič (Pevma, 15), Mirjam Radinja (Pevma, 59/a), Brumat (Pevma, 56) in Orietta Bel-tram (Pevma, 64). K pobudi sta se prijavila tudi Corrado Thoman (ul. Gibelli, 30 - Svetogrska četrt) in župnija Maria SS.Re-gina v Svetogorski ulici v Gorici. Na dvajsetih mestih so jaslice na prostem na ogled tudi v Solkanu. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. 19. NATEČAJ »JASLICE PRI NAS DOMA... IN PRI SOSEDIH« v organizaciji kulturnega društva Sabotin iz Štmavra v sodelovanju z združenjem Krajevna skupnost za Pevmo, Štma-ver in Oslavje, poteka do 5. januarja 2014. Komisija si bo ogledala in fotografirala jaslice, fotografije bodo na ogled v soboto, 11. januarja 2014, ob 20. uri na sedežu društva Sabotin v Štmavru; vpisovanje in informacije do 3. januarja 2014 po tel. 0481-31649 ali 329-7069672 (Adrijan Feri), tel. 0481539992 ali 348-5844929 (Lara Feri) in 349-6931585 (Serenella Ferrari). ske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost, izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma. BOŽIČNI KONCERT V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo danes, 27. decembra, ob 20.30. Mozartovo Kronungmesse in slovenske božične pesmi v novih orkestracijah bo izvajalo nad 150 izvajalcev: solisti Mojca Milič, Martina Kocina, Luca Dordo-lo in Giuliano Pelizon, zbori MePZ Hrast, MePZ L. Bratuž, MlPZ Veseljaki in MlPZ Emil Komel ob spremljavi Orkestra ArsAtelier. Nakup in rezervacija vstopnic vsak dan v Kulturnem centru Lojze Bratuž med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445, e-mail na kcl.bratuz@libero.it. V CERKVI SV. ROKA V PODTURNU v Gorici bo danes, 27. decembra, ob 20.45 koncert polifonskega zbora Sant'Antonio Abate iz Cordenonsa; vstop prost. V CERKVI V ŠTEVERJANU bo v nedeljo, 29. decembra, ob 18. uri božični koncert zbora Coral di Lucinis iz Loč-nika s solistki Alessandro Schettino in Ano Kodelja. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert filharmonije Jora iz Romunije; informacije na www.lipizer.it. Q Kino Koncerti 5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni koncert prirejajo Zveza sloven- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.40 - 20.30 - 22.20 »Indovina chi viene a Natale?« Dvorana 2: 14.30 - 16.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; 18.30 - 20.20 - 22.15 »Philomena«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Piovono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«; 18.30 - 20.15 »Still Life«; 22.00 »Un fantastico via vai«. Osem delovnih mest V okviru projekta za socialno delo, ki ga je pripravila goriška pokrajina, bodo na goriškem sodišču zaposlili za obdobje enega leta osem uslužbencev; štirje bodo opravljali tajniško delo, štirje pa bodo skrbeli za arhiviranje dokumentov. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni; zbirajo jih do 10. januarja v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, kjer so na voljo vse potrebne informacije. Prispevki za marine V stabilizacijskem zakonu so predvideni tudi prispevke za marine, v katerih opravijo obnovitvena dela s ciljem povečanja energetske varčnosti. Amandma s predlogom o podeljevanju prispevkov marinam je vložil poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin, potem ko se je na to temo sestal s predstavniki tržiške-ga konzorcija Ditenave. Brando-lin pojasnjuje, da so v finančni zakon iz leta 2007 vključili prispevke za povečanje energetske varčnosti poslopij, zdaj pa bodo podobnih ukrepov lahko deležne še Reorganizacija desnice V Hiši Zoran v goriškem Raštelu bo danes ob 17.30 debatno srečanje desničarskega gibanja »Offi-cina per lltalia«. Prisotni bodo predstavniki strank Fratelli d'Ita-lia, La Destra, FLI, Fare Italia, Fiamma in še nekaterih drugih desnosredinskih organizacij. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; 20.30 - 22.30 »Un fantastico via vai«. Dvorana 2: 15.10 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Indovina chi viene a Natale?«. Dvorana 4: 15.30 - 20.00 - 22.10 »Col-pi di fortuna«; 17.50 »Philomena«. Dvorana 5: 14.40 - 16.45 - 18.45 »Pio-vono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«, 21.00 »Lo Hobbit: La deso-lazione di Smaug«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 21.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 sprejemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandu-mu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adformandum.org). S Izleti Jameljske župljane je tudi letos na dan sv. Štefana obiskal bivši goriški nadškof Dino De Antoni. Mašo je daroval ob somaševanju doberdobskega župnika Ambroža Kodelje. De Antoni je povedal, da je bil sv. Štefan eden izmed prvih diakonov Cerkve in da je prvi prelil kri za Kristusa. Izpostavil je tudi pomen družine kot osnovne enote človeške družbe. tek, 9. januarja 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). 0 Prireditve DRUŽBA DANTE ALIGHIERI iz Gorice in neapeljsko Dantejevo združenje Il Ghibellin fuggiasco pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabita na predavanje z naslovom »...Nel-la chiesa coi santi ed in taverna co' ghiottoni« na temo Dantejeve Božanske komedije. Predaval bo Albino Frol-di danes, 27. decembra, ob 17. uri v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carducci 2) v Gorici. Ü] Obvestila SPDG in Planinska Družina Benečije načrtujeta zimski vzpon na Triglav (zelo zahtevno) 3. in 4. januarja 2014. Potrebna je predhodna prijava do 31. decembra po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. SPDG se bo v nedeljo, 12. januarja 2014, udeležilo pohoda Škofja Loka-Križna Gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše v organizaciji PD Škofja Loka in proslave ob 71. obletnici Dražgoške bitke. Odhod iz Gorice ob poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četr- KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta od 23. do 31. decembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v soboto, 28. decembra, odpeljal v Pineto pri Gradežu prvi avtobus ob 15.30 s trga Medaglie d'oro - na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri spomeniku in športni palači ter v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 15.45 s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481390697 (Marija Č.), tel. 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici bodo zaprti do 3. januarja 2014. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 4. januarja 2014 odprta ob delavnikih med 7.45 in 13.30. POKRAJINSKA MEDIATECA UGO CASIRAGHI bo zaprta zaradi praznikov do 6. januarja 2014. Izposojene filme je treba vrniti v prvem tednu po božičnih počitnicah; od 13. januarja 2014 dalje bodo uporabnikom one- mogočili izposojo za toliko dni kolikor znaša zamuda. URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti zaradi božičnih in novoletnih počitnic do vključno ponedeljka, 6. januarja 2014. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. L. Mali oglasi PRODAM otroško posteljico Foppape-dretti v natur barvi in jogi, prenosno posteljico Prenatal in jogi, stoličko za hranjenje Peg Perego Prima Pappa, razne otroške avtosedeže, vse v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3470823799. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Vincenzo Tota iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Olga Mi-gliaccio (iz Vidma) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.30, Angelo Ko-njedic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 14.20, Franco Bre-gant iz hiše žalosti v Ul. Olivers 36 v cerkev in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Orlando Fe-mia (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Lino Furlan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališče v Foljanu. DANES V TRŽIČU: 9.55, Redenta Tranquillo v kapeli pokopališča in pokop na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Danilo Braida (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Maria Za-marian vd. Momesso (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.00, Remigio Struchel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 14.00, Antonio Germani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v kraju San Zanut, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 11.00, Mario Tassotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. GORISKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo od 31. decembra 2013 do 6. januarja 2014 Tržaško tajništvo: tel. c4c-77863cc / ITALIJA, SVET Petek, 27. decembra 2013 15 VREME - V Italiji, Švici in Avstriji težave zaradi dežja in snega Velike težave na širšem območju Alp in v Liguriji V Piemontu pod snežnim plazom umrl mlad francoski smučar - Danes kratkotrajno izboljšanje RIM, BASEL - Slabo vreme je včeraj prizadelo tudi Italijo, Švico in Avstrijo. S severa Italije in švicarskih Alp poročajo o močnem sneženju ter o nevarnosti zemeljskih oziroma snežnih plazov. Do motenj je prihajalo v železniškem in letalskem prometu. Obilno sneženje in veter sta težave povzročala tudi na avstrijskem Tirolskem, kjer so številni ostali brez elektrike. Brez elektrike je bila tudi Cortina. Tudi Benetke so se včeraj znašle pod vodo. Zaradi velika plimnega vala je narasla višina morja kar za 115 centimetrov, tako da je bil poplavljen tudi sloviti beneški Trg svetega Marka. Zaradi nevarnosti zemeljskih plazov pa so iz občine Borghetto di Vara v Liguriji evakuirali 50 ljudi, iz Genove pa so poročali o zamudah pri letalskih poletih zaradi močnega vetra. Zaradi obilnega sneženja je prišlo tudi do prekinitev v železniškem prometu med Piemontom in švicarskim kantonom Wallis, na območju Coma pa so rešili dve osebi, katerih avto je zasul zemeljski plaz. Snežni plaz je v pogorju pri Torinu zahteval prvo smrtno žrtev. Gre za mladega francoskega smučarja. Vremenska fronta se je včeraj že pomikala proti jugu Italije, zato so v Rimu in Neaplju že izdali opozorila. Vremenoslovci so namreč napovedali močne padavine in veter. Za danes pa so napovedali izboljšanje, ki pa bo kratkotrajno, saj že za jutri napovedujejo novo poslabšanje, ki naj bi bilo najmočnejše na severozahodu države. Meja sneženja naj bi bila med 800 in 1000 metri nadmorske višine, v osrednjih Alpah pa naj bi zapadlo veliko novega snega. Zaradi snega in nevarnosti plazov je bil včeraj železniški promet oviran tudi v švicarskih Alpah, na avstrijskem Tirolskem je po obilnem sneženju na stotine gospodinjstev ostalo brez elektrike, strokovnjaki pa opozarjajo na naraščajočo nevarnost zemeljskih plazov. Zaradi močnega vetra je že v sredo prišlo do nesreče v tirolskem okrožju Landeck, kjer je iztirila gondola z 21 ljudmi. Na srečo pa ni bil nihče poškodovan. Veter je težave povzročal tudi na Hrvaškem, zaradi česar so odpovedali plovbe trajektov med Splitom in otoki v srednji Dalmaciji. V Cortini so se včeraj zbudili pod debelo snežno odejo in brez elektrike ansa Rusi: Arafat umrl naravne smrti MOSKVA - Ruski sodnomedicinski izvedenci, ki so proučevali posmrtne ostanke preminulega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, so včeraj sporočili, da je Arafat umrl naravne smrti. Izključili so tudi možnost, da bi bil zastrupljen z radioaktivnimi snovmi, je povedal vodja ruske agencije za medicinsko biologijo (FMBA) Vladimir Uiba. Na objavo ugotovitev ruskih izvedencev se je že odzval palestinski predstavnik v Rusiji Faed Mustafa in poudaril, da preiskava o okoliščinah Arafatove smrti še ni končana. »Lahko rečem, da obstaja odločitev o nadaljevanju preiskave. Cenimo njihove ugotovitve in njihovo delo, a obstaja odločitev o nadaljevanju dela,« je še dejal Mustafa. Arafatove posmrtne ostanke so proučevali švicarski, francoski in ruski strokovnjaki. Francozi so tako kot Rusi izključili zastrupitev, medtem ko so Švicarji ugotovili visoko stopnjo radioaktivnega polonija in tako nakazali, da bi lahko bila v Arafatovo smrt leta 2004 vpletena tretja stran. »Rusi postavljajo trditve, ne da bi ponudili kakršnekoli znanstvene argumente. Zame je to politična deklaracija,« je včeraj dejal direktor inštituta za radiofiziko iz Loza-ne in soavtor švicarske študije Francois Bochud. Dodal je, da Švica še ni prejela kopije ruske raziskave. CERKEV - Kristjani po svetu praznovali božič Papežev poziv k miru Papež Frančišek je prvič vodil božične slovesnosti ansa VATIKAN - Papež Frančišek je za božič z osrednjega balkona bazilike sv. Petra prvič prebral božično poslanico in podaril tradicionalni blagoslov mestu in svetu urbi et orbi, odkar je pred devetimi meseci postal poglavar Rimskokatoliške cerkve. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je pozval k miru »za otroke in starejše ljudi, za mladostnike in družine, za revne in tiste na robu«. Pozval je tudi k dialogu in solidarnosti med ljudmi ter se zavzel za končanje nasilja v Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu in Siriji. »Konflikt v Siriji je s podžiganjem sovraštva in maščevanja v zadnjem času uničil preveč življenj,« je dejal papež in pozval k humanitarni pomoči Sir-cem.Frančišek se je prav tako spomnil otrok vojakov, ki so jih »oropali otroštva«, obsodil pa je tudi trgovino z ljudmi in izkoriščanje našega planeta iz pohlepa. Dogajanje je na Trgu sv. Petra v Vatikanu je spremljalo več deset tisoč ljudi, prek televizijskih zaslonov pa več milijonov. Papež je na koncu vernikom po vsem svetu voščil božič samo v italijanščini in ne več v več deset jezikih - med drugim tudi v slovenščini - kot je veljalo za njegova predhodnika Benedikta XVI. in Janeza Pavla II. Božične slovesnosti so se v Vatikanu začele že v torek. Papež Frančišek je pri božični polnočni maši v polni baziliki Sv. Petra pozval verujoče, naj bodo nesebični ter naj zavrnejo temo in se predajo svetlobi. Sicer pa so kristjani v sredo povsod po svetu praznovali božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Številni so božič dočakali pri polnočnicah, praznične maše in bogoslužja pa so potekali tudi čez dan. Latinski patriarh Fuad Tval, najvišji predstavnik Vatikana v Betlehemu, je v pridigi pri polnočnici pozval k pravični in nepristranski rešitvi izraelsko-pale-stinskega spora, palestinski enotnosti in miru v Palestini ter k spravi na Bližnjem vzhodu. V navzočnosti palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in drugih visokih gostov, tudi visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, je spomnil tudi na vse drame človeštva na petih celinah. TURČIJA - Po razkritju korupcijske afere in odstopu treh ministrov Premier Recep Erdogan zamenjal deset ministrov ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v sredo obelodanil veliko rekonstrukcijo vlade, potem ko so pred tem zaradi korupcijske afere odstopili trije ministri. Erdogan je zamenjal deset od 26 ministrov, med njimi tudi ministra za evropske zadeve Egemena Bagisa, edinega od štirih ministrov, osumljenih korupcije, ki ni odstopil sam. V sredo sta naprej zaradi domnevne vpletenosti svojih sinov v obsežno korupcijsko afero odstopila vplivna člana islam-sko-konservativne turške vlade, gospodarski minister Zafer Ca-glayan ter notranji minister Muammer Guler. Nato je čez nekaj ur odstopil še tretji minister, minister za okolje Erdogan Bay-raktar, ki je odstopil tudi s poslanskega položaja. Za turško zasebno televizijo NTV je še menil, da bi moral odstopiti tudi premier Erdogan. Turški premier je nato sporočil, da je poleg omenjenih štirih ministrov zamenjal še ministra za pravosodje, promet, družino, šport in industrijo ter enega od štirih podpredsednikov vlade. Z oblikovanjem »vojnega kabineta«, kot je spremembo v ministrskih vrstah označila opozicija, želi Erdogan preprečiti politično krizo v državi. Do razkritja korupcijske afere je prišlo 17. decembra, ko je policija pridržala več deset ljudi, gre pa za največji korup-cijski škandal, povezan s sodelavci premiera Erdogana, ki je na oblasti od leta 2002. Erdogan se je na razkritja ostro odzval in ocenil, da gre za napad na njegovo vlado. Namesto podpore boju proti korupciji je odstavil številne vodilne policiste. Erdogan pred svojo in podobo Kemala Ataturka ansa V ozadju afere naj bi sicer stal spor med Erdoganom in njegovim nekdanjim zaveznikom Fethullahom Gulenom. Vplivni islamski klerik, ki živi v izgnanstvu v ZDA, ima namreč še vedno precejšen vpliv v turški policiji, tajnih službah in sodstvu. Po poročanju turških medijev naj bi bil naslednja tarča protikorupcijske preiskave Erdoganov sin Bilal. Turški tožilec Muammer Akkas pa je včeraj sporočil, da so mu onemogočili razširitev preiskave korupcije. JUŽNI SUDAN - Vzrok za nasilje boj za oblast Začetek pogovorov za končanje nasilja JUBA - V južnosudanski prestolnici Juba so se včeraj začeli krizni pogovori o končanju nasilja v tej afriški državi. Na njih sodelujejo predsednika Južnega Sudana in Kenije, Salva Kiir in Uhuru Kenyatta, ter etiopski premier Hailemariam Desalegn. Hkrati je Kitajska napovedala, da namerava v Južni Sudan kmalu napotiti svojega posebnega odposlanca. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem na spletni strani zapisalo, da namerava kitajski posebni odposlanec v Južnem Sudanu navezati stike z vsemi stranmi, Peking pa je pripravljen pripomoči k temu, da bi se v Južni Sudan kmalu vrnila stabilnost. Etiopska vlada je po srečanju za zaprtimi vrati sporočila, da so bili pogovori »konstruktivni in iskreni«. Na včerajšnjih pogovorih pa ni sodeloval podpredsednik Riek Machar, ki je v sovražnih odnosih s predsednikom države. V nekem pogovoru je Machar sicer dejal, da je pripravljen na mirovne pogovore, vendar bi ti morali potekati v etiopski prestolnici Adis Abe-bi. Boj za oblast med Macharjem in Kiirom je povod za zadnje hude nemire v državi, v katerih je doslej umrlo več kot sto ljudi, več deset tisoč ljudi pa je zbežalo z domov. Južni Sudan je samostojnost razglasil leta 2011, potem ko so volivci na referendumu večinsko podprli ločitev od severnega dela Sudana. Izpuščeni Greenpeacov aktivist že zapustil Rusijo SANKT PETERBURG - Prvi izpuščeni aktivist okoljevarstvene organizacije Greenpeace je že zapustil Rusijo. Po več kot treh mesecih od aretacije je Dmitrij Litvinov, švedsko-ameriški državljan ruskega rodu, iz Sankt Peterburga z vlakom odpotoval v Helsinki. Ruske oblasti so pred tem včeraj začele izdajati vizume aktivistom Greenpeace, proti katerim so v skladu z množično amnestijo, ki jo je pred dobrim tednom dni potrdila duma, ustavile kazenski postopek. Za vizum je zaprosilo več kot 20 članov Greenpeacea, ki so jih oprostili obtožb huliganstva zaradi septembrske akcije na ruski naftni ploščadi na območju Arktike, ni pa mogla zagotoviti, da bodo lahko vsi odpotovali domov še pred koncem leta. 1 2 Petek, 27. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Džikic namesto Pipana SKOPJE - Košarkarska zveza Makedonije je za novega selektorja reprezentance določila Aleksandra Džikiča, uradno naj bi ga po izboru na strokovnem svetu zveze predstavili v ponedeljek, poročajo srbski in makedonski mediji. Srbski trener je nasledil slovenskega strokovnjaka Aleša Pipana, pred tem pa je bil že tudi trener najboljših slovenskih ekipe, Union Olimpije in novomeške Krke. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ivkoviča zamenjal Dordevič BEOGRAD - Vodstvo Košarkarske zveze Srbije je potrdilo, da bo na selektorski stolček sedel legendarni Aleksandar Dordevič. Ta je na čelu srbske reprezentance zamenjal Dušana Ivkoviča (na sliki), ki se je po evropskem prvenstvu v Sloveniji, ko je Srbija osvojila sedmo mesto, odločil, da po petih letih zapusti selektorski položaj. »Moj cilj je, da premagamo Španijo, vendar bo za to potrebnega veliko dela,» so bile prve besede 46-letnika. SMUČARSKI SKOKI - Pred novoletno turnejo Avstrijce ogroža Poljak ANKETA AGENCIJ Tina Maze športnica Evrope Sebastian Vettel ansa Tina Maze ansa VARŠAVA - Črnjanka Tina Maze, skupna zmagovalka svetovnega pokala alpskih smučark v minuli zimi, je bila v glasovanju med evropskimi tiskovnimi agencijami na skupno šestem mestu (76 točk) in s tem najvišje uvrščena športnica leta v Evropi. Zmagal je Nemec Sebastian Vettel, zmagovalec svetovnega prvenstva v formuli ena (166 točk). V glasovanje, ki ga vodi Poljska tiskovna agencija (PAP), se izbira le najboljšega v združeni kategoriji športnic in športnikov. V 56. izboru, v katerem je sodelovalo 21 evropskih agencij, je bil za Vettlom drugi španski teniški igralec Rafael Nadal (127), sledijo pa britanski atlet Mohamed Farah (87) ter nogometaša Portugalec Christiano Ronaldo (84) in Francoz Franck Ribery (82). Med športnicami je bila za Mazejevo druga norveška smučarska tekačica Marit Bjorgen, ki je bila skupno 10. (34), tretja pa ruska atletinja Jelena Isin-bajeva, skupno 12. (27). Izidi glasovanja: 1. Sebastian Vettel (Nemčija, formula ena) 166 točk; 2. Rafael Nadal (Španija, tenis) 127; 3. Mohamed Farah (Velika Britanija, atletika) 87; 4. Christiano Ronaldo (Portugalska, nogomet) 84; 5. Franck Ribery (Francija, nogomet) 82; 6. Tina Maze (Slovenija, alpsko smučanje) 76; 7. Christiopher Froome (Velika Britanija, kolesarstvo) 58 8. Novak Bokovič (Srbija, tenis) 50; 9. Tony Parker (Francija, košarka) 45; 10. Marit Bjorgen (Norveška, smučarski tek) 34 ... ; 12. Jelena Isinbajeva (Rusija, atletika) 27. LJUBLJANA - Smučarske skakalce konec tedna čaka uvod v tradicionalno novoletno skakalno turnejo. Vse ekipe imajo svoje načrte, najbolj nestrpni pa so po nekaj slabšem uvodu v sezono v avstrijskem taboru, kjer si želijo, da bi še šestič zapored na tekmovanju zmagal Avstrijec. Najbližje je temu Gregor Schlierenzauer, zmagovalec zadnjih dveh tekmovanj. Pred tekmovanji v Oberstdorfu (29. 12.), Garmisch Partenkirchnu (1. 1.), Inns-brucku (4. 1.) in Bischofshofnu (6. 1.) je napet tudi Schlierenzauer sam, ki upa, da bo 6. januarja, dan pred 24. rojstnim dnem, še enkrat zmagal na tej prestižni seriji. Pred njim je trikrat zapored med letoma 1967 in 1969 zmagal le legendarni Norvežan Bjoern Wirkola. Avstrijec je v svetovnem pokalu doslej zbral rekordnih 52 zmag. Na zadnjih tekmah je imel nekaj težav v naletni smučini, pred tem pa je z zmagama v Kuusamu in Lillehammerju dokazal, da nikakor še ni pozabil zmagovati. A na zadnjih preizkušnjah v En-gelbergu ni pokazal konstantne forme, saj je najprej osvojil 27., nato pa četrto mesto. «Vse gre ekstremno hitro. Včasih so skoki ekstremno komplicirani, takoj nato spet sila enostavni. Malce mi je manjkalo zbranosti, da bi več skokov opravil brez napake in se boril za nove zmage,» je pred božičem dejal mladi Avstrijec. Pred turnejo je spet samozavesten. «Seveda na turneji lahko zmagam, a se s tem obremenjujem manj kot strokovnjaki in mediji. Važno je, da pokažem svoje najboljše skoke in potem se vse zgodi samo od sebe.» Veliko Avstrijci pričakujejo tudi od svojega drugega aduta Thomasa Morgensterna. PLANINSKI SVET Izlet v neznano Avtobusni izlet SPDT sredi decembra je tradicionalno namenjen v... neznano. Ker je bil v nedeljo, 15. decembra 2013, shod v Bazovici, smo udeleženci - 41 se nas je nabralo - okvirno vedeli, da bo cilj nekje v Brkinih, Či-čariji ali Istri. Ob prelepem vremenu je avtobus zavil proti Sočergi in Buzetu in udeleženka je pogruntala, da gremo v Motovun. Res smo se tam ustavili, vendar to starodavno mestece ni bil naš cilj, ampak le izhodišče. Peš smo se povzpeli do vršnjega obzidanega dela in si dodobra ogledali to slikovito naselbino, ki je zrasla na kraju nekdanjega gradišča visoko nad reko Mirno. Občudovali smo razgled, doline v megli, in okoliške vasice v lepem soncu. Po nakupih istrskih značilnih proizvodov in kratkem postanku pri avtobusu, smo se odpravili do trase nekdanje železniške proge Porečanke (Parenzana). Pot se ob počasnem in stalnem vzpenjanju vije okoli grap in obronkov osrednje Istre in kmalu preide iz fliša na apnenec. Prijetna pot, ob kateri smo z občasnih raz-gledišč občudovali pokrajino, zaselke z vinogradi in zarasla pobočja, je vodi- Poljak Kamil Stoch je bil pred turnejo v vrhunski formi ansa A glede na zadnje tekme, dve zmagi in dve drugi mesti, je pred turnejo prvi favorit Kamil Stoch, ki bi po Adamu Malyszu in letu 2001 lahko postal drugi Poljak s prestižno zmago na tej seriji skakalnih tekem. Stoch je pokazal izredno formo tik pred prehodom v novo leto in se povzpel tudi na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Dobro delo v poljski ekipi je potrdil tudi Jan Ziobro, ki se je v soboto v Engelbergu vpisal zmagovalce svetovnega pokala. Svoje načrte imajo tudi Nemci, ki si želijo prvo zmago po 12 letih in uspehu Svena Hannavalda leta 2002. Glede na formo bosta njihova prva aduta le 18-letni Andreas Wellinger in Severin Freund. Pozorno pa bodo spremljali tudi Martina Schmitta, ki bo na turneji nastopil že 18., kot pravi tudi zadnjič, in turneja je tudi slovo od domačih navijačev. Vrača se tudi 36-le- la tudi čez dva mostova. Po treh urah prijetne hoje smo naposled prispeli v Vižinado. Tu nas je pričakal avtobus in skupinica udeležencev, ki je opravila raje krajši sprehod. Skupaj smo se odpeljali v bližnje Ference, kjer smo si v gostoljubnem agriturizmu najprej nazdravili in se nato dodobra okrepčali z istrskimi dobrotami, med katerimi smo vsi verjetno prvič jedli cmoke z mesom boškarina, avtohtonega istrskega vola. Na koncu tudi letos ni izostal tradicionalni Miklavžev obisk. Za prelep izlet gre vsa pohvala Francu, ki si ga je zamislil in odlično izpeljal. (5R) Smučarski odsek SPDT SO SPDT prireja v letošnji zimski sezoni tri nedeljske, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Na prvega se bodo podali že v nedeljo 19. januarja 2014, naslednja bosta 2. in 16. februarja. Letos se bodo odpeljali v Avstrijo, točneje do smučarskega središča Gerlitzen. Med potjo pa se bo avtobus najprej ustavil v Warmbadnu, kjer so znamenite terme. Izletniki, ki ne bi želeli smučati, si bodo lahko tu privoščili celodnevno sprostitev v savnah, ko- tni legendarni Janne Ahonen, ki je na turneji doslej zmagal petkrat. Slovenske barve bodo branili Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Tomaž Naglič, Rok Justin, Robert Kranjec in Jernej Damjan. Njihove želje so bistveno nižje kot v sezoni 1996/97, ko se je doslej edine zmage na turneji veselil Primož Peterka. «Cilji za novoletno turnejo so bili postavljeni že veliko prej. Želimo si enega tekmovalca do 10. mesta in enega do 15. mesta,» pravi prvi trener Goran Janus in priznava, da si v slovenskem taboru želijo še kakšen res viden dosežek: «To si želimo vsi in kaže, da smo na pravi poti. Vem, da javnost pričakuje vrhunske izide in treba je biti optimističen. Imamo določene rezerve v tehniki in to nas pelje naprej.» Eno najmočnejših slovenskih orožij na turneji bo Peter Prevc, tudi aktualni športnik leta 2013 v Sloveniji. pelih in bazenih, ki jih obdaja sugesti-vno zasneženo okolje. Avtobus bo nadaljeval pot do Villacha. Postanek v mestnem središču bo nudil možnost tistim, ki bi se odločili za turistični ogled prijetnega avstrijskega mesteca, da se ustavijo kar tam. Smučarji in izletniki, ki si želijo sprehoda po zasneženih poljanah pa bodo z avtobusom nadaljevali pot do smučišča Gerlitzen. Tamkajšnje proge nudijo bolj in manj veščim smučarjem veliko priložnosti za užitek in obilo zabave, nesmučarjem pa tudi veliko prijetnih sprehodov. V popoldanskih urah, ob povrat-ku iz Gerlitzena, se bo avtobus spotoma ustavil še v Villachu in nazadnje v Warmbadnu, kjer bodo vstopili izletniki, ki so se zjutraj tu ustavili. Zbirališča ter urniki odhoda: sedež RAI, ul. Fabio Severo, ob 6.30, Se-sljan ob 6.45. Povratekpredviden v večernih urah. Za dodatne informacije kličite na 3487757442 (Laura) ali pošljite E-mail na naslov lauraven ier@ tisca li. it. Toplo vabljen i! Tudi letos, kot že v prejšnjih letih, bo SO priredil tudi vikend za ljubitelje teka na smučeh. Kot običajno se bo SOČI 2014 Plušenko le v ekipnem delu OI SOČI - Ruski drsalni zvezdnik Jevgenij Plušenko je 44 dni pred začetkom olimpijskih iger v domačem Sočiju poskrbel za manjši šok v športni Rusiji. Sporočil je namreč, da ne bo na nastopil v posamični konkurenci olimpijskih iger, temveč zgolj v ekipni. Prav tako ga ne bo na januarskem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Kot vzrok za takšno odločitev je 31-letni umetnostni drsalec navedel poškodbe, ki mu preprečujejo želeno raven priprav na največji športni dogodek leta 2014. LE TRETJI - Najboljši srbski športnik leta 2013 je atlet Emir Be- krič, dobitnik brona na svetovnem prvenstvu v Moskvi v teku na 400 metrov z ovirami. Prejel je 74 glasov, za njim sta končala atletinja Ivana Španovič s 47 in teniški igralec Novak Bokovič z 39 glasovi. Športnika Srbije je 57. izbral športni dnevnik Sport. EUROBASKET - Kaj vse je bilo potrebno postoriti za organizacijo EuroBasketa 2013 in kakšni so nekateri njegovi zaključki? Vse to in še več v dokumentarnem filmu Euro-Basket 2013, zgodba o uspehu, ki bo na sporedu v nedeljo, ob 15.30, na TV SLO 2! KOŠARKA - Včerajšnji izidi 12. kroga A1-lige: Avellino - Brindisi 85:83, Siena - Caserta 60:81, Roma - Sassari 72:68, Milano - Cremona 81:66, Montegranaro - Pistoia 87:93, Venezia - Cantu' 84:79, Pesaro - Reggio Emilia 66:99, Varese - Bologna večerna tekma. Vrstni red: Siena 18, Roma, Sassari, Brindisi in Cantu' 16, Milan 14, Bologna. Reg-gio Emilia, Venezia, Avellino in Caserta 12, Pistoia 10, Varese in Montegranaro 8, Pesaro in Cremona 4. B-LIGA - Včerajšnji izidi 20. kroga: Bari - Spezia 1:2, Empoli -Cittadella 0:1, Juve Stabia - Brescia 1:2, Lancinao - Carpi 1:3, Latina -Cesena 0:0, Modena - Pescara 0:1, Padova - Siena 2:2, Palermo - Ter-nana 1:0, Reggina - Avellino 1:1, Tra-pani - Crotone 1:0, Varese - Novara prestavljena odvijal na Pokljuki, okvirno zadnji teden januarja, od 24. do 26. januarja. Udeležencem bodo na razpolago tudi učitelji tekaškega smučanja, bodisi za odrasle kot za otroke. Po vsej verjetnosti bodo izkušnjo ponovili drugi teden februarja, od 07. do 09. februarja. Medvedjak Novoletnega pohoda na Medved-jak se bodo cčani SPDTudeležili že pe-tindvajsetič. Zbrali se bodo v sredo, 1. januarja 2014 ob 14.00 uri na Poklo-nu pri restavraciji Furlan na Repenta-bru, od tod se bodo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. / ŠPORT Petek, 27. decembra 2013 17 NA BOŽIČNICI ŠD SOVODNJE TUDI PRIKAZ SPRETNOSTI Božičnico oziroma prednovoletno zdravico ob koncu sončnega leta 2013 so pripravili tudi pri ŠD Sovodnje. Mladi nogometaši so pod taktirko svojih trenerjev prikazali nekaj tehničnih spretnosti, pred tem pa je bil na sporedu »uradni« del prireditve s pozdravom predsednika Zdravka Custrina, pokrajinske odbornice za šport Vesne Tomšič, sovodenjske županja Alenke Florenin ter predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina ter tajnika ZSŠDI Igorja Tomasetiga. Pred za-kusko je vsak malček ter odbornik prejel svoj paneton. NAŠ ŠPORTNIK 2013 - Jutri v Sežani ob 20. uri 30. jubilejna prireditev Kako se je začelo Prireditev Naš športnik, na kateri primorski mediji z obeh strani nekdanje meje med Italijo in Slovenijo nagrajujemo najboljše športnike, športnice in športne ekipe Primorske, praznuje letos svojo 30-le-tnico. Gostitelj prireditve bo letos Kosovelom dom v Sežani, imenovanje najboljših na podlagi že objavljenih nominacij pa bo jutri zvečer ob 20. uri. Vstop je prost. Jubilejna prireditev je letos doživela spremembo koncepta. Kategorije nagrajenih športnikov bodo prvič poenotene, v skupni konkurenci so tako primorski športniki iz matične domovine kot tudi slovenski športniki v Italiji. »To je korak v pravo smer in v duhu tega, kar smo se dogovarjali na začetku skupne poti. Je uresničitev daljnosežnega projekta prireditve, ki že od vsega začetka ni bila sama sebi namen in je imela to poenotenje za končni cilj,« pravi upokojeni novinar Boris Kralj. V času nastanka skupne prireditve Naš Športnik je bil direktor in glavni urednik Primorskih novic in je bil pravzaprav predlagatelj Našega športnika. »To je bilo obdobje tako imenovanega skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki smo ga tisti bolj avtohtoni bolj občutili, kot tisti, ki to niso bili. Taki smo se zavzemali za sodelovanje, ki bi presegalo meje. Mislim, da je ideja prvič prišla na dan na nekem posvetu med takratno Socialistično zvezo delovnega ljudstva in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Takrat je bilo rečeno, da je pri spodbujanju tega sodelovanja ključna vloga medijev. Če ljudje o zadevah niso informirani, ni iz tega nič. Drobne novice, ki so se takrat objavljale, je bilo treba nadgraditi z večjimi pobudami. To je bil zato čas, ko je nastala skupna kulturna stran Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki ste jo ti- IStrafe 1=N Z lanske prireditve na Proseku skali v Trstu. Padel je predlog o večjem sodelovanju med obmejnimi društvi, med sosednjimi vasmi, o tem, da se v to sodelovanje poleg ljudi iz matice in zamejstva vključi tudi pripadnike italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji,» se spominja Kralj. Naš športnik je nastal, kot se za slovensko tradicijo spodobi, v ... gostilni. »Na našo prireditev, ki je bila leta 1983 na Škofijah, smo povabili tudi takratnega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Boga Samso, naši »radijci« pa takratnega direktorja programskega sporeda RAI Filiberta Benedetiča. Pogovarjali smo se v bližnji ošte-riji. Tam se je vse začelo, postopno so se v operativo vključile še druga osebe, Miloš Ivan-čič na naši strani, Saša Rudolf in Odo Ka-lan (takratni predsednik ZSŠDI, op. ur.) na drugi, zadevo je podprl tudi direktor Radia Koper Manlio Vidovich. Naslednje leto je skupna prireditev že zaživela. Kategorije so bile sicer ločene, pri nas so najboljše športnike zbirali naši novinarji, na vaši strani pa sodelavci Primorskega dnevnika, « je povedal Kralj. Njena pot je bila navidezno zelo premočrtna, čeprav Kralj pravi, da je v kasnejših letih naletela na slovenski strani tudi na določene ovire. »Predvsem ob kadrovskih zamenjavah v vodstvih je bilo potrebno večkrat o umestnosti prireditve ko- - r »L -*1 kroma ga na novo prepričati, posebno v Ljubljani, kjer o razmerah pri nas vedo bolj malo. Najtežje je bilo takoj po osamosvojitvi, vendar smo tisti, ki v čezmejno povezanost verjamemo, bili dovolj sitni, da se je prireditev obdržala. Ni pa bilo prijetno,« ozadje razkriva naš sogovornik. »Najhujši nasprotnik« te in drugih pobud so od vedno bili proračunski rezi. »Za utrditev prireditve in oddaje Našega športnika je bil pomemben nastanek TV Koper in zatem televizijskega programa RAI s čezmejnim sodelovanjem. Na vaši strani je naklonjenost pokazala Nataša Sosič, ki je nasledila Benedetiča, in po obdobjih novinarji Rudolf, Simoneta in Čuk,« se še spominja Kralj. »Ta korak, za katerega ste se zdaj odločili, je izrednega pomena. Še vedno pa menim, da je potrebno okrepiti tudi čezmejno sodelovanje med športnimi društvi. Zdaj je Boris Kralj tega premalo. Upam, da bo tudi takšna pobuda pripomogla k temu, da bo to pretakanje bolj pogosto, da se bomo še bolje spoznali. Kajti preveč športnihfunkcionarjev je zdaj osredotočenih samo na rezultat, na kaj se bo zgodilo v prihodnjem kolu, premalo pa so družbeno osveščeni,« je kritičen Kralj, ki opozarja tudi, da takšne pobude ne smejo biti prepuščene izključno športnim uredništvom (kjer še obstajajo ...), temveč jih morajo vedno podpreti tudi vodilni v medijih. »Včasih so imela uredništva na najrazličnejših področjih izostreno uredniško politiko. Zdaj se morajo soočiti s proračunskimi rezi in s konkurenco, ki v ospredje postavlja samo rezultat, naklado oziroma audience. Vendar takšna usmeritev in takšna varčevanja prej ali slej izstavita tudi svoj račun,« zaključuje Kralj. To novinarji, žal, dobro vemo. A. Koren Naš športnik ima svoje predhodnike Najboljšega športnika Primorske,s prekinitvami, na drugi strani nekdanje meje izbirajo že od leta 1959. Prvi športnik je bil kajakaš Pavel Bone. Predhodnik Našega športnika v zamejstvu pa je pobuda Primorskega dnevnika Športnik leta. Zaživela je leta 1971, v enotni kategoriji pa je bila najboljša takrat namizno-teniška igralka Sonja Milič. Po prekinitvi leta 1979, je nagrajevanje spet zaživelo leta 1982, po dveh letih pa se združilo v sedanjo prireditev Naš športnik. KOŠARKA Jadran ZKB končal prvi del z zmago PRVENSTVO U19 ELITE Jadran ZKB - San Daniele 52:42 (12:16, 24:23, 36:29) JADRAN: Regent 3, Coretti, Sar-doč, Sternad, Gregori 2, Leghissa 8, Ri-dolfi 25, Peric, Mattiassich 6, Kocijančič 8, trener Oberdan. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so jadranovci vknjižili zmago. Nasploh je bila igra na nizki kakovostni ravni (nasprotniki so na gostovanje prišli samo s sedmimi igralci), boljšo igro so varovanci trenerja Oberdana pokazali samo v tretji četrtini, ko so si priigrali tudi odločilno prednost. Med posamezniki sta izstopala Ridolfi s 25 točkami in Leghissa, ki je zbral kar 21 odbitih žog. Vrstni red: Cordenons 22, Servo-lana 18, San Vito in Sistema Pordenone 16, Jadran ZKB 14, Codroipo* 12, Spi-limbergo 10, Pallacanestro 2004, Fal-constar* in San Daniele 8, Don Bosco 2, Arcobaleno 0. (* s tekmo manj) DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Azzurra - Jadran ZKB 106:33 (26: 9, 51:19, 77:22) Jadran: Ferfoglia 2, G. Terčon 18, Gherlani 5, Grassi 2, I. Terčon, Štekar, Kadol, Zavaldal 4, Rudes 2. Trener: Ger-jevič. Proti še nepremagani Azzurri je Jadran pričakovano visoko izgubil. Še vedno je bilo veliko izgubljenih žog in netočnih prostih metov, izboljšali pa so se odstotki metov iz igre. Proti močnejšemu tekmecu pa je bil nastop vsekakor prepričljivejši kot nastopi proti ekipam, ki so šibkejše. Vrstni red: Azzurra 20, Don Bosco 16, Libertas in Ardita 14, interclun 8, Basketrieste 6, Falconstar 2, Jadran 0. 13 Obvestila SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja 2014 avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. ODBOJKA - 2. ženska divizija Zalet Sokol na dveh tekmah vknjižil skupno štiri točke 2. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Sokol je pred božičnim premorom odigral dve tekmi, s katerih je odnesel prve štiri točke. Proti Omi je vknjižil prvo zmago in popoln izkupiček (končni izid je bil 1:3 - 21:25, 17:25, 25:23, 21:25), v tekmi tretjega kroga proti Roiano Gretta Barcola pa je klonil šele po petih nizih (25:20, 16:25, 23:25, 25:23, 3:15). Napredek je bil na obeh tekmah viden. Predvsem druga tekma je bila zelo izenačena, igralke Zaleta so se ves čas enakovredne borile, popolnoma brez moči pa so ostale v petem nizu, ko so dosegle le tri točke. Vrstni red: Azzurra 9, Zalet Kontovel 7, SantAndrea 6, Roiano Gretta Barcola in Ri-creatori comunali 5, Zalet Sokol 4, Altura in Olympia 3, Oma in Oma B 0. UNDER18 ŽENSKE V medpokrajinskem prvenstvu U18 so konec tedna odigrali tekme 5. kroga. Zalet Barich je izgubil priložnost, da bi osvojil vse tri točke in tako obdržal prvo meto na skupni razvrstitvi. Na gostovanju v Torriani je že pove-del z 2:0 v nizih, v nadaljevanju pa je popustil in tako izgubil s 3:2 (20:25, 20:25, 25:18, 25:10, 15:9). Predvsem na mreži in na servisu ni bil Mladinke Zalet Sokola s trenerko Ivano Gantar kroma več tako prodoren, igralke pa so bržkone občutile tudi nekaj utrujenosti, saj so dan prej odigrale v prvenstvu 1. divizije pet nizov. Kljub porazu so bili pri Zaletu zadovoljni z osvojeno točko. Zalet Sokol pa je še brez zmage. Na domačem igrišču je izgubil proti Omi s 1:3 (12:25, 25:18, 18:25, 20:25), kljub porazu pa so igral- ke Zaleta nastopile zelo prepričljivo in se v vsakem nizu borile do konca. Med posameznicami se je v obrambi in sprejemu izkazala Simeoni. Vrstni red: Staranzano Villesse, CGSS in Zalet Barich 13, Millenium Torriana 12, Virtus in Oma 8, Olympia 5, Altura 3, Zalet Sokol in Ricreatori Cominuali 0. Gajevci na nagrajevanju deželnih prvakov v Romjanu origaja.it ORIENTACIJSKI TEK - Zimsko kraško prvenstvo 2014 Prva etapa bo na Padričah, v nedeljo v Gropadi Zima ni razlog za počitek. Uradni del sezone v orientacijskem teku so bo sicer začel spomladi. V nedeljo, 5. januarja, se bo na Tržaškem začelo Kraško zimsko prvenstvo v orientacijskem teku 2014. Uvodna tekma bo na Padričah (7. izvedba tekmovanja Brez meja bo veljavna tudi za slovensko Zimsko ligo), organizator pa je ŠZ Gaja. Start bo v padriškem športnem centru Gaje (prvi tekmovalec bo začel tekmo ob 10.00). Kot vedno bodo na voljo tri različne težavnostne razdalje ter progi za skupine in otroke do 12. leta starosti. Druga etapa Zimskega kraškega prvenstva bo 26. januarja v Zgoniku (organizator Cai), tretja tekma bo 9. februarja na Vejni pri Proseku (v organizaciji Orienteering TS), četrta in zadnja pa 16. februarja pri sinhrotronu v Bazovici (organizator Cai). Zmagovalce zimskega kraškega prvenstva bodo nagradili 6. aprila, ko bo v Mavhinjah na sporedu deželno prvenstvo v srednji (midle) razdalji. V nedeljo, 29. decembra, pa bo v Gropadi (zbirališče ob 13.30 v domu Skala) na sporedu tekmovanje v orientacijskem teku s skupnim startom. Po končanem tekmovanju bodo vsi, organizatorji in tekmovalci, nazdravili ob koncu leta. Vsa tekmovanja so odprta tako agonistom kot začetnikom. Na sliki: od leve zgoraj Gianfranco Siega, Peter Ferluga, Chiara Sepin, Lorenzo Pravato, Andraž De Luisa, Marko Germani, Fulvio Pacor, Paolo Pizzamus, Leonardo Bon-figlioli. sepe Torek, 24. decembra 2013 V blišču božičnega vzdušja Izberite si božično melodijo, ki naj vam naprej odmeva v ušesih. Zamižite ... Sonce zahaja, mrači se, na bregu si prostor delijo visoke mestne hiše z železnimi balkoni in tipične nemške bele hišice z lesenim ogrodjem. Po mostovih nad reko se med sprehajajočimi družinicami vrivajo kolesarji. Francoščina preplavi ozračje. Smo v Strasbour-gu! Medtem ko ugašajo luči dneva se počasi prižigajo luči enega najstarejših božičnih sejmov v Evropi. Reka Ill, ki iz centra mesta ustvarja otok, z labodi, račkami in nekaj ladjicami, pripomore k pravljičnemu vzdušju. Katerokoli pot bomo ubrali, nas bo privedla do stojnic. Ne moremo se izgubiti, ne da bi našli česa božičnega. Zadiši: hlapi začinjenega kuhanega vina se spajajo z sladkimi vonjavami karameliranih sladkarij in slanih specialitet. Odločimo se za tipično alzaško dobroto baguette flambee, hrustljav kruh obložen s stopljenim francoskim sirom, čebulo in slanino. Za oboževalce krompirja je na voljo mustiflette: začinjen krompir s creme fraiche, slanino. Kdor pa nikakor ne more brez beljakovin, si lahko privošči neke vrste njokov - spatzle. Toda pazite, ne sme vam zmanjkati apetita za dessert! Poleg tipičnih božičnih piškotov pan d' epic-ces (neke vrste medenjaki) in bredele (kombinacije raznovrstnih začinjenih piškotov) zadišijo tudi gaufre- vaf-lji s smetano ali čokolado ter vseh vrst palačink - crepes. Kot se za francosko hrano spodobi, seveda povsod prednjači okus pristnega masla. Kuhano vino lahko tu okusimo v raznih variacijah: stari alzaški recept z dodatkom smrekinega medu, z malinami, itd. Privoščimo pa si lahko tudi vroči cidre ali vroči pomarančni sok. Za vse ljubitelje piva ponujajo čudovito božično začinjeno pivo. Glavni del sejma se po tradiciji, od leta 1570 dalje, odvija okoli ene izmed najlepših gotskih katedral na svetu, strasbourški Notre Dame, ki se sredi glavnega trga bohoti v vsej svoji mogočnosti. Stojnice so tu, kot drugod po mestu, bogato okrašene s smrekovim vejevjem in drugimi dodatki. Kdor išče lesene barvane okraske za božično drevo ali posebne figure za obogatitev jaslic, je tu v pravem kraju, seveda, če zlahka seže v žep. Zelo privlačne so tudi stojnice, ki ponujajo svečnike vseh oblik in velikosti, saj so po navadi svečke že prižgane. Opazimo lahko, da se pogosto pojavlja štorklja, simbol dežele Alzacije. V gneči božičnih obiskovalcev slišimo predvsem »Pardon« in »Entschuldigung!«, angleščina nam tudi pri nakupih bolj malo pomaga. Prepletanje kulturne dediščine pa je razvidno tudi v dvojezičnih uličnih imenih, kjer so imena ulic zapisana v francoščini in alzaščini, ki precej spominja na nemščino. Slednja sicer izumira, saj jo razen starejše generacije, predvsem na podeželju, malo kdo še obvlada. V nasprotju s tem dogajanjem pa je dejstvo, da ima del srca Evropske unije sedež prav v Strasbourgu. S tramvajem se večkrat peljemo mimo elegantne steklene stavbe Evropskega parlamenta, tu se nahaja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki domuje v arhitekturno posebni infrastrukturi ob reki in spominja na parnik, ter sedež Evropskega sveta. Zanimiva značilnost strasbourškega božičnega sejma je vsakoletno gostovanje tuje države. Letos je ta čast doletela Hrvaško, saj je v tem letu vstopila v EU. Božična čarovnija mesta pa se ne ustavi sredi stojnic, temveč se še izostri v ozkih srednjeveških ulicah, ki jih v adventnem času originalno okrasijo. Vitrine in fasade majhnih trgovinic krasijo smrekovje, srebrni in zlati okraski, plišasti medvedki in druge živali, lesene igrače, barvane lučke. Ulice, ki pa res spominjajo na kako Grimovo pravljico, so tiste, ki jih krasijo belo pobarvane veje, katerim se doda blišč lučk in drugih okrasij. Ob izgubljanju sredi vsega božičnega okrasja se prej ali slej znajdemo tudi na Place Kleber, kjer se bohoti velika jelka okrašena z drobnimi zlatimi lučkami in velikimi belimi okraski, pod njo pa na mahovi podlagi sredi malih jelk stoji še bela miniatura vasi, kjer je vsaka hiša razsvetljena od znotraj. Preden zapustimo magično mesto, moramo mimo klasične Chateau Rohan, ki je miniatura Ver-saillske palače. Nikakor pa ne smemo zanemariti sprehoda po malem otočku La Petit France, kjer se za trenutek znajdemo v srednjem veku in se nam zazdi, da se je sredi kanalov, mo- stov, stolpov in tipičnih belih hiš zaustavil čas. Počasi lahko spet odprete oči ...Vrnili smo se. Domov, a tudi iz pravljičnega božičnega časa. Vsem bralcem voščimo, da bi vsaj drobec tega nežnega, belo-srebrnega, sladkega, dobrohotnega, srečnega, družinskega, mirnega časa ostalo v Vaših srcih skozi celo novo leto 2014, tudi ob prebiranju svežih, mladostnih, pre-vetritvenih številk Šuma! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Lunino površje? €€€! Ali ste si mogoče ogledali zadnjo gledališko predstavo, ki je imela kot glavno temo življenje in delo Borisa Pahorja? Mimogrede je pisatelj sam rekel, da bi lahko denar, ki ga človeštvo namenja vesoljskim raziskovanjem, pravzaprav uporabili za drugo. Začnimo torej od tu. Čeprav razumemo Pahor-jevo misel, in čeprav se lahko nekateri izmed vas strinjajo z njim, bi hoteli predstaviti vam vsem in pisatelju, zakaj je taka misel nekatere močno prizadela. Denimo, da bi ves denar, ki ga ljudje investirajo v astronomske raziskave in podobne zadeve, delili med, exempli gratia, najrevnejše ljudi. Dobro!, stotine milijard dolarjev bi pripomogle k izboljšanju situacije v najrazličnejših revnih državah. Res je, nihče ne bi bil več lačen, nihče več bolan... Ehm, oproš-čamo se. Ta zadnja trditev je napačna, saj brez tistega denarja znanstvenega napredka ni. Zdravil ni, bolezni se hitro širijo med ljudi. »Ne, ne, nisem hotel reči, da je znanstveno razi- skovanje zaman. Hočem le reči, da nekateri investirajo cel kup denarja v nesmiselno raziskovanje Lune«, bo dodal še kdo izmed vas. Vprašamo pa vas: ali ste vi sposobni reči, katero znanstveno raziskovanje je dejansko vredno financiranja in kaj je le golo trošenje denarja? Ali lahko vi zagotovo rečete, da je raziskovanje luninega površja povsem nekoristno, sterilno, in pusto? »Da, po mojem mnenju je tako raziskovanje res nesmiselno. Zakaj morajo ljudje investirati milijarde dolarjev v rakete in astronomske pripomočke, ko pa na Zemlji sami, kjer mi dejansko živimo, ljudje umirajo od lakote?« No, seveda odgovora na to vprašanje nimamo, obenem pa si drznemo reči, da človeštvo financira take ogromne astronomske raziskovalne projekte, ker iščemo odgovore na vprašanja, ki dejansko privedejo do napredka v življenju človeštva samega. Pomislimo samo na tehnologijo. Cela kopica ljudi je namreč prepričana, da je današnja tehnologija le vragolija, in da bi lahko brez nje sicer normalno živeli. Res je, nekoč so ljudje živeli brez računalnika, brez pralnega stroja in brez televizije. Lepo! Vrnimo se v tisto dobo. A spomnimo se, da bomo tudi brez magnetnih resonanc, pace-ma-kerjev in drugih srčnih aparatov. In ne bomo imeli na razpolago aparatur za sevanje proti raku in niti strojev za rentgenske žarke. Niti pralnega stroja. No, pa povrnimo se k prvotni temi. S tem člankom nočemo zanikati dejstva, da lahko vsakdo od nas pripomore k izboljšanju življenja na Zemlji. Reči hočemo, da je pravzaprav pomembno, da ljudje ne ocenijo raziskovanje luninega površja, ali pa raziskovanje gibanja določenih celic, ali še kaj podobnega, kot ničvredno trošenje denarja. Spomnimo se, da je katerokoli današnje znanstveno odkritje rezultat trdnega dela, ki je seveda zahtevalo določeno finančno podporo. Nihče pa si ne sme upati reči, da je kako raziskovanje nekoristno in sterilno. Prvič, ker mi vsi nismo sposobni oceniti, katero raziskovanje je vredno financiranja in katero ni. Drugič, ker si podobno mne- nje lahko kdo ustvari s filološkimi ali literarnimi raziskovanji, ki jih ustanove financirajo. Torej, če ljudje investirajo denar v raziskovanje in analizo zaprašenih knjig, zakaj ne bi smeli investirati tudi v raziskovanje zaprašenega luninega površja? P.S. Šumovci vemo, da bo ta članek sprožil celo vrsto kritičnih reakcij v bralcih; nekateri se bodo z našimi idejami strinjali, drugi pa jih bodo odvrnili. Ne vznemirja nas dejstvo, da se bo čez par dni uredništvo Primorskega dnevnika napolnilo s pismi bralcev, ki skušajo bolj ali manj prepričljivo potrditi eno ali drugo tezo. Vznemirja nas dejstvo, da je ta Pa-horjeva trditev strup v rokah zdravnika. Naj vsakdo izmed vas interpretira ta zadnji stavek kot se mu zdi še najbolj primerno. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. decembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Iz naših arhivov: Božična pesem v Benečiji 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. decembra 2013) Vodoravno: strojilo, amoret, aromatik, Matera, legalistka, Abir, Omo, tarna-vec, Mivar, evidenca, otiralka, Adi, ja, Smiljan, N. K., kros, re, oa, askari, TNT, bratomor, no, Karina, G. A., ribez, Tao, bil, A. Ž.,L. S., alarm, reprezentantka, Modiano, Evropa, Rialto, ego, Nobel, Olenin, Nara, CAN, Mirt, nacija, Adis; na sliki: Smiljan Rozman. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Nad.: Caterina e le sue fi-glie 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Flicka - Uno spirito libero 15.45 Film: A casa con Babbo Natale 18.00 Film: Un regalo in valigia 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: La ricerca della felicita (dram., i. W. Smith) 23.40 Film: Solo un padre 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Film: Tom Sawyer 16.15 Show: Una notte per Caruso - Premio Caruso 2013 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.25 Show: Cosi lontani cosi vicini 23.10 Tv7 O Italia 1 6.35 Risanke 7.20 Film: Il Natale di Nicholas 8.35 Film: Papa per due 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Snowmageddon 15.30 Film: Un amore di strega 17.00 Nad.: Catalina Island 17.45 20.30, 23.00 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: NCIS 21.10 Film: Il Natale della mamma imperfetta 23.15 Show: 2013 - Un anno da paura 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Film: Una lettera all'alba 9.30 Film: Mala-femmena 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 23.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatic-he canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 22.35 Film: The New- u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Nan.: Vita da strega 7.00 Film: Sangue e arena 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Ieri e oggi in Tv 16.15 Film: La stangata 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura BOŽIČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: S. N., psi, Rauber, serin, Eo-lij a, trend, Č. P., va, Kras, Ačko, škatlar, niello, žo, NOB, Č. M., JNA, Ilka, patoka, Laert, ea, ANSA, honorar, Essen, horok, Katarina, Otta, Danilo, os, Susanna, polk, kalk, Z. P., Reiter, Ari, do, karavanke, črta, rek, amp., nevihta, Elsa, klas, Britt, to, Zoratto, Oviedo, Pordenon, II, Barle, Gonars, Anat, L. S., alea, zel, letak, tihota, staniol, raj, galaktika, kolosej, Ona, Arosa, Kar; na slikah, levo: Srečanje na Opčinah; desno: Boris Pahor, častni član mesta Trst. 19.00 Film: Eragon (fant.) 21.10 Show: Colorado Remix La 7 ^ Tele 4 6.00 19.55, 22.00, 23.20 Sporočamo 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.1010.45, 21.30, 22.50 Žarišče 11.10 16.10 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 20 let Državnega zbora 21.50 23.25 Kronika 22.05 Prava ideja 22.35 Aktualno 23.35 Odmevi Koper 7.00 Nan.: Friends 7.35 Nad.: The Middle 8.25 Film: Daffy Duck e l'isola fantastica (anim.) 10.10 Film: La tenera canaglia 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nad.: Naruto Ship-puden 15.30 Film: Programma protezione principesse 17.15 Nan.: Le regole dell'amo-re 17.35 Risanke: Tom & Jerry 17.40 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Dok.: City folk 15.10 Vesolje je... 15.40 Koncert 17.00 School is cool 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dok.: Japonska 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: Al bed and breakfast 23.30 Avtomobilizem 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.30 Naš čas 20.00 Predstavljamo: Adriatic Slovenica 20.30 Predstavljamo: Ureditev središča Nove Gorice 21.00 Slovenijo čutim 22.30 Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.20 L'aria che tira 12.251 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: La libreria del mistero 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Natale nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Un Natale con i fiocchi (kom.) 23.05 Guer-rieri - Storie di chi non si arrende 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 12.35 Serija: Tv Dober dan 9.10 10.20, 12.15 Tv prodaja 9.30 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.40 Film: Tarzan 14.05 Serija: Ljubezen ali denar 15.00 Serija: Igra laži 16.50 Nad.: Vihar 17.55 Nad.: Divja v srcu 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Snežni psi 22.20 Film: Sanjsko dekle (kom., i. S. M. Gellar) 23.05 Eurojackpot Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.2512.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.05 15.40, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 11.55 Sveto in svet 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. odd.: Toplo srce Afrike 14.20 Dok. portret: Čudež 15.10 Mostovi - Hidak 16.20 Odd.: Moja soba 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Dinozaver (anim.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.25 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.25 Polnočni klub 23.45 Dnevnik iT Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 12.25 Zapojte z nami 12.50 Prisluhnimo tišini 13.50 Slovenski magazin 14.25 Osmi dan 14.55 Knjiga mene briga 15.25 Dok. film: Nazaj k nedolžnosti 16.25 Migaj raje z nami 16.55 Odbojka: slovenski pokal - finale (ž), prenos 19.05 23.40 Točka 20.00 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile 20.45 Nan.: Sodobna družina 21.10 Nad.: Ura 22.10 Nad.: Sherlock 6.55 Risane serije 7.55 16.35 Nan.: Moja super sestra 8.20 Nan.: Jimova družina 8.50 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.20 Film: Od-plaknjeni gizdalin 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nad.: Budva na morski peni 13.55 Serija: Živali na delu 14.25 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.50 Film: Ledeni potres 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 17.05 Serija: Chuck 20.05 Film: Harry Potter in jetnik iz Azkabana (fant., i. D. Radcliffe) 22.30 Film: Sestre RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 20. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del i Petek, 27. decembra Laeffe, 21.10 VREDNO OGLEDA Jules e Jim Francija 1962 Režija: Francois Truffaut Igrajo: Jeanne Moreau, Oskar Werner, Marie Dubois in Henri Serre Mogoče ena najlepših, kdajkoli v film posnetih ljubezenskih zgodb. V pariškem predelu Montparnasse živita dva prijatelja, Jules, Nemec in Jim, Francoz. Njun odnos temelji predvsem na dolgih sprehodih, pogovorih, branju poezij in diskusijah. Boema pa si poleg vsakdanjika delita in zamenjujeta tudi dekleta. Vse je že rutina, ko nekega dne srečata mlado žensko, čudovito Catherine, ki ima točno tak nasmeh kot kip, ki je obema posebej všeč. Jules takoj prizna svoja čustva in prepriča Catherine, da se z njim preseli v Avstrijo, kjer se tudi poročita. Jim ostane v Parizu. Tudi njega je Catherine dobesedno prevzela a iz spoštovanja do prijateljeve izbire in odločitve, se od njiju oddalji. Usoda pa bo tri prijatelje tudi v bodoče spet združila, pa čeprav bo njihova zgodba ostala brez srečnega konca... mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 II diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomerig-gio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 27. decembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Močna atlantska fronta bo ponoči zapustila deželo. Danes in jutri bo mirno z vlažnim zrakom v srednje ležec"ih krajih. V nedeljo zjutrajbo deželo ponovno prešla zmerna fronta. Zjutraj bo pretežno oblačno, pihala bo zmerna burja. Popoldan se bo nekoliko razjasnilo, vendar bo vreme še vedno spremenljivo. Zvečer bo v višjih legah možna megla. Danes dopoldne bo dež ponehal, popoldne se bo na zahodu delno zjasnilo, drugod bo večinoma oblačno. Ponekod bo pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. V višjih legah in v predalpskem svetu bo oblačno z možnostjo megle po nižinah. V Alpah in ob morju bo pretežno oblačno. Zvečer bo nekaj padavin, ki se bodo zvečer okrepile. V višjih legah bo pihal močnejši jugoza-hodnik. Jutri bo sprva delno jasno, ponekod po nižinah bo megla. Čez dan se bo v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo. Popoldne bo ponekod na zahodu države občasno rahlo deževalo. Pihal bo južni do jugozahodni veter. £ Sonce vzide ob 7.44 in zatone g ob 16.27 Dolžina dneva 8.43 Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 12.37 Danes bo vremenski vpliv še močno obremenilen in veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Danes: ob 4.41 najvišje 35 cm, ob 12.11 najnižje -30 cm, ob 18.49 najvišje 7 cm, ob 23.27 najnižje -10 cm. Jutri: ob 5.40 najvišje 40 cm, ob 12.59 najnižje -42 cm, ob 19.39 najvišje 17 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .220 Vogel..................50 Kranjska Gora.........40 Krvavec...............50 Cerkno................50 Rogla..................50 REKA 8/12 JUTRI i? Piancavallo.....'.......30 Forni di Sopra .......100 Zoncolan............100 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine .............130 Popusti v Manufakturl MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil SEZONSKI POPUSTI iTlanufaktura|5o ZDRAVJE - Po navedbah časnika Blic Tudi Srbija leglo smrtonosne bakterije kjer je dober nakup pravilo manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si BEOGRAD) - V Srbiji so zabeležili več smrtnih primerov ljudi, ki so se okužili z nevarno superbak-terijo NDM-1, odporno tudi na najmočnejše antibiotike. Svetovni strokovnjaki so Srbijo že označili za leglo omenjene bakterije, poroča srbski časnik Blic. V Srbiji so med letoma 2011 in 2012 superbakterijo odkrili pri osmih ljudeh, ampak to ni prava slika razširjenosti NDM-1, ampak samo vrh ledene gore. Paciente so zdravili na vojaški medicinski akademiji v Beogradu ter na zasebni kliniki, je za Blic povedal srbski strokovnjak za molekularno genetiko in genski inženiring Branko Jovčic. Strokovnjaki so bili dolgo časa prepričani, da je bakterija omejena samo na Indijo ter da se je njeno širjenje začelo iz te države. Šele kasnejše raziskave so pokazale, da je tudi Balkan, še posebej Srbija, leglo te smrtonosne bakterije, je dodal Jovčic. Kot še navaja Blic, so superbakterijo odkrili pri nekaterih ljudeh iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Avstralije in Nizozemske, ki jim je skupno, da so zaradi medicinskih posegov potovali v Indijo ali Srbijo. V New Jerseyju uprizorili zgodovinsko zmago NEW YORK - Več sto ljudi si je v ameriški zvezni državi New Jersey v sredo ogledalo uprizoritev prehoda ameriških vojakov pod vodstvom generala Georgea Washingtona preko reke Delaware na meji s Pensilvanijo iz leta 1776. Po številnih porazih in nenehnem umikanju pred britanskimi silami, se je Washington decembra leta 1776 odločil, da je napočil čas za zmago, ki bo malce dvignila moralo njegovim vojakom. Was-hingtonova vojska je odkorakala do mesta Trenton v New Jerseyju in ga zavzela. Zmaga še ni prinesla preobrata v vojni za osamosvojitev, vendar je Britancem pokazala, da kolonisti v Ameriki mislijo resno s svojo željo po samostojnosti. PROT|K AVT0M0B|LSK0 Si član zadrug? Posebni popusti KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgaCOOPFVg Primorski št. 302 (20.930) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Manjšini voščimo pogumne izbire SandorTence Božična številka našega dnevnika je ponudila kar nekaj zanimivega branja in tudi precej spodbud k razmišljanju o stanju duha med Slovenci v Italiji. Rudi Pavšič je predstavil Narodno in študijsko knjižnico (NŠK) kot primer dobre prakse pri uvajanju novosti in novih ponudb, sindikalno predstavništvo Primorskega dnevnika je pisalo Božičku in Jezuščku, italijanski premier Enrico Letta pa je dejal, da je za preporod Italije sedaj na veliki preizkušnji generacija 40-letni-kov. Primera NŠK in Primorskega dnevnika sta si še kar podobna. Knjižnica in časopis bosta lahko preživela in se razvila le, če bosta znala biti v sozvočju s časom. To ni samo stvar denarja, ki je sicer zelo pomemben, je namreč tudi in predvsem stvar pogumnih izbir. Pogum v slovenski manjšini v zadnjih 20 letih ni bil ravno doma in posledice takšnega stanja so žal še kar vidne. Vsi kazalci (glej zadnja dogajanja na Primorskih novicah, o katerih poročamo prav danes) nam dokazujejo, da je mirovanje na medijskem področju usodno in da nas čakajo zelo težki časi, če ne bomo nekaj ukrenili za korenito posodobitev naše vsakdanje ponudbe. Letta je na predpraznični novinarski konferenci dejal, da novi italijanski generaciji nikakor ne sme spodleteti. V mislih ni imel le politike (Italija je imela v povprečju najstarejši vodilni kader v Evropi, sedaj se na srečo stvari premikajo na boljše), temveč tudi gospodarstvo in širši pojem, ki se mu reče civilna družba. Situacija v slovenski manjšini ni enaka situaciji v Italiji, tudi mi pa se soočamo z neke vrste kadrovsko okostenelostjo, ki nedvomno zavira novosti, čeprav to ni edini razlog, da se težko dogovarjamo in še težje dogovorimo. Že prav, da pri velikih in t.i. življenjskih izbirah stremimo k iskanju konsenza, pri nas pa je s časom konsenz postal sinonim, da se skoraj nič ali dejansko nič ne spremeni. Ne vem, kaj nam bo prineslo novo leto. Ker smo v času dobrih želja, sami sebi lahko voščimo več poguma in manj strahu pred novostmi. Če smo iskreni, tistim, ki krmarijo našo manjšinsko politiko in slovenske ustanove, voščimo tudi več tveganj. Nekdo je rekel, da je prihodnost že za nami. Morda res, a jaz sem vseeno prepričan, da prihodnost še pride, a če jo bomo zamudili, nas gotovo ne bo počakala. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS PETEK, 27. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , SLABO VREME - V Piemontu pod plazom umrl francoski smučar Dež in sneg kriva za veliko težav RIM - Slabo vreme je včeraj prizadelo tudi Italijo, Švico in Avstrijo. S severa Italije in švicarskih Alp so poročali o močnem sneženju ter o nevarnosti zemeljskih oziroma snežnih plazov. Do motenj je prihajalo v cestnem (na posnetku Ansa), železniškem in letalskem prometu, v Cortini pa so bili včeraj tudi brez električne energije. Snežni plaz je v pogorju pri Torinu zahteval življenje mladega francoskega smučarja. Hudi je bilo v Liguriji, Benetke pa so se zaradi visokega plimovanja spet znašle pod vodo. Gladina morja je bila višja kar za 115 centimetrov, tako da je voda poplavila tudi sloviti Trg svetega Marka. Precej nevšečnosti z vremenom je bilo tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je marsikje močno deževalo, drugod pa snežilo. Na 3. in 15. strani OBČINA DOLINA Lučanje v Boljuncu BOL JUNEC - Na Gorici, vaškem trgu, so včeraj obnovili tradicijo lučanja na štefanovo. Po popoldanskem blagoslovu je dvanajst deklet s spodnjega in gornjega dela vasi - pod vodstvom frejle Irine - zalučalo 60 kilogramov jabolk. Najprej so se dekleta lučala med sabo, potem ko je bila Gorica prekrita s kosi raztreš-čenih jabolk pa so začele mladenke lučati še mlade fante in druge, ki so si prišli ogledati obnovitev dolgoletnega vaškega običaja. Naposled so se vsi ogreli s kuhanim vinom. Na 4. strani V blišču božičnega vzdušja šepet ulice Montecchi /M8 Trst: za SEL podzemno parkirišče ni primerno Na 4. strani Starorimske vile ob barkovljanskem morju Na 5. strani Tržačan Dušan Švab poškodovan v nesreči Na 5. strani V Gorici zgorel avtomobil v garaži Na 12. strani ■ f , V • V | • I «v • • V tržiški porodnišnici vlagajo v raziskovanje Na 12. strani GORICA - Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž Razkošno glasbeno voščilo Ob Mozartovi maši za kronanje tudi slovenske in druge priljubljene božične pesmi GORICA - V prijetnem razpoloženju božičnega časa je tudi malo in prisrčno darilo dobrodošlo, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov pa sta ob letošnjih praznikih ovila v zlati papir dragocen poklon s ponedeljkovo izvedbo koncerta za soliste, zbor in orkester, ki je obsegal Mozartovo znamenito Krönungsmesse in vrsto aranžmajev znanih slovenskih božičnih pesmi. Po ponedeljkovi razprodani izvedbi bodo koncert v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž ponovili drevi. Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA HEC3M1 [HUMI Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, ZSŠDI in slosport.org, v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana, vabijo za zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske Naš športnik 2013. V soboto, 28. decembra, ob 20.00, v Kosovelovem domu Sežana. Veselimo se Vas. Zaradi neposrednega radijskega prenosa Vas prosimo, da ste v dvorani ob 19.45. mimo mmo20f4! Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 9771124666007 2 Petek, 27. decembra 2013 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Čestitke premierke Bratuškove državljanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti Z Meridiano poleti z Ronk Politika o enotnosti leta 1990, napakah in trenutnem stanju LJUBLJANA - Predsednica vlade Alenka Bratušek je v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti čestitala državljankam in državljanom ter si zaželela uspešno nadaljevanje poti, ki so jo potrdili na plebiscitu pred 23 leti. »Tako kot takrat je bila suverenost naše države tudi letos pomembno vprašanje,« je spomnila in dodala, da smo na pravi poti. Gospodarska in finančna kriza sta po njenih besedah tako za Slovenijo kakor tudi za druge države odprli pomembna vprašanja o tem, po kakšni poti v prihodnosti. »Si želimo države z nizkimi davki, zasebnimi šolami in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, ali države, kjer nekoliko višji davki prinašajo socialno varnost, kakovostno javno šolstvo in dostopno zdravstveno oskrbo,« se je vprašala. »Sama sem z vsakim dnem, ko spremljam obraze krize, še trdneje prepričana, da potrebujemo močno socialno in solidarno državo,« je na ta vprašanja odgovorila v poslanici. Ob tem je Bratuškova zagotovila, da so cilji, ki si jih je Slovenija zadala kot družba, realni in dosegljivi. Slovenija bo država, kjer ima solidarnost prednost pred egoizmom in kjer je sodelovanje bolj cenjeno od lastnih interesov, je poudarila. Tudi politične stranke ob prazniku soglašajo, da je plebiscit pred 23 leti dokaz največje enotnosti slovenskega naroda, a se načeloma strinjajo tudi, da se je potem nare- ŽARIŠČE Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je čestitala državljanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti arhiv dilo veliko napak. Ob tem koalicija izpostavlja sprejemanje ukrepov za sanacijo nastale škode, opozicija pa meni, da Slovenija ostaja v zelo slabem položaju. Koalicijske PS, SD in DL so si enotne, da smo na prehojeno pot lahko upravičeno ponosni. V največji vladni stranki so za STA poudarili, da enotnosti, kot so jo pokazali izidi plebiscita pred 23 leti, ni bilo nikoli prej in tudi ne pozneje. Danes je o enotnosti težko govoriti, čeprav bi nas težave morale združevati, so navedli. Sprejet je proračun za prihodnji dve leti, beležimo povečan izvoz, število nezaposlenih je padlo, obrestna mera na kredite, ki jih najema država, se je zmanjšala, bonitetne ocene se ne nižajo, obeti pa so stabilni, so dejali v PS. Naslednji korak je gospodarska rast, dodajajo. Tudi v SD so prepričani, da je Slovenija vse od samostojnosti dosegla veliko, a je leta rasti in napredka prekinila huda fi-nančno-gospodarska kriza, ki je poleg svojega davka v obliki recesije dodobra razgalila tudi mnogo nepravilnosti. Te so povezane zlasti s slabim upravljanjem državnega premoženja, njegovim oškodovanjem in posledično prezadolženega gospodarstva, z nezmožnostjo revitalizacije, menijo v SD. Manjšina in jezik Peter Černic_ Na vroči lestvici problemov, katerim bi se v manjšini morali resno posvetiti, prednjači zadnje dva meseca vprašanje jezika. Gre za temo, ki je bila vsaj deloma načeta na letošnji Dragi, večje pozornosti zamejskih medijev pa je bila deležna takoj po predstavitvi študije Evalvacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne skupnosti, ki jo je sredi oktobra, v sklopu širšega raziskovalnega projekta, predstavila dr. Sara Brezigar. Problematika jezika je od tistega trenutka dalje bila predmet številnih medijskih posegov in se je hitro sprevrgla v najbolj žgoči problem slovenske manjšine v Italiji. Ni dolgo, ko smo brali o nastajajočem pojavu italvenščine, (novemu jeziku naše narodne skupnosti), v predbožičnih celostranskih intervjujih Primorskega dnevnika pa sta na pomembna vprašanja v zvezi z jezikom odgovarjala tako Rudi Pavšič kot tudi Drago Štoka. Nedvomno smo pred medijsko ofenzivo, ki je v teku dveh mesecev potisnila na dnevni red vprašanje poznavanja in gojenja slovenskega jezika v naši sredi, potem ko sta si dvajset let strokovno, a neuspešno, prizadevala tako Slavistično društvo Trst Gorica Videm, kot tudi po svoje Samo Pahor in društvo Edinost. Oboji so dolga leta zaman opozarjali na pomanjkanje jasne in večplastne jezikovne politike; tema se sedaj končno znova postavlja v naši sredi. Ob vsej tej evforiji, pa ne morem mimo vprašanja, zakaj manjšina ni v zadnjih letih posvečala jeziku potrebne pozornosti. Tisti, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina, dobro ve, da je bilo jezikovno vprašanje postavljeno na stranski tir tedaj, ko se je med nami uveljavila parola multikultur- nost. Od srede devetdesetih let dalje so se naši multikulturni politiki začeli ukvarjati izključno le s problemom integracije in dialoga z italijansko večino, češ da je to edina pot, za uveljavitev slovenske narodne manjšine v Italiji. Tako smo bili skoraj dvajset let priča politiki »previdnega in postopnega« uveljavljanja narodnih pravic, katerih sadove še danes pričakujemo (glej Neverending Story zakona 38/01, ko po desetih letih ni še jasno, kje in kako naj bi obveljala dvojezičnost, kako je s priznanjem sindikata slovenske šole itd.), naši multikulturni politiki pa so istočasno pozabili na druge zgodovinske bitke, kot je bilo npr. vprašanje dvojezičnih doklad med slovenskimi javnimi uslužbenci oz. problematiko zaposlovanja osebja z znanjem slovenščine v javnih upravah, kar bi zajam-čimo uveljavljanje slovenščine na vseh nivojih sporočanja (dvojezična okenca so s tega zornega kota le marginalna pridobitev); pozabljene so bile tudi zahteve šolnikov, ki so se borili za svojo samostojno upravno strukturo, kar bi pomenilo uveljavitev slovenskega deželnega šolskega ravnateljstva (danes je to le urad v sklopu italijanskega Deželnega šolskega urada, s premajhnim številom zaposlenim, da bi lahko skrbeli za upravno uveljavljanje slovenščine na upravno-šolskem področju), pozabili so na zahteve po samostojni slovenski programski redakcij na RAI-u itd.. V luči kulturnega ozračja odprtosti in dogovarjanja so šla v pozabo tudi številna načela, kot je npr. princip, da se slovenska društva poslužujejo slovenskih trenerjev ali pa da se v slovenskih društvih govori slovensko, se goji slovensko pesem, slovensko kulturno tradicijo ipd.. Skratka, političnega zanimanja za uvelja- vljanje slovenskega jezika v slovenski sredi je bilo v zadnjih letih bolj malo in še ta je bil brez vsake strategije. Odgovorni pa so se po vrsti vsi sklicevali na avtonomijo delovanja posameznih društev. Zato danes malce naivno, a vendar iskreno upam, da je to povečano zanimanje za jezik vsaj začetek neke meae culpae vseh tistih multikulturnih politikov, ki so v odnosu do jezikovnega vprašanja zagrešili vrsto napak in ki bi radi na storjenih napakah ponovno začeli graditi resno in odločno jezikovno politiko. Ta pa naj ne bi slonela na propagandnih predlogih, kot so npr. ustanavljanje posebnih opazovalnic ali delavnic, s katerimi med drugim že razpolagamo v naši sredi, a jih verjetno sami ne obravnavamo kot take, temveč na konkretnih političnih odločitvah, ki bodo nagrajevale, ne glede na politično barvo, tista društva in tiste ustanove, ki skrbijo za jezik, ki spodbujajo projekte, v katerih je aktivna raba slovenščine v ospredju in v katerih prihaja do dejanskega čezmejnega povezovanja, kot tudi projekte, ki si prizadevajo, da se v upravnih in poslovnih strukturah uporablja in uveljavlja slovenski jezik. Le s takim pristopom, ki ni izjemno zahteven, bomo dosegli, da se bo slovensko govorno okolje širilo in nam ne bo več grozila italvenščina. Možnosti, da bi bili pri tem uspešni pa so stvarne. Dovolj bi bilo imeti le kanček miselne širine in malo več ponižnosti, da v model naše narodne organiziranosti uvedemo dobre prakse drugih evropskih manjšin. Izkušenj na tem področju je res veliko, tudi takih, ki so skoraj mrtve jezike, kar pa ni naš primer, obudili k življenju. Zato, kjer je volja (predvsem politična volja), tam je tudi pot. »Na poti samostojnosti smo sprejeli veliko dobrih odločitev in trdo delali, žal pa v tranziciji naredili tudi vrsto napak, ki se nam danes maščujejo,« pa so za STA ocenili v DL. Dejali pa so, da vladna koalicija že vleče prave poteze in Slovenija je nedvomno na poti okrevanja. V največji opozicijski stranki SDS so prav tako mnenja, da je plebiscit dokaz največje enotnosti slovenskega naroda, a obenem opozarjajo, da je danes Slovenija glede javnega dolga in zadolženosti že v mnogo slabšem položaju, kot je bila leta 1990ju-goslovanska državna tvorba. Kot so pojasnili za STA, je namreč bivša država bankrotirala z nekaj več kot 20 milijardami dolarjev dolga, Slovenija pa je z ukrepi aktualne vlade za pokrivanje bančne luknje prišla na 27 milijard evrov. Medtem v SLS navajajo, da evforije iz leta 1990 danes ni več. Tudi po njihovem mnenju je bilo mnogo stranpoti, ki se ne bi smele zgoditi. Verjeli so, da se bo Slovenija razvila v sodobno demokratično državo, ki bo gospodarsko uspešna, socialna in pravična. A čeprav se je zalomilo, se jim zdi ključno, da vsa politika, zlasti tista, ki je bila na oblasti pred osamosvojitvijo in je tudi po njej obdržala ključne vzvode oblasti, spozna in javno prizna, da smo v krizi zaradi lastnih napak, ki da jim botruje le notranji boj za oblast in denar. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Odnosi v manjšini Šumovke in šumovci so v predboži-čnem "šepetu ulice Montecchi" spet zadeli v črno in dokazali, da je fotografski posnetek velikokrat zgovornejši od še tako jedrnatega zapisa. Tokrat so se lotili predsednikov SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Draga Štoke, ker sta se z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem sešla ločeno, namesto da bi se o tako važnem vprašanju, kot je javno financiranje slovenske narodne skupnosti v Italiji, z uglednim predstavnikom vlade F-Jk skupaj pogovarjala. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, bo kajpak mislil, da se vodstvi teh dveh krovnih drug drugemu izogibljeta in si torej odgovornosti enakomerno delita. Skratka, rekel bi, da so vsi enaki, tako kot premnogi, od Južne Tirolske pa do Sicilije, zgolj pavšalno ocenjujejo politike in "prestare" ali kakorkoli drugače "neustrezne" voditelje društev, ustanov, podjetij, organizacij itn., s čimer zagovarjajo ne le mestoma upravičeno pomladitev kadrov, ampak tudi političnim in siceršnjim interesom zakulisnih stričkov podrejeno zahtevo po njihovi odstranitvi. Kdor je pa z našo stvarnostjo količkaj seznanjen, ve, da niso vsi enaki. Ko bi mogla elektronska pošta ali telefonski aparati govoriti, bi pojasnili, da je SKGZ na skupščini s članicami dala predlog za skupno snidenje obeh krovnih z vsemi včlanjenimi organizacijami in ustanovami ob prisotnosti deželnega odbornika. Pri sogovornikih pa predlog ni padel na rodovitna tla in tako smo prisostvovali ločenima srečanjema z odbornikom Tor-rentijem. Podobnih primerov je bilo v preteklosti več, kakor dokazuje novinarska kronika zadnjih let. Še nedavno je bilo v vrstah SSO slišati, da so odnosi med manjšinskima komponentama dobri, na podlagi gornje ugotovitve pa je verjetno nekoliko drugače. Žal to ni tako razvidno iz poročanja medijev, ki se v glavnem omejujejo na to, da javnosti posredujejo tiskovna sporočila zdaj enih zdaj drugih in te problematike morda ne obravnavajo dovolj kritično. Kaj o tem menijo nekateri, ki obsojajo rabo svojilnikov naši in vaši? Smo pač na Olbio in v Cagliari RONKE - V obdobju med 25. julijem in 5. septembrom 2014 bo z družbo Meridiana mogoče z Ronk leteti na Olbio in v Cagliari. Leti bodo na programu dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Urnik letov: Olbia ponedeljek: Olbia 8.30 - Ronke 9.55; Ronke 15.30 - Olbia 16.55; petek Olbia 10.10 - Ronke 11.35; Ronke 17.10 -Olbia 18.25; Cagliari ponedeljek: Ronke 10.10 - Cagliari 12.20; Ca-gliari 13.05 - Ronke 14.40; petek: Ronke 12.20 - Cagliari 14.00; Ca-gliari 14.45 - Ronke 16.25. Vozovnice je že mogoče kupiti na spletni strani www.meridiana.it, let v eno smer pa stane od 42 evrov dalje. Po Miklavžu in Božičku v Lipico prihaja Dedek Mraz LIPICA - Potem, ko si je Miklavž v Lipici izbral najlepšega in najhitrejšega lipicanca, s katerim je obdaril otroke po vsej Sloveniji, je v teh dneh doživel posebno dogodivščino v Kobilarni Lipica tudi Božiček. Do številnih otrok ni mogel priti skozi dimnik, saj je v kaminu gorel ogenj, zato se je mednje spustil kar po lestvi s strehe hotela Maestoso. Lipicanska vprega pa bo v nedeljo ob 11. uri pripeljala v Lipico Dedka Mraza, ki bo pred hotelom Maestoso obdaroval otroke. 30. decembra pa si bo tudi Dedek Mraz ogledal Praznično predstavo Lipiške klasične šole jahanja in se po zadnjem aplavzu nastopajočim lipicancem poslovil ter z lipicansko vprego odpeljal iz Slovenije. pluralna skupnost, ki se deli na bolj ali manj konservativne in tako ali drugače reformi-stične grupacije (pa še kaj zraven), kar približno odraža nacionalni stvarnosti v Italiji in Sloveniji, kjer so, če je le mogoče, še bolj prepirljivi. Pa zdravo novo leto vašim in našim! Drago Gašperlin Ustavni zakoni Danes, 21. decembra 2013 me je na 6. strani razveselila vest z naslovom »VZPI - Po več pozivih in zbiranju podpisov 138. člena ustave ne bodo spremenili«. Tržaški odbor za zaščito italijanske ustave je izrazil veliko zadoščenje, ker se je vlada tokrat, po mojem mnenju, modro odpovedala spremembam omenjenega člena. Žal nam je lahko, da se nista naši pomembni ZVEZI , Zveza slovenskih kulturnih društev in SKGZ, pridružili široki ljudski zahtevi po vsej državi. Besedilo 138. čl. ustave je naslednje: »Zakone o spremembah ustave in druge ustavne zakone mora sprejeti vsaka zbornica z dvema zaporednima sklepoma v presledku, ki ni krajši od treh mesecev, ter jih odobriti pri drugem glasovanju z absolutno večino članov vsake zbornice. Zakoni sami so podvrženi ljudskemu referendumu, če v roku treh mesecev po njihovi objavi to zahteva petina članov ene zbornice ali petsto tisoč volilcev ali pet deželnih svetov. Zakon, podvržen referendumu, se ne razglasi, če ni odobren z večino veljavnih glasov. Referendum pa se ne razpiše, če sta zakon po drugem glasovanju obe Zbornici odobrili z dvetretjinsko večino svojih članov.« (Sloveski prevod Prof. Marijan Bajc) Pozdravljeni in ostanimo budni. Edvin Švab / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 27. decembra 2013 3 FJK - Na Piancavallu dež »odplaknil« sneg s prog, Valcellina odrezana od sveta Težave zaradi velikih količin dežja in snega PORDENON - Od poznega božičnega popoldneva in na štefanovo je bila Furlanija-Julijska krajina na udaru južnega vetra, močnega dežja in tudi obilnih snežnih padavin. Slabo vreme ni v enaki meri prizadelo vseh krajev. Vsekakor je bilo najhuje na Porde-nonskem, kjer je bila zgornja Valcellina praktično odrezana od sveta. Od 4. ure zjutraj je bila zaradi poplavljanja potoka Var-me v občini Barcis zaprta deželna cesta št.251, ki predstavlja edino zvezo za Claut, Cimolais in Erto-Casso. Pomoč prebivalstvu so tako v skladu z dogovorom dveh prefektur nudili sile javnega reda, gasilci in služba 118 iz Belluna, od koder je bilo še mogoče priti v »odrezane« kraje. Veliko razočaranja vlada na Pianca-vallu, kjer je »vodna bomba« odnesla skoraj ves sneg in uničila smučarske proge. Kot je povedal vodja Promoturovega urada na Piancavallu Enzo Sima, je dež, zapadlo ga je kar 300 mm na kvadratni meter, v nasprotju z napovedmi padal do nadmorske višine 1500 metrov, količina padavin pa je bila tolikšna, da so v iztekih Potok Varma je Valcellino odrezal od preostalega dela FJK, pomoč pa je prihajala iz Belluna smučarskih prog nastala prava mala jezerca. »Vsekakor bomo storili vse, kar je mogoče, da bomo proge usposobili za novoletne praznike,« je še dejal Sima. Škoda je precejšnja, ustavljene pa so seveda tudi vse smučarske naprave. Obračun tradicionalnega božičnega tedna, ko je obisk največji, bo zaradi tega slab, zaradi dežja in ustavljenih naprav pa so začele »deževa- ti« tudi odpovedi za novoletne praznike. Drugod je v višjih predelih snežilo. Največ novega snega so namerili na meteorološki postaji »Livinal Lunc« v občini Kluže na višini 1837 m, in sicer več kot 110 cm. Zaradi novozapadlega snega so imeli težave tudi v kraju Forni di Sopra, kjer so bili zaradi padlih dreves ves dan brez elektrike. Zaprte so bile tudi smučarske na- prave na vseh deželnih smučiščih, razen na Zoncolanu. Zaradi novega snega v gorah je od včeraj dalje tudi povečana nevarnost snežnih plazov. Ob morju je bilo težav manj. Padavine niso bile tako močne, pihal je južni veter, v Gradežu pa so zabeležili nekoliko višji nivo morja, vendar problemov ni bilo. LUKA KOPER Nova naložba v kontejnerski terminal KOPER - V Luki Koper so začeli z izgradnjo 8,39 milijona evrov vredne skladiščne površine v zaledju kontejnerskega terminala, s katero bodo pridobili 6840 kvadratnih metrov za skladiščenje 672 kontejnerskih enot. Dela bodo predvidoma zaključena avgusta. Za izgradnjo novih skladiščnih površin bodo do globine približno 50 metrov, kjer se nahaja nosilni sloj tal, zabili 273 pilotov. Z načrtovano naložbo se bo letna zmogljivost kontejnerskega terminala s sedanjih 750.000 povečala za dodatnih 230.000 kon-tejnerskih enot. Dolgoročno nameravajo v Luki z vlaganji v infrastrukturo in opremo v naslednjih desetih letih zagotoviti zmogljivost pretovora 1,4 milijona kontejnerskih enot. Projekt poleg poglabljanja morskega dna prvega bazena zajema tudi izgradnjo dodatnih 100 metrov operativne obale z vso pripadajočo opremo. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na 78 milijonov evrov, bo potekal več-fazno in bo v celoti zaključen do leta 2018. SLOVENIJA - Časopis se srečuje s podobnimi težavami kot ostali mediji Pobuda primorskih poslancev za ohranitev Primorskih novic KOPER - Primorski poslanci Jerko Čehovin, Samo Bevk, Mirko Brulc, Mirjam Bon Klajnšček, Lejla Hercegovac, Ljubica Jelušič, Aljoša Jerič, Ivan Simčič in Kristina Valenčič so sprožili pobudo za ohranitev Primorskih novic kot zadnjega slovenskega regionalnega časopisa. Med drugim so pozvali večinskega lastnika Splošno plovbo ter druge lastnike, občine in podjetja v regiji k skupnemu ukrepanju, da Primorske novice »ostanejo naš vsakdan in skupna tradicija«. Žal so se tudi Primorske novice znašle v neusmiljenih mlinih gospodarskih okoliščin, ugotavljajo in poudarjajo, da je prav dejstvo, »da so z nami vsak dan že več generacij, razlog, da si ne predstavljamo podobe Notranjske, Krasa, Primorske in Obale brez Primorskih novic. Vloge tiskanega regijskega časopisa ne morejo odtehtati elektronski mediji, tudi internet ne.« Rok Hladnik, ki je mesto direktorja Primorskih novic zasedel pred nekaj tedni, se je zahvalil za omenjeno pobudo, saj to pomeni, da poslanci razumejo, da časnik opravlja pomembno funkcijo in družbeno koristno dejavnost informiranja prebivalstva te regije z vsebinami ter zgodbami, ki tukaj nastajajo. Ob tem je dodal, da bi veliko pomenilo že, če bi primorske občine vse uradne objave ali vsaj del njih objavljale v Primorskih novicah. Direktor Primorskih novic ocenjuje, da ima družba podobne težave kot ostale časopisne hiše. »Soočamo se z globalnim trendom padanja prodane (tiskane) naklade in selitev bralcev na interaktivne platforme. Dosedanji sprejeti ukrepi so zagotovili vzdržno kratkoročno poslovanje, vendar so bili premalo usmerjeni v razvoj,« je dodal. Prav zato je po njegovem treba dolgoročno stabilizirati poslovanje družbe in začeti z razvojem poslovnega modela, na katerem se, kot je prepričan, v zadnjih letih ni veliko delalo. Ponudbo Primorskih novic je tako treba dopolniti z interaktivnimi vsebinami (prenova spletne strani, dostop za tablice/pametne telefone, vsebinska prenova portala) ter s prenovo vsebin časopisa in raznih prilog, s čimer bi postali bolj privlačni tako za bralce kot za naročnike in oglaševalce, še meni Hladnik. (STA) KRANJ - Pripravili bodo posebno razstavo Prešernova hiša že 50 let preurejena v muzej KRANJ - Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar je bila hiša v Kranju, v kateri je France Prešeren bival zadnja leta svojega življenja, urejena v pesnikov muzej. Ob tej priložnosti bo Gorenjski muzej do 8. februarja pripravil posebno zgodovinsko razstavo, ki naj bi povezala tudi ostale kranjske kulturne inštitu-cije. Obletnico bodo posebej obeležili na kulturni dan. Hiša, v kateri je Prešeren bival od leta 1846 pa do svoje smrti 8. februarja 1849, je bila namreč kot spominski muzej odprta na ta dan leta 1964 ob 115-letni-ci pesnikove smrti. V letih 2000 in 2001 so hišo, ki datira v 17. stoletje v čas pozne gotike, generalno prenovili, hkrati pa postavili novo stal- no razstavo, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju. Za spominsko hišo v Kranju skrbi Gorenjski muzej, ki v pritličnih prostorih hiše, kjer je urejena galerija, ob obletnicah pesnikovega rojstnega dne in smrti pripravlja razstave, povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom. Tematsko razstave zajemajo predvsem literarnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in likovno področje. Ob 50-letnici odprtja spominskega muzeja v Prešernovi hiši bo postavljena zgodovinska razstava, ki bo povezala različna društva in vse kulturne inštitucije v Kranju. ULIČNO GLEDALIŠČE - Do konca leta festival Gledališča Ane Monroe Ana Mraz v Ljubljani LJUBLJANA - Z nastopom Eve Škofič Maurer na Mesarskem mostu se je sinoči začel festival uličnega gledališča Ana Mraz začel še v Ljubljani, zasedel pa bo tudi Kamnik. Zimski mednarodni festival Gledališče Ane Monro v sodelovanju s Turizmom Ljubljana v okviru decembrskih prireditev v prestolnici pripravlja že deset let. Tokrat bo Ana Mraz, podobno kot pred njo poletna Ana Desetnica in jesenska Ana Plamenita, obiskala tudi druga slovenska mesta, so sporočili iz Gledališča Ane Monro. Ana Mraz se je včeraj iz Radovljice preselila na Mesarski most v Ljubljani, kjer bo meščane animirala vsak večer do 30. decembra. V Kamniku je dogajanje zavzelo Samčev prehod, kjer bo Ana Mraz svoje vragolije predstavljala še danes. V štajerski prestolnici pa bo od 28. do 30. decembra zavzela Grajski trg in Gosposko ulico. Rdeča nit letošnjega programa je klovnovski pogled na svet, zato so v goste povabili številne zabavljače iz domovine in tujine. Ob klovnovskih vragolijah Ana Mraz obiskovalcem ponuja še prikaz manipuliranja z ognjenimi zublji in nekaj commedie dell'arte v podobi Maskiranega kriminala s študentoma igre Lo-vrom Finžgarjem in Nikom Škrlecem. Deklica z vžigalicami je bila navdih za ulično predstavo Presketalka v izvedbi Teatra Pol-pet. Predstavo senc s Spomini pozimi pripravlja AllaTea, žonglerski šov Andrej Tomše, za čarovnijo pa skrbi Sam Sebastian. Ana Mraz bo spet zabavala Ljubljančane arhiv 4 1 2 Petek, 27. decembra 2013 Boljunška dekleta znajo obdržati zase skrivnost bolje kot najbolj prekaljene tajne službe. Poleti so na zaupnem konspira-tivnem sestanku izbrale svojo frejlo, kar v njihovem šifriranem žargonu pomeni vodjo, in niso izdale svoje izbire vse do včeraj popoldne, ko se je na domači Gorici začelo tradicionalno lučanje. Prvo jabolko mora po vaškem običaju zalučati prav frejla. Kdo bo, ni bilo znano do zadnjega trenutka. Dekleta s spodnjega dela vasi - njim je pripadala frejla - so si celo privoščile finto, da bi ukanile več kot dvesto radovednežev, ki so se stiskali ob pročeljih hiš, da bi se ubranili nadležnega dežja. Ko se je zabojem jabolk sredi trga približala Makri, so bili vsi prepričani, da je ona letošnja frejla. Pa je le zamahnila s prazno roko po zraku in odšla. Za njo je Irina, letnik '90, vendarle prijela za jabolko, ga zalučala, in takrat se je začelo. Lučanje v Boljuncu poteka na štefanovo in nekako laično obnavlja kamenjanje svetega Štefana. Namesto kamenja po Gorici že desetletja letijo jabolka. Lučajo jih vaška dekleta od 16. leta starosti pa vse do poroke. Letos jih je bilo dvanajst; prvič se jim je pridružila novinka Nika, letnik '97, iz Zaboljunca, zagnana levičarka (vsaj kar se metanja jabolk tiče ...). Lučanje je bilo »enakopravno«: po šest deklet - tistih iz gornjega konca vasi - se je zbralo na gornji strani Gorice, prav toliko jih je bilo na spodnji strani trga (tiste iz spodnje vasi). Pred lučanjem je bilo treba zadostiti nekaterim obveznostim: vsako dekle je moralo prispevati po pet kilogramov jabolk in dva litra vina za topli napitek (beri: kuhano vino ...) po napornem lučanju. Obvezna pa je bila tudi prisotnost na popoldanskem blagoslovu v bližnji vaški cerkvi. Prav cerkveni zvon je četrt pred tretjo popoldne naznanil začetek lučanja. Prvi meti so bili rekreacijskega značaja. Vrsti deklet sta si bili 35 korakov narazen, malo katero jabolko je poletelo tako daleč, vsa so se že na pol poti raztreščila na tlak. Ko bi tako kamenjali pred skoraj dvema tisočletjema, bi Štefan še dolgo živel, in vprašljivo je, ali bi sploh postal svetnik ... »Tako lučanje ni v skladu s tradicijo,« je ob strani ugotavljal Leo Koren, sicer Lonjerc po poreklu, a - že 35 let -Boljunčan po priselitvi. »Dekleta so nekoč lučala jabolka v fante, ki so jim bili všeč,« je razlagal. Potem ko se je 60 kilogramov jabolk že raztreščilo na tla, so ga dekleta uslišala. Združile so se, s tal pobrale večje kose jabolk in začele ofenzivo na fante. Tarča prvega desanta so bili tisti zbrani ob pročelju trafike. Druga ofenziva je ciljala v mladce zbrane v zastekljeni verandi bara ued Nataše, kot domače pravijo lokalu na koncu Gorice. Tretji rafal je presenetil prisotne pod balkonom rojstne hiše skladatelja Frana Venturinija (30. maj 1882); zadnji dekliški jabolčni juriš pa se je znesel nad ljudi, ki so pod balkonom hišne številke 46 čakali na kuhano vino, ki je vabljivo vonjalo iz velikega lonca. V lučanje so se vmešali tudi otroci, tako so kosi jabolk leteli z ene na drugo stran Gorice, da je bilo veselje. Po polurnem boju, potem ko je v zvoniku odzvonilo, so se dekleta z aplavzom zahvalile prisotnim, čakala pa jih je še ena obveznost: približale so se loncu s kuhanim vinom in zapele Živi torej. Tudi z željo, da bi lepa tradicija lu-čanja v Boljuncu še živela. Seveda z zagonetnim vprašanjem: kdo bo prihodnja frejla? M.K. OBČINSKI SVET - Stranka SEL o parkirišču na nabrežju »Projekt za parkirišče je treba na novo pregledati« Pogled na palačo Carciotti bi delno ovirala pregrada Občinski svetniki stranke Levice, ekologije in svobode (SEL) v tržaškem občinskem svetu zahtevajo od tržaškega občinskega odbora, da na novo pregleda projekt za gradnjo podzemnega parkirišča na tržaškem nabrežju. Načrt je namreč nepotreben, pravi SEL, nadaljevati po ubrani poti pa bi bilo pogubno za vso skupnost. VELIKI TRG - Na Štefanovo že tradicionalna pobuda Potapljaška maša Maša je potekala 37. leto zapored, daroval pa jo je pristaniški kaplan Alessandro Amodeo Na tržaškem nabrežju pred Velikem trgom je bila včeraj dopoldne že 37. leto zapored tradicionalna potapljaška maša, ki jo prireja na štefanovo tržaški potapljaški kljub Sub Sea Club Trieste. Mašo je daroval pristaniški kaplan Alessandro Amodeo, ki je pridigo in odlomek iz nadškofove praznične homilije kot vselej prebral v posebnem steklenem zvonu pet metrov pod morsko gladino, varnost pa so blizu njega zagotavljali potapljači omenjenega kluba. Homilijo so duhovniku posredovali posebno izurjeni psi civilne zaščite, dogodku pa je tudi prek velikega ekrana, ki je bil postavljen na nekem tovornjaku, sledilo veliko ljudi. Po obredu so se udeleženci lahko posladkali s tipičnimi božičnimi sladicami in kuhanim vinom. Homilijo so kaplanu Alessandru Amodeu posredovali psi foto damjan Podzemno parkirišče naj bi nastalo v prihodnosti na tržaškem nabrežju, in sicer na območju med palačo Carciotti in pomolom Audace. Projekt je tržaški občinski svet že sprejel, a brez polemik ni šlo. Stranka SEL, ki je sestavni del levosredinske večine, načrta namreč ni podprla. Nasprotno, geologu Liviu Sirovichu je naročila, naj podrobno analizira projekt. Izsledke študije so predstavili v začetku decembra, Sirovich pa je bil takrat zelo kritičen do projekta in do načrtovalcev. Načrt je nepopoln in tudi nepotreben, je povedal Sirovich, v njem pa so mnoga protislovja, pomanjkljivosti, netočnosti in napake. Celo računi glede sile morske vode in podatki glede potrebnih ukrepov niso popolnoma natančni, je dodal Sirovich. Projekt je iz tehničnega vidika ambiciozen, saj je to zelo delikatna gradnja in so v bližini tudi mnoga pomembna zgodovinska poslopja, kot sta palača Car-ciotti ali gledališče Verdi. Toda v predloženih načrtih so mnoge nepravilnosti, meni Sirovich, poleg tega so načrtovalci predstavili protislovno dokumentacijo, ki sloni med drugim na nepopolnih geofizi-čnih in geotehničnih raziskavah. Zdaj se je izkazalo, da naj bi bile nekatere trditve načrtovalcev celo neresnične, pravi SEL. V dokumentaciji je med drugim zapisano, da je zadolženo podjetje že izdelalo podobna dela, in sicer v Milanu in pod umetnim jezerom, poznanim kot »idroscalo«. Upravitelji tega območja pa so na izrecno vprašanje pismeno odgovorili, da ni pod tem jezerom in v njegovi bližini nobene podzemne gradnje, so poudarili pri SEL. / TRST Petek, 27. decembra 2013 5 MIRAMARSKI DREVORED - Delavci poskrbeli za arheološko odkritje Starorimsko razkošje v Barkovljah Obmorska gradnja verjetno omogočala privezovanje plovil pred tamkajšnjimi vilami - V neposredni bližini se skrivajo tri vile Delavci, ki v Barkovljah obnavljajo kanalizacijo pod Miramarskim drevoredom, so med izkopavanjem in pred odstranjevanjem dotrajanih cevi opazili zanimive podzemne bloke peščenjaka. Takoj je kazalo, da je to del večjega objekta iz starih časov. Delavci so prekinili delo, družba AcegasAPS pa je takoj obvestila deželno spomeniško varstvo. Le-to je naročilo specializiranemu podjetju ArcheoTest srl, naj si čim prej ogleda odkritje in ugotovi, za kaj gre. Ogled arheološkega najdišča pred sedežem krožka Canottieri Saturnia (v bližini hotela Greif Maria Theresia) in zbiranje podatkov sta potekala od 16. do 18. decembra, spomeniško varstvo pa je rezultate sporočilo v božičnih dneh. Pod Miramarskim drevoredom so odkrili dobro ohranjene ostanke starorimske obmorske gradnje, ki dopolnjuje barkovljanski arheološki »mozaik«. V Barkovljah so ob koncu 19. stoletja namreč odkrili ostanke raznih starorimskih vil, ena od katerih se nahaja prav pod hotelom Greif. Druga je po navedbah spomeniškega varstva nekoliko južneje, pod hišami in vrtovi na območju ulic Bonafata in Bo-veto ter Miramarskega drevoreda. Tretja rimska vila je pod barkovljansko postajo karabinjerjev in njenim vrtom. Vsaka od teh razkošnih stavb je razpo- Delavci so hoteli odstraniti dotrajano cev, odkrili pa so bloke peščenjaka, ki so del starorimskega obmorskega objekta foto damjan lagala z obsežnimi prostori in termalnim sistemom, tla so bila tlakovana z mozaiki. Vile so imele dostop do morja, pravkar odkriti objekt pa naj bi bila nekakšna bankina za privezovanje plovil. Zaznamu- jejo jo večji bloki peščenjaka, ki jih je morje s časom nekoliko zaoblilo. Odkritje bo omogočilo arheologom, da natančneje opredelijo tedanjo pozicijo in značilnosti barkovljanske obale. KATINARSKA BOLNIŠNICA - Nekdanji atlet in trener se je ponesrečil z avtomobilom Dušku Švabu gre na bolje Zdravstveno stanje ostaja resno, nekateri znaki spodbudni - V začetku tedna izgubil nadzor nad vozilom na tržaški hitri cesti Tržačan Dušan Švab, znan slovenski atlet in atletski trener, se je v začetku tega tedna hudo ponesrečil z avtomobilom, včerajšnje novice iz katinarske bolnišnice pa so bile dokaj spodbudne. Švab ni v življenjski nevarnosti, nekatere notranje poškodbe so menda ublažili, zdravniki pa so še vedno zelo previdni. 67-letni Švab se je v ponedeljek okrog 13. ure sam peljal iz Trsta v Milje, namenjen je bil na trening nogometnega kluba Muggia. Nekdanji atlet, trener in tudi predsednik Atletskega kluba Bor sodeluje namreč v zadnjih letih z raznimi tržaškimi nogometnimi društvi, in sicer v vlogi kondicijskega trenerja. Na spolzki tržaški hitri cesti je pri izvozu za ulici Errera in Caboto izgubil nadzor nad svojim avtomobilom, k temu je verjetno botrovala neprilagojena hitrost. Voznik ni imel pripetega varnostnega pasu. Vozilo se je obračalo in drselo po cesti kakih 300 metrov, Švaba pa je vrglo iz njega in ga ba- je tudi poškodovalo, tako da so morali gasilci izvleči ponesrečenca izpod avtomobila. Cesta je bila več kot eno uro zaprta za promet. Na tem odseku so prometne nesreče v vlažnem vremenu pogoste, saj se tudi zaradi izpustov iz škedenjske železarne ustvari na cestišču posebno spolzka plast prahu in vlage, ki povzroča voznikom težave. Švabu so v bolnišnici na Katinari odstranili poškodovano vranico, skrbi je vzbujala tudi poškodba na pljučih. Utrpel je več zlomov, zaradi izliva krvi v glavi pa je v umetni komi. Včeraj je njegova žena povedala, da zdravstveno stanje ostaja resno, a da so vidni znaki izboljšanja. S poškodbo na pljučih gre na bolje, vče- Levo Dušan Švab, zgoraj gasilci in služba 118 na prizorišču nesreče ras raj zjutraj pa je pacient dobro reagiral na poskusno prebujanje iz umetne kome. Nov test bo na vrsti danes, zdravniki v prvi vrsti pozorno preverjajo, ali so se poškodovali možgani. SOLIDARNOST - Vsakoletna pobuda v skupnosti S. Martino al Campo Božično kosilo Skupnost San Martino al Campo je na božični dan kot že vsako leto ponudila božično kosilo nekaterim ljudem, do katerih je bila usoda manj radodarna. V prostorih skupnosti so tako nekateri člani skupnosti oziroma brezdomci praznovali božič s toplim obrokom in si izmenjali voščila z dru- Božično kosilo v skupnosti San Martino al Campo foto damjan gimi. Spomnimo naj, da je skupnost San Martino al Campo nastala v 70. letih, med njenimi ustanovitelji pa je bil duhovnik Mario Vatta, ki je danes njen častni predsednik. To je skupnost prostovoljcev, ki pomaga osebam v težavah, pri njem pa aktivno sodeluje približno 100 ljudi. Na Primorskem dnevniku, kjer Duška redno srečujemo, srčno upamo, da bo poškodovani s svojimi nadpovprečnimi telesnimi sposobnostmi in značilnim močnim značajem dobro okreval. UL. VALDIRIVO Bomba? Ne, lak! Štiristo gramov težki razpršilec z lakom za lase je na božični dan povzročil pravo razdejanje. V Ulici Val-dirivo 14 je eksplozija pozno popoldne poškodovala stene in okna. Do eksplozije je prišlo v majhni kopalnici v stanovanju v prvem nadstropju stare in slabo vzdrževane stavbe. Pok je bil tako silovit, da je podrl tri zidove v stanovanju, ki je sicer v zelo slabem stanju. Dejstvo, da je do nje prišlo v majhnem prostoru, je še ojačilo eksplozijo. K sreči so bili stanovalci v kuhinji in torej dovolj daleč od razpršilca. Kljub temu so nosečnico, ki se je zelo ustrašila, pospremili na pregled v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Slabše jo je skupila potnica avtomobila, ki se je peljal po Ul. Valdirivo. Črepinje, ki so priletele skozi odprto okno, so ji namreč poškodovale oči. Poškodovan je tudi avtomobil. Eden od okvirov poškodovanih oken se je nevarno prevesil na cesto in še dobro, da se ni odtrgal in koga poškodoval. V nedeljo podelitev 26. nagrade Dušana Černeta tržaškim šolskim sestram 26. nagrado Dušana Černeta bo prejela Tržaška provinca šolskih sester, in sicer v nedeljo, 29. decembra, ob 16. uri v Zavodu šolskih sester v Ul. delle Doc-ce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg slovesne izročitve nagrade bosta na sporedu krajši okrogli mizi o opravljeni poti in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Danes odprtje razstave v osmici pri Šemcu v Prečniku V osmici pri Šemcu v Prečniku bodo danes odprli likovno razstavo umetnice Mihaele Velikonja, doma iz Saleža, rojene pa v Lokah na Goriškem. Tema, ki jo likovnica najraje upodablja, je življenje na vasi. Umetnico bo ob 19. uri predstavila predsednica šempolajskega SKD Vigred Elena Legiša. Televizorji za bolnišnico Burlo V otroški bolnišnici Burlo Garofolo je od včeraj šest novih televizorjev, ki so jih podarili nekateri podjetniki. Televizorje so že namestili v nekaterih čakalnicah, kjer se bodo lahko otroci kratkočasili, od oddelka za prvo pomoč do onkološkega in ortopedskega oddelka. Za božično darilo so poskrbeli lastnika podjetja Progetto 74 Sergio Corsi in Matteo Milaz-zi ter lastnik družbe Cambielli Edil Friu-li Maurizio Zangrilli. Klavirski koncert V dvorani Tripcovich bo danes ob 16.30 klavirski koncert, ki ga prireja združenje Auser v sodelovanju z Občino Trst. Pianistka Erika Crino bo izvajala skladbe Rachmaninova, Chopina, Schu-manna in Ravela. Vstop je brezplačen. Božični zborovski koncert V nizu božičnih koncertov, ki jih prireja Tržaška občina, bo danes ob 19. uri v cerkvi Marije Pomočnice na Trgu sv. Lucije zborovski nastop na pobudo skupine Incontro. 20-članski mešani pevski zbor, ki ga vodi Rita Susowsky, bo ob glasbeni spremljavi ponudil spored avtorskih in tradicionalnih božičnih napevov. Zaprta izpostava v Rojanu Občina Trst sporoča, da bo občinska izpostava v Rojanu zaprta danes, 27. decembra, ter v ponedeljek in torek, 30. in 31. decembra. Naročena in še ne dvignjena potrdila bodo v teh dneh na voljo v izpostavi v Ul. Giotto 2. Prevažal ukraden baker Policista sta na avtocestnem priključku pri Štivanu ustavila 51-letnega romunskega voznika s stalnim bivališčem v lombardskem Vigevanu. Bil je živčen in izkazalo se je, da je bil v preteklosti obsojen zaradi tatvine , poskusa tatvine ter prikrivanja ukradenega blaga. Policista sta se zatorej odločila za globlji pregled vozila in v njem našla kakih 10 metrov ukradenih, delno zarjavelih bakrenih kablov. Skupaj tehtajo skoraj 800 kilogramov. Baker in avto sta zasegla, voznika pa ovadila. Razgrajač v alkoholnih hlapih V ponedeljek okrog 18.40 je 32-letni moški v alkoholnih hlapih udarjal s pestmi po kovinskih vhodnih vratih stanovanjskega poslopja v Ul. Rossetti. Stanovalci so obvestili karabinjerje, ki so kmalu prispeli in od prenapeteža zahtevali osebni dokument. Tržačan M. S. jih je ozmerjal in odrinil, oni pa so ga zadržali s silo. Prislužil si je ovadbo ter globo zaradi vinjenosti. e B Torek, 24. decembra 2013 TRST / NABREŽINA - Na pobudo SKD Igo Gruden in jusarjev Dva koledarja za l. 2014 Prvi obravnava kulturno delovanje nekoč in danes, drugi pa prvo svetovno vojno V tem predprazničnem času sta v Nabrežini prišla v javnost dva koledarja za leto 2014. Prvi, ki ga je izdalo SKD Igo Gruden, prikazuje raznoliko nabrežinsko kulturno društveno delovanje od prvih povojnih let do dandanašnjih dni. Ob obračanju koledarskih listov, ki so grafično lično dodelani, bodo tisti, ki si bodo koledar nabavili, iz meseca v mesec odkrivali ali obujali spomin na pestro dejavnost, ki se je v preteklosti in se še danes odvija v društvenih prostorih zraven na-brežinskega »placa.« Pred našimi očmi se bodo tako zvrstile fotografije o uprizoritvah slavnega dramskega in baletnega odseka, številnih dirigentov, ki so vodili oziroma vodijo razne na-brežinske zborovske sestave, v katerih so vedno peli pevci tudi iz okoliških vasi ter utrinkov z raznih družabnih prireditev. Objavljene črno-bele in barvne posnetke spremljajo didaskalije ter stavki z izvirno vsebino, ki ponujajo opazovalcu možnost zanimivega razmisleka. Poleg specifične subjektivne in širše krajevne objektivne vrednosti objavljenih fotografij, nas le-te v koledarju tudi opozarjajo v kolikšni meri in kako so se v teku desetletij razvijala oblačila, moda in navade kraškega prebivalstva. Kdor bi si rad priskrbel koledar z naslovom »Nekoč in ...danes,« se mora obrniti na društvene delavce SKD Igo Gruden. Nabrežinski jusarji so se pa odločili, tokrat prvič, za tisk koledarja, ki je posvečen prvi svetovni vojni. Prihodnje leto poteka namreč stoletnica začetka bojev na raznih evropskih bojiščih. Jusarski odbor je dal pobudo za zbiranje med domačini fotografskega in drugega gradiva, ki je povezano s potekom ali posledicami vojne v vasi. Koledar prikazuje porušene hiše, uničeno železniško postajo, fante in može v vojaški suknji, ki so se več let borili daleč od doma, zaklonišča, ki so bila urejena v kamnolomih in razne dopise. Zaradi bližine Soške fronte so Nabrežinci morali v begunstvo. Vas je obstreljevalo italijansko topništvo. V neposredni bližini vasi, v dolini Šišček, so takrat uredili avstro-ogrsko pokopališče, kateremu je Igo Gruden posvetil pesem. Ob obračanju strani koledarja nam črno-bele fotografije razkrivajo zgodbe iz spominov, o katerih smo slišali pripovedovati ali brali. Koledar jusarjev si je mogoče nabaviti v knjigarni Terčon, v pivnici Bunker ali na prednovoletni napitnici, ki jo na-brežinski Jus in Godbeno društvo Na-brežina prirejata danes, 27. decembra, od 18. ure dalje, na osrednjem vaškem trgu. Hkrati nabrežinski jusarji vabijo domačine k čiščenju gozda na območju, ki mu vaščani pravijo »Za Vodico:« delovne akcije bodo tudi v novem letu potekale ob sobotah. (Mch) Slika z naslovnice koledarja, ki so ga ob stoletnici začetka prve svetovne vojne natisnili nabrežinski jusarji OBČINA TRST - Srbski generalni konzul Kičanovic pri Cosoliniju Nekdanji jugoslovanski košarkarski as postal generalni konzul Srbije v Trstu V mladih letih sta si bila ... košarkarska kolega, seveda z različnimi rezultati in v različnih krajih; v zrelih letih ju je politika »združila«, da sta se srečala v Trstu. Roberto Coso-lini kot župan, Dragan Kičanovic kot novi generalni konzul Republike srbske. Na božično vigilijo sta prvemu vljudnostnemu nekdanjega svetovnega košarkarskega asa v občinski palači prisostvovala druga dva košarkarska delavca, trener (in Kičano-vicev prijatelj) Bogdan Tanjevic in tržaški odbornik (ter nekdanji jadra-nov težki center) Edi Kraus. Ob skupnem imenovalcu četverice - košarki - je bil govor tudi o tem, kar Kičanovica in Cosolinija sedaj druži: srbska skupnost v Trstu. Ta je številčno krepka, dobro organizirana, zelo živahna na kulturnem, družbenem in športnem področju, je poudaril Cosolini. Kičanovic je spomnil na odlične odnose med Italijo in Srbijo, ki jih je nedavno vladno sre- Z leve Tanjevič, Kičanovic, Cosolini in Kraus čanje v Anconi še okrepilo, na kakih 70 do 80 tisoč Srbov živečih na italijanskem severovzhodu, na kakih 9 tisoč članov srbske skupnosti v Trstu. Sodelovanje je utečeno, Kičanovic pa je vsekakor zaprosil Cosolinija za po- moč: pred leti sta imela Trst in Beograd letalsko povezavo, ki pa je odmrla. Potrebno bi jo bilo spet vzpostaviti, je zaželel srbski konzul. Zupan mu je pritrdil in napovedal poseg pri »pristojnih organih.« SPORTWEEK - Sto najboljših vin na svetu Tudi Zidarich! Luca Gardini na platnici vinske priloge revije SportWeek, ki izhaja z italijanskim športnim dnevnikom La Gazzetta dello sport Vitovska praprovskega vinarja Benjamina Zidaricha iz leta 2010 je letos med stotimi najboljšimi vini na svetu. Tako meni slavni Luca Gardini, nekdanji svetovni prvak med sommelierji. Revijo SportWeek in italijanski športni dnevnik La Gazzetta dello sport je tokrat spremljala priloga z lestvico najboljših vin na svetu, Gardini je delil ocene do 100. Odlično oceno si je priborilo le eno vino: najboljši je po Gardinijevem uglednem mnenju barolo piemontske družine Mascarello. Sledijo vina z raznih celin, na 91. mestu pa je Zidaricheva vitovska (ocena 93/100). Lepo zadoščenje za ves Kras, na Gardinijevo lestvico se je v preteklih letih uvrstila tudi vitovska bratov Vodopivec iz Koludrovice. SV. JUST - Na pobudo krožka Istria Spominska plošča za Giuseppeja Callegarinija Svečanost pri spominski plošči Na Griču sv. Justa so v okviru krajše slovesnosti včeraj dopoldne postavili ploščo v spomin na Giuseppeja Calle-garinija. Pobudo za spominsko obeležje sta dala kulturni krožek Istria in deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Callegarini se je rodil leta 1915 v La Spezii, med drugo svetovno vojno pa je bil član italijanskega odporniškega gibanja v deželi FJK in v Pulju, kjer ga je foto damjan usmrtila nacifaštična roka 24. decembra leta 1944. Callegarini je bil antifašist in domoljub in se je zavzemal za to, da bi Istra postala del demokratične Italije. V tem smislu je tudi organiziral protifašistično gibanje v Pulju, dokler ga niso izsledili in ubili, njegovih posmrtnih ostankov pa niso nikdar izsledili. Na predlog parlamentarca Antonia De Bertija so mu 15. maja leta 1946 podelili zlato kolajno za vojaške zasluge. Včeraj danes Danes, PETEK, 27. decembra 2013 JANEZ Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 12.37. Jutri, SOBOTA, 28. decembra 2013 ZIVKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 994,8 mb pada, vlaga 69-odstotna, veter 18/32 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo danes, 27., in 31. decembra, tajništvo zaprto. DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v torek, 31. decembra, in soboto, 4. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v naslednjih dneh: 31. decembra, ter 4. januarja. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 31. decembra, ter 4. januarja. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt od 20. do 30. decembra vsak dan. Tel. 040-208987 ITI Osmice OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. ŠEMEC je odprl osmico v Prečniku. Tel. št.: 040-200613. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 24. decembra 2013 Bari S7 78 e 13 12 Cagliari S9 S0 e4 e1 23 Firence 1 S9 11 7S e3 Genova e2 38 77 12 8e Milan S7 S9 20 3e 37 Neapelj e7 2 22 S2 78 Palermo 74 S3 34 4S 2 Rim 40 S7 3S 19 e0 Turin S 23 S8 47 31 Benetke 41 7 19 ee 2 Nazionale 3S 82 33 22 19 Super Enalotto Št. 155 10 39 45 65 74 86 jolly60 Nagradni sklad 21.846.896,22 C brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 31.804,12 € 635 dobitnikov s 4 točkami 3e2,73 C 23.922 dobitnikov s 3 točkami 18,93 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 3e.273,00 € 210 dobitnikov s 3 točkami 1.893,00 € 2.977 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.576 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.988 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Petek, 27. decembra 2013 27 Vse najboljše, Elena Enostavno edina! Od nas vseh, ki te radi imamo ¿j Čestitke Naša MAGDI slavi svojih prvih 21915 dni, nadaljnjih vsaj še 14610 zdravih in srečnih dni, ji želimo vsi njeni domači. Draga MAGDA REBULA -METLIKA, prav vse se tebi danes ši-ka. K šopku let si danes ti dodala še en jubilejni cvet, ki zdaj še večji bo in še posebno lep. Ob tvojem rojstnem dnevu se s tabo veselimo in vse najboljše ti iz srca želimo. I & W, J & L. Danes praznuje naša MAJDA okrogla leta. Vse najboljše ji voščijo Nadja, Nives in Irene. Hip hip hura', naša SARA danes 7 let ima! Vse naj naj naj ji voščijo mama, tata, Karin in vsi, ki jo imajo radi. SKD Vesna čestita svoji »finančni mioietrici« TATJANI KOBAU, ki je postala psihoterapevtka ter ji želi obilo delovnih uspehov. [I] Lekarne Ponedeljek, 23., in torek, 24., ter petek, 27., in soboto, 28. decembra 2013: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 -390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - Darujte za sklad Bubnic Magajna 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«. ARISTON - 16.30,18.15,20.00,21.30 »II paradiso degli orchi«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »Spaghetti Story«; 16.30, 21.30 »Aqui y alla - Qui e la«. FELLINI - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.30 »Still Life«. KOPER - PLANET TUŠ - 22.30 »Dosta-vljalec«; 18.10 »Gremo mi po svoje 2«; 14.50, 21.10 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 21.00 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 18.10, 20.30, 22.50 »Je-beš Novce«; 14.30, 16.30 »Jelenček Ni-ko 2«; 14.40 »Jurij in pogumni vitezi«; 13.30, 16.30 »Ledeno kraljestvo«; 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 14.00, 16.00 »Sprehod z dinozavri«; 15.00, 17.50 »Sprehod z dinozavri 3D«; 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Har-lock«; 17.45, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 20.20 »Vse je izgubljeno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 18.30, 20.20, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 15.30 »Il segreto di Bab-bo Natale«; 15.20, 17.00 »Piovono polpette 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Moliere in bicicletta«; 16.00, 18.40, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. SUPER - 16.00, 17.30, 19.15, 21.00 »La mafia uccide solo d' estate«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 21.30 »Lo Hobbit - La de-solazione di Smaug 3D«; 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.20, 15.40, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney -Frozen il regno di ghiaccio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; 15.30, 17.30, 19.30 »Piovono polpette 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.30, 16.30, 18.30 »Frozen il regno di ghiac-cio«; 20.30, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 2: 15.10, 17.20, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Indovina chi viene a Natale?«; Dvorana 4: 15.15, 17.20, 19.50 »Philomena«; 15.30, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«; Dvorana 5: 14.40, 16.45, 18.45 »Piovono polpette 2«; 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. S Izleti vasi Dolina, Mačkolje, Prebeneg, So-cerb, Osp in Kastelec. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v Rovinj in nato na kosilo v agriturizem. Rojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna). □ Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko-novoletni izlet iz Sežane, na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, od 29. decembra, do 1. januarja. Ogledali si bomo znamenitosti s seznama UNESCO (Valtice -Lednice, Brno, Trebič, Telč, Krome-riž, Olomouc, Center Dunaja, Schonbrun), vinsko klet Valtice, na Morav-skem Krasu ogled brezna Macocha in jame Punkva, Austerliz, bojno polje znamenite Napoleonove bitke itd. Informacije na tel. +386 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 29. decembra. Zbirališče ob 9.30 v pre-beneškem parku, začetek pohoda ob 10. uri. Po pohodu skupno srečanje v parku v Prebenegu. Pohod prirejajo KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata člane in cenjene stranke, da bodo njihovi uradi zaprti do 6. januarja. Odprti bodo od 7 . januarja, Ul. Ghega 2 - 1. nadstropje. Poleg tega pa obveščamo, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja. JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Borisom Grudnom, Martinčev, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila danes, 27. decembra, od 18.00 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo vsi skupaj poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo danes, 27. decembra, vsi uradi zaprti. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, danes, 27. decembra, zaprt za stranke. SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti 35. spominskega nočnega pohoda v Dražgoše v soboto, 11. januarja, ali nedeljskega pohoda čez Jelovico, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do danes, 27. decembra, na tel. št. 040220155 (Livio). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo med prazniki zaprta do torka, 31. decembra. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Rok prijave zapade 31. decembra. SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14.00 na Po-klonu pri restavraciji Furlan na Re-pentabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt do vključno 6. januarja. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi na tradicionalno »Koledovanje« v ponedeljek, 6. januarja, s pričetkom ob 11.30 pred cerkvico Sv. Roka v Križu in zaključkom ob 18.00 v baru pri Bojani. Ob glasbeni spremljavi bomo šli od hiše do hiše in skupaj nazdravili na srečno novo leto! ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt do vključno 6. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in SKD Tabor - Opčine obveščata, da bosta zaprta do torka, 7. januarja. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata da Pilatesa med prazniki ne bo. Prva vadba v novem letu bo v torek, 7. januarja, v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini, z običajnim urnikom. DOBRO POČUTJE MED NOSEČNOSTJO - Center otrok in odraslih Harmonija, prireja inovativni tečaj za bodoče mamice in svoje otroke, na katerem lahko vsako sredo izboljšate svoje psiho-fizično stanje z namenom, da pridete pripravljene do poroda. Te- čaj bo vodila psihologinja in psihote-rapevtka Ingrid Bersenda. Toplo vabljene na prvo srečanje, ki bo potekalo v sredo, 8. januarja. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 3207431637. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. januarja dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Informacije: 340-5814566 (Valentina). Avtobusni prevoz: 3355476663 (Vanja). PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar -Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040-229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Villachu in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. H Prireditve 26. NAGRADO DUŠANA ČERNETA bo prejela Tržaška provinca šolskih sester in sicer v nedeljo, 29. decembra, ob 16. uri v Zavodu šolskih sester v Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg slovesne izročitve nagrade bosta na sporedu krajši okrogli mizi o opravljeni poti in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. POKLON ADIJU DANEVU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Večer avtorskih samospevov v poklon jubilantu, maestru Adiju Danevu«, ki bo v nedeljo, 29. decembra, ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje v Ul. Bona-fata 6. SKUPAJ NA OPČINAH... V torek, 31. decembra, ob 19.00 zahvalna Sv. Maša s petjem MeCPZ in s petimi lita-nijami MoPZ Sv. Jernej. V nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 v Taboru Novoletni Koncert: Trobilni Ansambel Glasbene šole Koper - dirigent Boris Ben-čič. Vsak dan bo možen obisk ateljeja umetnika Fulvia Cazzadorija od 15.30 do 19.30. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodel-no@libero.it. NATIVITAS V BREGU koncert v sklopu deželne revije Nativitas v soorga-nizaciji ZSKD in USCI FVG bo v petek, 3. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopata MePZ Fran Venturini - Domjo (dir. Cinzia Sancin) in ZePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič). S PESMIJO VAM ŽELIMO: koncert v sklopu revije Nativitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, ZSKD in USCI bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v miljski Stolnici. Nastopa Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin). TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz vsega sveta bo na ogled v Zupnij-ski dvorani v Nabrežini do 6. januarja. Urnik: sobota in prazniki, od 16. do 20. ure. Na ogled so tudi jaslice v cerkvi, ki so vsako leto drugačne! BOŽIČNI SIJAJ: koncert v sklopu revije Nativitas v sodelovanju z ZSKD in USCI bo v sredo, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopata pevski zbor Tončka Čok - Lo-njer / Katinara (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). SEKCIJA VZPI ANPI Prosek - Kontovel Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v KD na Proseku svečanost v spomin na mladega proseškega partizana Marjana Stoka, usmrčenega prav na 9. januar izpred 70. leti v Štorjah pri Sežani. Kulturni program bodo oblikovali proseški vrtec, ki se poimenuje po njemu, učenci proseške osnovne šole Avgusta Černigoja, srednješolski dijaki Frana Levstika, mladinski odsek godbe Prosek ter ŠDD Jaka Stoka. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v ponedeljek, 13. januarja, na koncert »Novoletno glasbeno voščilo«. Sodelujejo člani zbora opernega gledališča Verdi iz Trsta, pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. ' . Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, negovalka starejših ali varuška otrok. Tel.: 320-6303821. PODARIM potrebnim osebam pohištvo (spalnico in dnevno sobo) v Tržiču. Tel: 333-1218106. Za odvoz morate poskrbeti sami. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 335-7794451. PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799. ŠOP KLJUČEV, na katerem piše »Stanovanje«, smo našli v Devinščini. Kdor jih je izgubil, naj pokliče na tel. št.: 040-225222. Prispevki V spomin na drago Jolico, preminulo v Vogheri, daruje Anica Daneu 50,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opči-nah. V spomin na Sandro Mahnič daruje družina Hrovatin 50,00 evrov za MePZ Lipa. Ob izgubi dolgoletnega člana teniške sekcije BIBBIANOTA CORBA izreka iskreno sožalje vsem svojcem AŠZ Gaja MIRIAN MERVIC Ciao, nono vnukinja Chiara Ob izgubi dragega Miriana izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred B Torek, 24. decembra 2013 TRST / REVIJA NATIVITAS - Koncert v cerkvici na Ferlugih Moški božični glasovi Božične pesmi izvajala Barski oktet in zbor Tabor, povezovale pa so ju Citre iz Nove Gorice Za tiste, ki mislijo, da božične uspavanke nujno potrebujejo doprinos ženskih glasov ali da se božična skrivnost najbolj prilega ženskemu čutu, je deželna revija Nativitas poskrbela v nedeljo originalno koncertno ponudbo z naslovom Moški glasovi v božičnih pesmih. Tudi kraj nastopa ni spadal med najbolj običajne, saj se je koncert odvijal v mali cerkvici Lurške Matere božje na Ferlugih, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega razpoložljivega sedeža. V tem okviru so hvaležna akustika, intimno vzdušje in gostoljuben sprejem zagotovljeni; zaradi velikosti prostora pa je edini pogoj nastopati v komorni zasedbi. Izpolnile so ga vse tri sodelujoče skupine, ki so zastopale in povezale Tržaško, Benečijo in Novo Gorico. Pevci so prejeli prijazen pozdrav Nadje Roncelli in Kostance Mikulus, ki je povezovala program in je ob zborih uvedla tudi »instrumentalni« ženski element koncerta in sicer članice krožka Citre za dušo in srce Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice. Značilen zvok tega ljudskega glasbila se je prepletal med pevskimi točkami z izborom božičnih motivov, prijateljske vezi pa so že v osnovi utrdile mostove med Barskim oktetom in moškim zborom Tabor, saj je koncert spadal v kontekst vpeljane izmenjave. Desetčlanski Barski oktet deluje od leta 2008 v Terski dolini pod vodstvom Davida Clodiga in je s svojo pretežno mlado zasedbo lep dokaz plodnih prizadevanj za ohranitev specifične dediščine, tradicije in identitete beneških Slovencev. Tudi božični program je imel to dragoceno oznako z uporabo krajevnega narečja in z upoštevanjem avtorjev kot so Viljem Černo za besedila, Anton Qual-izza in Oreste Rosso za glasbo. Zbor Tabor v dvanajstčlanski zasedbi pa je podal različna doživljanja božičnega praznika s skladbami slovenskih, italijanskih in ruskih avtorjev. V teh dneh se revija Nativitas predstavlja s svojim najbolj intenzivnim, vsakodnevnim programom: po božičnih petih mašah, so bili na dan svetega Štefana spet na vrsti izven-liturgični NABREŽINA - Na ogled v župnijski dvorani Razstava jaslic z vseh koncev sveta V župnijski dvorani v Nabreži-ni so tudi letos obnovili priljubljeno tradicijo postavljanja božičnih jaslic iz raznih držav sveta. Na ogled bo- do do 6. januarja ob sobotah, nedeljah in praznikih med 16. in 20. uro. Jaslice si obiskovalci lahko ogledajo tudi v cerkvi. 64 g: Fernetiči 13 Repentabor tel. 040 216978 ODPRTO VSAK DAN OD 6.00 DO 21.00 DECEMBRA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 DO 13.00 Nastop Barskega okteta iz Terske doline pod vodstvom Davida Clodiga na koncertu Nativitas v cerkvici Lurške Matere božje na Ferlugih foto damjan koncerti z različnimi zvrstmi glasbe. Danes (27. decembra) bo v cerkvi svetega Roka v Gorici poklon skladatelju Orlan-du Dipiazzi, v Tržiču bo 29. na sporedu izvedba Rossinijeve Petite Messe solennelle, istega dne pa bodo otroci iz Vileš zapeli pred živimi jaslicami v Postojnski jami. Za naslednji koncert v režiji Zveze slovenskih kulturnih društev bo treba počakati do 3. januarja, ko bo cerkev v Bo-ljuncu gostila koncert Nativitas v Bregu z mešanim zborom Fran Venturini in žensko pevsko skupino Stu ledi. ROP DSI - Pogovor z nadškofom Uranom O pomenu božiča ■ v • v v današnjem času Upokojeni nadškof Alojz Uran na ponedeljkovem srečanju v DSI foto damjan »Hvaležen sem za vsak trenutek, ki se je zgodil v mojem življenju. Prišel sem do spoznanja, da ima vse svoj smisel in da Bog obrača vse v dobro. Najbolj dragoceno poslanstvo je to, da talente, ki smo jih prejeli, delimo z drugimi«. Tako je upokojeni nadškof Alojz Uran, ki je v Trstu od marca, na zadnjem srečanju Društva slovenskih izobražencev letošnjega leta, spregovoril o vprašanjih, ki so zapisana v vsakem izmed nas, ki nosimo v srcu spomine na božič. Božična blagovest ima svoje posebno sporočilo, ki je toliko bolj po- PADRIČE-GROPADA - KD Slovan in Skala Obudili koledovanje in nazdravili pod borom Zapel je MePZ Skala Slovan - Predstavili društveni koledar ^_ SSff Na sliki zgoraj otroci na božični ekodelavnici KD Slovan na Padričah. Na sliki desno, koledniki, pevke in pevci MePz Skala Slovan v Gropadi foto damjan V Gropadi in na Padričah nedeljska gosta megla ni skazila prazničnega vzdušja. Mešani pevski zbor Skala Slovan je obudil staro vaško tradicijo koledovanja. Pevke in pevci so pod taktirko dirigenta Jarija Jarca najprej v Gropadi koledovali od vodnjaka do vodnjaka. Kolednike, ki so zapeli nekaj božičnih pesmi, so pričakali vaščani in so jih nagradili z bučnim aplavzom. Pevski popoldan, ki se je začel pri gropajski »štjrni p'r C'ganki«, se je končal pri padriškem vodnjaku »na vasi«, kjer so mlade Pa- dričarke in Padričarji okrasili bor (postavila ga je Gozdna zadruga). Vaški otroci so obeske izdelali na jutranji božični eko delavnici. Za okraske so uporabili plastenke in druge predmete, ki se jih da reciklirati. Pod okrašenim borom so člani kulturnega društva predstavili društveni koledar 2014, ki so ga sestavili z ilustracijami Magde Starec Tavčar, Katerine Kalc in Chiare Sepin. Ob pevskem vložku so vaščani obeh vasi nazdravili praznikom s kuhanim vinom in domačimi sladicami. (jng) trebno, da ga odkrijemo prav v današnjem času. Medtem ko se v prejšnjem režimu Boga ni smelo niti omenjati v javnosti, smo danes priča potrošništvu, kristjani pa globoko doživljamo skrivnost Jezusovega rojstva. Že osvetljava luči v mestih ali t. i. veseli december nas opozarja na zunanjo podobo tega, kar iščemo danes: življenje. Posebno mladi doživljajo to iskanje mrzlično, in sicer v različnih oblikah zasvojenosti. Če ga ne najdejo, se oklenejo nadomestkov: virtualnega življenja, drog, iger na srečo, alkohola, seksa itd. Uran je s poslušalci v Peterlinovi dvorani delil dogodek še iz časa socializma, ko je bil župnik v Šentvidu. Tam so prirejali zelo bučne zabave in rockovske koncerte. Zelo ga je pretreslo, ko je videl mlade ljudi, ki so s sabo prinesli steklenico žgane pijače, takrat je bil moderen rum, in so ga spili na bližnjem pokopališču. Potem, ko so na spomeniku razbili steklenico, so na pol omamljeni šli na koncert. »Dejstvo je, da imajo več življenja v sebi osemdesetletniki kot najstniki. To iskanje življenja je posledica mišljenja zahodnega sveta: med imeti in biti. Če torej ni prave usmeritve v smisel življenja, se človek kot utopljenec oklene vsakega možnega količka«, je bil direkten nadškof Uran. Danes se v Sloveniji govori samo o pravicah otrok, ne pa o njihovih dolžnostih; tega ne znamo usklajevati, ker jim je bilo vse ponujeno. Pri dvajsetih letih so že vse izkusili, zato se pri študentih pojavi pogost pojav. Še posebno pri študiju jim zmanjka energije, da bi prišli do cilja. Manjka jim samo nekaj izpitov in diploma, a ne zmorejo doseči vrha in dokončati študija. Etiki darovanja se postavi nasproti etika koristi. Naslednje leto bo 130-letnica rojstva Ivana Preglja, zato je škof Uran prebral odlomek iz njegovega dela o božiču kot prispodobi novega upanja, ki prihaja. Božična skrivnost je noč neizmerne lepote. Odlomek zaključi s stavkom: »Kaj bi počeli brez Boga?«. Ta misel je moto današnjega večera. Tudi papež Frančišek poudarja, da je bistveni problem človeka pomanjkanje vere. V drugem delu večera je predavatelj spregovoril o svojem življenju in otroških spominih, saj je imel srečo tako v družini kot v fari. Božiča se spominja kot nekaj svetlega in toplega. Najlepši spomin ima na zornice, zgodnje maše ob peti uri zjutraj, in na družinsko bogoslužje, ko je oče molil rožni venec in blagoslovil s kadilom vse hišne prostore. Na koncu so se ustavili pri jaslicah in molili na kolenih. Posebno ganljivo je bilo, ko je oče prosil vseh odpuščanja. Nato so zapeli, pojedli in se odpravili k polnočnici s svečko, polni pričakovanja. Ob koncu se je predavatelj zaustavil še ob pomenu življenja, saj človek ni njegov gospodar. Ker Bog ni obupal nad človekom, se otroci še rojevajo: Bog nas ima rad takšne, kakršni smo. (met) / KULTURA Petek, 27. decembra 2013 9 BOŽIČNI KONCERT - Tradicionalno pevsko snidenje na Opčinah Pesem pričarala vzdušje Na reviji v priredbi ZCPZ nastopilo pet sestavov zborov Vesela pomlad, društva Tabor in sv. Jernej Iskrenost brez računalniškega posredovanja, domače jedi ob družinskem ognjišču brez potrebe po nalaganju fotografij obrokov na facebook, netek-movalni odnos do časa, ki nas danes stalno prehiteva, pogovarjanje v intimnem krogu, kjer glasov ne preglasi zunanji hrup, so vsakdanje želje, ki jih je izrazila mlada publicistka Metka Sini-goj, zadolžena za priložnostno misel na tradicionalnem božičnem koncertu v cerkvi na Opčinah. Osebno razmišljanje je simptom bolj splošnega pomanjkanja opore temeljnih vrednot, ki ga mlajše generacije začutijo v današnjem svetu in se izraža v stvareh, ki so zelo vsakdanje in hkrati skoraj nedosegljive. Zato je govornica poudarila moč decembrskih praznikov, ko utegnemo posvetiti nekaj časa družini in prijateljem in postanemo tudi bolj dovzetni za po- trebe drugih. Pomokani predpasniki in nabiranje mahu spadajo med tiste drobne reči, ki so potrebne za čustveno rast in krepitev vsakega človeka, tako kot amatersko glasbeno ustvarjanje. Povezovalna moč petja ima očitno zelo pozitivne učinke, saj je opensko cerkev tudi letos napolnila množica poslušalcev, za katere bi bil praznik nepopoln brez poslušanja priljubljenih, spevnih in prisrčnih božičnih pesmi. Starši in sorodniki so s svojim ploskanjem in prisotnostjo podprli uvodni nastop članov »pomlajenega« otroškega zbora Vesela pomlad, ki je pod vodstvom Gorana Ruzziera upošteval tako domačo kot tujo literaturo. Andreja Štucin pa je skrbno pripravila za prijeten nastop dekleta vokalne skupine Vesela pomlad. Moški zbor Tabor je v zadnjih letih postal stalni gost tega koncerta in je tudi to- INTERVJU - Magnifico pred nocojšnjim nastopom v SSG v Trstu »Koncert je poln smeha, žalosti in sreče« Robert Pešut, splošno znan s psevdonimom Magnifico, je v dvajsetletni glasbeni karieri postal eden izmed glavnih protagonistov slovenske glasbene scene, poznan pa je tudi izven državnih meja. Magnifico bo drevi ob 21. uri nastopil v Slovenskem stalnem gledališču, poleg njegovega benda pa bo tokrat stal ob njem tudi Srpski vojni or-kestar Stanislav Binički, s katerim je slovenski glasbenik posnel glasbeno kuliso za filmsko uspešnico Montevideo -Bog te video. Kako je prišlo do projekta z vojaškim orkestrom srbskega ministrstva za obrambo Stanislav Binički? Orkester sem izbral, ko smo začeli s tem projektom okrog filma Montevideo - Bog te video. Zamisel je bila v klasičnem stilu pripraviti glasbo za film, eno tako epsko muziko, ki odgovarja času, v katerem se film odvija, to je tridesetim letom. Izbral sem ravno njih, ker je to eden izmed najstarejših filharmoničnih vojaških orkestrov na svetu in tudi zato, ker so oni neke vrste netipičen ansambel v smislu, da niso velik orkester, kot so to po navadi petde-setčlanski orkestri; so namreč neke vrste »kavarniški« orkester. Glasba, ki sem jo pripravil za ta film, je v kratkem postala uspešna tudi izven filmskih krogov in danes v Srbiji v bistvu ni kavarne, ne kluba in niti večje prireditve, na kateri ne bi zavrteli vsaj dva komada iz te glasbene kulise. Glasbena kulisa je bila očitno uspešna; je pri snemanju filmske glasbe pristop drugačen kot pri snemanju studijske plošče? Pristop je seveda drugačen, ker moja osnovna naloga je ta, da zadovoljim film; zadovoljiti moram sliko in v tem slučaju je bilo to zadovoljevanje slike kompatibilno z mojim užitkom, saj brez užitka tudi ne gre. Nastala je neke vrste sinergija in to se bolj redko zgodi; take stvari je vedno vredno speljati do konca in predstaviti še komu drugemu. Drevi boste nastopili v Slovenskem stalnem gledališču. Koliko vas bo tokrat na odru? Ja, na odru nas bo kar šestintrideset, a takoj po prvih notah se pač ustvari neke vrste sproščenost, pomešana z zabavo in užitkom. Koncert je poln smeha in žalosti, sreče, nasploh, rekel bi, da emocij ne manjka. Kako bi opisali glasbo, ki sestavlja glasbeno kuliso filma Montevideo - Bog te video? Rekel bi, da smo ustvarili neko glasbo, ki bi hipotetično lahko obstajala v tridesetih letih v našem prostoru, ampak seveda ni obstajala. Zelo malo je bilo takrat urbane muzike, tako da smo v glavnem »fingirali« in ustvarili laž, eno sladko laž. Kako pa na koncertih uskladite svoje starejše uspešnice z novimi? Recimo, da stvar ni tako komplicirana, saj imajo tudi moje stare uspešnice neko filmsko dimenzijo, tako da se z lahkoto vživim in vse to spravim pod eno kapo. Koliko nastopov pa vas še čaka po današnjem večeru? Po Trstu bomo imeli še cel kup nastopov po Sloveniji, kar nekaj koncertov po Balkanu, nastopali bomo gotovo še poleti, potem pa bo ta projekt ostal le prijeten spomin. V glavnem, kdor bo to videl, bo videl ... drugače pa ne bo (smeh). Današnji večer predstavlja torej edinstveno priložnost. Kakšen tip večera pa bo: žurka ali umirjen koncert? Oboje na enkrat (smeh). Zame je to zelo emotiven koncert, precej neobičajen, ampak na koncu nekaj popolno normalnega. Rajko Dolhar glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar Nastop dekliške vokalne skupine Vesela pomlad, iz prve klopi jim sledijo pevci istoimenskega otroškega zbora, ki so prav tako nastopili na openskem božičnem koncertu foto damjan krat, navdušeno podal dve božični pesmi pod vodstvom Davida Zerjala. Krepko, a ubrano in zvočno uravnovešeno so nato zapeli še člani moškega zbora sveti Jernej, ki ga od letošnje sezone vodi Walter Lo Nigro. S poklonom obletnici Brede Šček in Vodopivčevo Blažena noč v priredbi Zorka Hareja je revijo zborov sklenil mešani zbor sveti Jernej (soorga-nizator koncerta skupaj z župnijo in v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov) pod vodstvom Janka Bana. Koncert pa je seveda ponudil še zaključno, skupno točko, med skupinami enakomerno porazdeljeno izvedbo skladbe Poslušajte vsi ljudje Matije Tomca in še nepogrešljivo Sveto noč, pri kateri se je občinstvo po tradiciji lahko pridružilo pevcem. Pevske nastope sta spremljala Jana Zupančič in David Lenisa. ROP NA VES GLAS Vobra Opac Alternativni rok, grunge, stoner Samozaložba, 2013 Ocena: ******** Leto 2013 je nedvomno zaznamoval povratek številnih legendarnih skupin na svetovno heavy sceno, naj omenimo na primer bende, kot so Black Sabbath, Queens of the Stone Age in bivše Kyusse, z novim glasbenim projektom Vista Chino. Tem bendom sem seveda že posvetil marsikatero recenzijo, danes pa bom, letos še zadnjič, postavil pod drobnogled prvenec mlade perspektivne zasedbe iz Brescie z imenom Opac. V letošnjih, skoraj petdesetih recenzijah, sem predstavil tako dobre kot slabše plošče znanih in manj znanih bendov, prvenec Vobra, fantov iz Brescie, pa si brez skrbi zasluži eno izmed najvišjih stopničk! Sound skupine je izredno eksploziven, hkrati pa tudi melodičen in nežen. V njem zaznamo sledi italijanskih alternativnih bendov, kot so Afterhours in Verdena, vse skupaj pa povezujejo močni rokerski ritmi in ponekod tudi psihedelija. Fantje so se povrh vsega odločili, da bodo svoje tekste prepevali v italijanskem jeziku; nedvomno pogumna poteza, ki se na ploščku pozitivno obrestuje. »Glasbeni projekt Opac je nastal leta 2010,« nam je po telefonu razkril ustanovitelj benda in bobnar, petindvajsetletni Massimiliano Boventi. »Najprej sva bila v dveh, poleg mene je namreč pel in igral kitaro prijatelj Roberto Bonfadini. Kot glasbeni duo sva maja leta 2011 posnela krajšo EP ploščo s štirimi komadi, ko pa sva začela z nastopanjem v živo, sva se odločila, da k projektu povabiva še basista Moseja Raguzzinija.« Maja letos je trio stopil v glasbeni studio IndieBox Music Hall in posnel prvenec Vobra, ki ga sestavlja šest komadov, traja pa malo več kot pol ure. Eksplozijo stoner rocka imamo že z uvodnim Madonna P., pri naslednjem Vi-nile 33 pa se stoner meša z alternativnim rokom; enostaven, a učinkovit refren poslušalcu takoj ostane v spominu. Sgombro je izreden rok komad, med najboljšimi celega albuma, tudi tu je refren res posrečen. Sledi daljša Vol-pe, v kateri zaznamo tudi grunge glasbo italijanskega benda Verdena in al-ternativnost zasedbe Afterhours. V sedemminutni Vuota so prisotni tudi sintetizatorji zvoka, s katerimi se ubada basist Raguzzini, sledita pa še zadnja, res enkratna Pont Saint in kratka, z avstralskim glasbilom didjeridu igrana, skrita skladba Esprit. Kot se temu pravi, »respect«! filmi@primorski.eu GREMO V KINO Blue Jasmine Režija: Woody Allen Igrajo: Cate Blanchett, Alec Baldwin, Sally Hawkins in Peter Sarsgaard ZDA 2013 Ocena: ★★★ Čez dobra dva tedna, v torek, 14. januarja, bodo slovesno razglasili letošnje nominirance za oskarjeve nagrade, ki jih bodo nato podelili 2. marca v Dolby Theatru v Los Angelesu. Za enega od zlatih kipcev, ki bo šel najboljše odigrani ženski vlogi, se bo prav gotovo potegovala tudi Cate Blanchett. V liku plavolase Jasmine, glavne junakinje zadnjega filma Woodyja Allena, se je avstralska igralka posebej izkazala. Najnovejše Allenovo delo, ki ga je režiser iz Brooklyna spet posnel na njemu domačih ameriških tleh, je zgodba o ekonomskem padcu premožne družine in posledicah, ki so zatem prizadele vse njene člane. Lepa Jasmine in njen mož Halom sta v New Yorku živela čudovito življenje. Sprejemi, večerje in zabave so bili za njiju in njihove prijatelje na tekočem traku, Jasmine pa ženska, ki je uživala v brezdelju in moževem bogastvu, vse do trenutka, ko je odkrila, da jo mož vara in da se namerava od nje ločiti. Iz maščevanja ga je tedaj prijavila oblastem zaradi finančnih goljufij: Haloma so spravili v zapor, od koder ne bo več prišel na prosto. Jasmine je tako pristala na cesti in se zatekla na skromni dom mlajše sestre Ginger v San Francisco. V kalifornijsko mesto Jasmine pripotuje s štirimi velikimi kovčki in v že zelo hudem duševnem stanju. Elegantne večerje so le še spomin, a Jasmine se nikakor noče odreči statusu, na katerega je bila navajena, tudi če so cena za to neskončne laži in prevare. Nova drama Woodyja Allena je tako pripoved o posledicah, do katerih pride, ko si ljudje zatiskajo oči pred resnico, s katero se nikakor nočejo sprijazniti. (Iga) 10 Petek, 27. decembra 2013 REPORTAŽA / TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽ Pot v J ajce. Odločitev o nastopu na proslavi ob 70. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a je padla že skoraj pred letom dni, ko je gospa Branka Čotar Kranjec iz Lonjerja sporočila, da je rezervirala hotelske sobe, »kajti letos je okrogla obletnica in prostora bo hitro zmanjkalo.« Da se ni uštela, so se lahko pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič prepričali, ko so se 30. novembra v bosanskem mestecu Jajce udeležili jubilejne proslave dogodka, ki je dejansko postavil temelje nastanku Jugoslavije. Res veliko predstavnikov nekdanjih bratskih republik se je v mrzlem dopoldnevu zbralo v Jajcu, da bi proslavilo ta del skupne zgodovine. Nastop na slovesnosti v Jajcu pa je bil tudi priložnost za tridnevno partizansko popotovanje, na katerem so se tržaškim pevcem pridružili tudi prijatelji in znanci (na enem od treh avtobusov celo številni predstavniki Zvez borcev iz Hruševja, Postojne, Izole, Portoroža, Senožeč ter Renč). Nečloveški Jasenovac Pot nas je najprej vodila v hrvaško mestece Jasenovac (100 km jugovzhodno od Zagreba), ki se ne bi bistveno razlikovalo od ostalih hrvaških podeželskih mestec, če ne bi tu delovalo istoimensko koncentracijsko taborišče, ki so ga med drugo svetovno vojno ustaši postavili na tleh takratne Neodvisne države Hrvaške. Taborišče je začelo delovati leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva, razpuščeno pa je bilo aprila 1945, ko so ga osvobodili partizani. Namenjeno je bilo zlasti uničevanju Srbov, vendar so v njem življenje izgubili tudi številni Hrvati, Romi, Judje in Slovenci. Morda se velja nekoliko zaustaviti pri taborišču, ki je bilo večini izmed nas dejansko neznano. Tam, kjer se je nekoč razprostiralo taborišče, stoji danes le manjše muzejsko poslopje, v katerem so uredili zanimivo stalno razstavo (na steklenih ploščah so med drugim zapisana imena 69.843 žrtev) in spomenik žrtvam v obliki lotosovega cveta. Taborišče so namreč aprila 1945 bombardirale zavezniške sile, še prej pa ga je dal prvi poveljnik taborišča Vjekoslav Luburič - Maks porušiti do temeljev, da bi prikril sledove zločinov. Kompleks je nekdaj sestavljalo pet večjih in tri manjša taborišča, ki so bila razpršena na območju 240 kv. km ob bregu reke Save. Med njimi so bila tudi taborišča za ženske in celo otroke. Število oseb, ki se ni vrnilo iz taborišča, še danes ni natančno določeno, saj je bil arhiv uničen. Po izjavah državne komisije Hrvaške na sojenju na mednarodnem sodišču v Nurnber-gu, je bilo žrtev od 500 do 600 tisoč, nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija pa ni nikoli dovolila, da bi raziskali natančno število žrtev; v imenu bratstva med narodi, ker ni želela podžigati medetničnega sovraštva ... Prvi zaporniki so delali v obratih opekarne - ciglane. Ob prihodu so taboriščnike ločili po spolu, jih pretepali s puškinimi kopiti, nekatere pa takoj pobili z lesenimi kiji in sekirami. O nečloveških oblikah ubijanja ne bomo pisali, dovolj naj bo podatek, da so bili celo nacistični generali pretreseni nad njimi. Poveljnik Maks naj bi oktobra 1942 izjavil: »Venem letu smo v Jasenovcu poklali več ljudi kot osmansko cesarstvo v celotnem obdobju turške prisotnosti v Evropi.« AVNOJ - 29. november 1943 Rojstvo Jugoslavije Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin. V Jajcu so se 29. novembra 1943, na drugem zasedanju AVNOJ-a, zbrali vsi narodi Jugoslavije. Josipa Broza Tita so imenovali za maršala Jugoslavije, kralju Petru in njegovi vladi v izgnanstvu pa odrekli legitimnost predstavljanja jugoslovanskih narodov in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado - Narodni komite osvoboditve Jugoslavije NKOJ, Avnoj pa razglasili za zakonodajno telo. Gazimo, gazimo ... na Kozaro Jajce - poklon preteklosti V snežni večerni milini nas je še isti dan pričakala Kozara. Skoraj vseh 130 udeležencev izleta jo je kljub polmetrski snežni preprogi mahnilo navkreber proti monumentalnemu spomeniku sredi istoimenskega nacionalnega parka. Tu je med drugo svetovno vojno potekala prva večja vojaška operacija na širšem prostoru med Savo, Uno in Vrbasom in središčem na Kozari. Slednja je bila že v prvih dneh vstaje leta 1941 osvobojena, v njenih gozdovih so se nastanile močne partizanske enote, ki so jih sestavljali Srbi, Hrvati in muslimani, ter trume civilnega prebivalstva. Junija 1942 je okupator začel tretjo ofenzivo (poimenovali so jo »Kozaraška epopeja« oz. »Operacija zahodna Bosna«) proti narodnoosvobodilni vojski: sile nemških, ustaških, domobranskih, četniških in madžarskih enot so obkolile Kozaro. Bitka na Kozari - junija in julija 1942 - je zaradi najhujših naporov in najštevilnejših žrtev prešla v zgodovino kot največja epopeja jugoslovanskih narodov. Nikjer drugod v Jugoslaviji ni bilo na enem mestu toliko žrtev: v bitki je padlo 9060 borcev, vseh žrtev, ki jih je okupator ob tem pobil, pa je bilo 24.500. Leta 1972 so herojskim žrtvam Kozare postavili veličasten 34-metrski spomenik iz armiranega betona poimenovan Smrt in svoboda, uredili spominski park z muzejem in spominskimi ploščami z imeni vseh, ki so izgubili življenje v bitki za Kozaro. Svečanost se je začela s polaganjem vencev in partizansko pesmijo (levo), zgoraj pa pogled na očarljive slapove in od zadnje vojne uničena poslopja v Jajcu; spodaj desno pa spomenik na Kozari v snegu Jajce je imelo pomembno mesto v nekdanji kolektivni jugoslovanski zavesti. V tem kraju v osrčju Bosne in Hercegovine se je tako rekoč rodila Socialistična federativna republika Jugoslavija. Bilo je namreč 29. novembra 1943, ko so se v stavbi ob reki Plivi sestali delegati vseh jugoslovanskih narodov in ustanovili novo vlado, Josipa Broza Tita pa razglasili za maršala. Zasedanje, na katerem so Slovence predstavljali Ivan Ribar, Boris Kidrič, Josip Vidmar, France Bevk in drugi delegati, se je v zgodovino zapisalo kot drugo zasedanje AVNOJ (Antifašističko viječe narod-nog oslobodenja Jugoslavije). 29. november je bil v nekdanji SFRJ dan republike, tudi v tretjem tisočletju se v Jajcu na ta dan vrstijo spominske slovesnosti, ki se jih udeležujejo delegacije iz vseh nekdanjih republik in tudi zamejstva; za nekatere je to shod ju-gonostalgikov, za druge zbor ljudi, ki še vedno verjamejo v ideale enakosti in svobode, ki so navdihovali narodnoosvobodilni boj in (vsaj teoretično) tudi jugoslovansko federacijo. Da se v mestu nekaj dogaja, je bilo zaznati takoj, ko smo v soboto stopili z avtobusa. Kamor si se obrnil, en sam vrvež ljudi in vozil. Pred muzejem Avnoja so se pojavile stojnice, na katerih so ponujali raznorazne Titove spominke, zlasti značke, ki so ti jih prilepili kar mimogrede in te nato lovili za plačilo. In zemljevidi nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik, pa tudi džezve in lončene posode. Pojavili so se novodobni partizani, ki so si ob tej priložnosti nadeli stare (in nove) partizanske uniforme, si za pas pripeli puške in se s titovkami na glavi postavljali za obvezne fotografije. Plapolale so zastave - največ je bilo jugoslovanskih s peterokrako zvezdo, pa tudi praporov Zvez združenj borcev iz vseh nekdanjih republik in rdečih zastav.Tu pa tam je bilo slišati petje, saj so bili obiskovalci praznično razpoloženi in partizanska pesem je donela po ulicah. Povečini je bila to slovenska pesem, ki je pripovedovala o nekdanjih bojih proti okupatorju ter bratstvu in enotnosti. Jubilejna prireditev, s katero si prireditelji - muzej drugega zasedanja Avnoja in Občina Jajce - prizadevajo, da bi v Bosni in Hercegovini in širši regiji ohranjali antifašistične tradicije, se je začela s polaganjem vencev k spomeniku padlim partizanom, kjer je zadonela tudi pesem tržaških partizanskih pevcev: dolga veriga nekdanjih borcev, a tudi mlajših predstavnikov raznih nekdanjih jugoslovanskih republik, se je s cvetjem poklonila padlim partizanom. Slovesna akademija pa je potekala v domačem Kulturnem domu, kjer so ob pozdravih predstavnikov krajevnih Zvez borcev zadonele pesmi komornega pevskega zbora iz Slovenj Gradca in TPPZ Pinko Tomažič. Slovenska borčevska zveza je organizatorje prireditve odlikovala z najvišjim priznanjem: v znak hvaležnosti, ker ne dovolijo, da bi del skupne zgodovine šel v pozabo. Direktorju muzeja Enesu Milaku so podelili zlato plaketo, saj je najbolj zaslužen za to, da ima muzej današnjo podobo, saj je bil po zadnji vojni povsem izropan in uničen. ...do današnjih di Kdor danes obišče Jajce (in letnih mesecih kar veliko), si lah nahaja v prav tisti stavbi, kjer je danje. V neposredni bližini so oč vi, ki so na razglednicah in post goslavijo. Nekoliko manj znana ne katakombe, podzemna kript 15. stoletja. »V njih se je med dru to, a mi raje rečemo, da je tu sest, hudomušno pojasni prijazna ml hajajo za mestnimi zidovi, v star zemlje je zanimiva izkušnja, obh naša celo srečo ... Svojevrsten sko di obisk bližnjega »bara«, kjer n v katerem si je mogoče ob nizki zarček »bosanske rakije«. Sin Ar tizanskih pesmi pove, da občasn ko in Nemčijo, preostali čas pa pr vljanju družinskega gostišča. Zadnja vojna, ki se je v BiH je prizadela tudi Jajce. Nekatere h žalostno sameva oglas »priložno / REPORTAŽA Petek, 27. decembra 2013 1 1 'IČ - Od 29. novembra do 1. decembra Poljanka Dolhar in Sara Sternad m i turistov je baje predvsem v polko ogleda muzej AVNOJ, ki se leta 1943 potekalo drugo zase-čarljivi, skoraj 30-metrski slapo-terjih simbolizirali nekdanjo Ju-destinacija pa so tako imenova-a plemiške družine Hrvatinic iz go svetovno vojno skrival tudi Ti-ankoval in pisal dnevnike,« nam lada vodička. Katakombe se na-em mestu na griču; spust v pod-od podzemnega oltarja baje pri-:>k v preteklost pa predstavlja tua stenah visijo Titovi portreti in h lesenih mizicah privoščiti komin nam med poslušanjem pario dela kot mizar med Banja Lu-reživi v Jajcu in pomaga pri upra- 1 razvnela v prvi polovici 90. let, riše so še danes porušene (na eni st za obrtnike«), večino stavb pa Pevci in pevke TPPZ ter člani orkestra so pod taktirko Pie Cah zapeli v krajevnem gledališču na slovesni akademiji (levo); pod fotografijo spomenika v Jasenovcu (zgoraj desno) še nekaj utrinkov s prazničnega dne v Jajcu so obnovili. »Prvo pravilo, ki smo si ga zastavili, je: če ne bo isti material, naj bo vsaj videz enak,« pravi vodička pred najstarejšo in lepo obnovljeno mestno mošejo, ki je bila v zadnji vojni porušena. Veliko ljudi je med zadnjo vojno zapustilo rojstno mesto in se ni več vrnilo, vodičkina bosanska družina se je. »Moj oče je vse, kar smo prihranili med trdim življenjem v Nemčiji, vložil v obnovo hiše,« pravi črnolasa vodička, ki se je s starši in tremi sestrami najprej zatekla k babici v nekaj kilometrov oddaljeno vas, nato »čez brdo« v Travnik, Zagreb in naposled v Nemčijo; tu se ji je rodil še bratec. V Jajce so se vrnili leta 1998. Dejstvo, da je mlada in da je vojna leta preživela na tujem, ji omogoča neko distanco in neobremenjenost. »Ne morem reči, da je bilo vse črno-belo, da so bili vsi Srbi hudobni. Vem, da so v vasi, v kateri živi babica, Srbi branili sovaščane pred nasiljem srbske vojske. Znan je tudi primer bosanskega Srba, ki je v Trebinju branil svojega prijatelja Bošnjaka pred pretepanjem srbskih vojakov. Srbskega fanta so tako pretepli, da je naposled umrl.« Vojna se je zaključila z Daytonskim sporazumom med Bošnjaki, Srbi in Hrvati (21. novembra 1995) oz. pariškim mirovnim sporazumom (14. december 1995). Po podpisu Daytonske-ga sporazuma je bila občina Jajce razdeljena na dva dela: en del je prešel pod upravo Federacije BIH, drugi pa pod Republiko Srpsko. Jajce danes spada v srednjebosanski kanton, katerega glavno mesto je Travnik. • • • v • I «v Barvice in igrače za najmlajše Partizanski pevci in pevke ter prijatelji so pred potovanjem zbrali več škatel šolskih potrebščin - od svinčnikov in barvic do zvezkov in risank pa tudi raznovrstnih iger. Te so oddali Rdečemu križu iz Jajca, ki jih bo porazdelil otrokom v stiski po vaških šolah in vrtcih. Na avtobusu gospe Branke, ki s tamkajšnjim Rdečim križem sodeluje že dalj časa, pa so poskrbeli tudi za obleke, sanitarne pripomočke, vozičke za invalide in pa hojce. Bihac in bosanska samostojnost Med listanjem lokalnih časopisov v kavarni v Bihacu (tam je potekalo prvo zasedanje Avnoj-a 26. in 27. novembra 1942), kjer smo se ustavili na poti domov, postane jasno, da je zadnja vojna še kako prisotna v bosansko-hercegovski družbi. Mediji so v zadnjih novembrskih dneh veliko pozornost posvečali spominski svečanosti v Tomašici pri Prijedoru, kjer so pred nekaj meseci odkrili največjo množično grobnico v BiH. Poročali so tudi o okrogli mizi Kako prebroditi vojne travme, ki je potekala v Sanskem mostu. Med sprehodom po mestu so našo pozornost vzbudili plakati s čestitkami ob sedemdesetletnici bosanske samostojnosti. 70-letnici? Ali ni samostojna Bosna in Hercegovina posledica razkroja Jugoslavije? Ne. BiH si je za dan državnosti izbrala 25. november in to v spomin na 25. november 1943, ko je v Mrkonjic Gradu za- sedal ZAVNOBIH, na katerem so delegati sprejeli resolucijo o enakopravnosti vseh narodov in Bosne in Hercegovine v novi jugoslovanski federaciji. Pozornost pa pritegne tudi kamnit spomenik v manjšem mestnem parku. Posvečen je 3. prekomorski udarni brigadi, ki je marca 1945 sodelovala pri osvobajanju Bihaca. V kamnu piše, da jo je sestavljalo 2.400 borcev pretežno iz slovenskega Primorja in Istre. V bitki za Bihac je padlo 50 borcev brigade. »Vaši životi su temelj naše sreče. Neka vam je vječna slava i hvala« II . • | • v v •• v* Na postajališču z navijači Ker je bilo hrane na avtobusih po skoraj tridnevnem potovanju še vedno na pretek, je bilo počivališče na Hrvaškem idealno za »poslednje druženje«. Nekam neobičajno število policistov nas je pričakalo na parkirišču, kjer smo spet potegnili na dan pogrnjene mizice. »Kaj se pa dogaja?« »Navijači splitskega Hajduka prihajajo,« so nas nagovorili policisti. Nismo še povsem dojeli njihovega sporočila, ko so se že pripeljali zloglasni pretepači, ki so jo s pokritimi glavami takoj mahnili v notranjost počivališča. Med našimi je zavladalo nelagodje, pa tudi policisti so nam svetovali, naj se počasi umaknemo stran. K sreči je naposled prevladal razum in smo se raje odločili za »strateški umik«; mladi Split-čani, ki »slovijo« po ekstremnih desničarskih stališčih in pretepih, so bili medtem dejansko obkolili avtobus in s prekrižanimi rokami buljili v nas. Ampak vse je dobro, kar se dobro konča. Partizan ... Darko! Na počivališču pri ljubljanskem Barju je v avtobus skočilo presenečenje, raper Darko Niko-lovski. Tokrat se sicer ni pridružil pevcem na odru (pel je le sopotnikom v avtobusu), pač pa je partizansko pustolovščino v Jajcu posnel s svojo videokamero. Tisti, ki smo z njim delili avtobus, smo od zelo zgovornega fanta izvedeli, da je pravi vrelec idej in pobud; pravkar je izdal single-zgoščenko s pesmijo Partizan, ki jo je s Tržaškim partizanskim pevskim zborom zapel na koncertu v ljubljanskih Stožicah. Radodarno jo je poklonil vsakemu pevcu in pevki. Darko trenutno pripravlja nov singl, ki bo prav tako naglašen na partizansko tematiko. 1 2 Petek, 27. decembra 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Pediatrični oddelek tri leta preučeval percepcijo telesa pri dojenčkih Vlagajo v raziskovanje Medtem ko vse kaže, da so goriškemu porodniškemu oddelku šteti dnevi, naj bi imela tržiška porodnišnica več nekaj več možnosti za preživetje. Ob višjem številu porodov, 24 urnem pediatričnem dežurstvu in bližini operacijske sobe je tržiški oddelek v »prednosti« tudi zato, ker je pred kratkim sklenil dogovor o sodelovanju s tržaško bolnišnico Burlo Garofolo, ki ga goriški oddelek nima. V pričakovanju na dokončno odločitev o porodnišnicah pa je pediatrični oddelek bolnišnice San Polo v Tržiču seznanil javnost z rezultati raziskave, ki bi lahko bistveno pripomogla k razumevanju, preprečevanju in zdravljenju motenj, kot je av-tizem. Med raziskavo so ugotavljali, ali je v prvih dneh življenja percepcija sebe pri dojenčkih enostavna posledica filogenet-skega razvoja ali pa je pogojena s socialnimi dražljaji, ki jih novorojenček prejema iz okolja. Dosedanji rezultati raziskave kažejo na veljavnost druge hipoteze. »S preučevanjem cerebralnih reakcij novorojenčkov smo dokazali, da se interakcija z okoljem začne že v prvih urah otrokovega življenja. Temeljni dejavniki za percepcijo lastnega telesa so torej navzoči že ob rojstvu,« je pojasnila Danica Dra-govič, direktorica pediatričnega oddelka tržiške bolnišnice. Raziskavo je vodila zdravnica Teresa Farroni, docentka na oddelku za razvojno psihologijo Univerze v Padovi. S svojimi sodelavci je analizirala odzive 40 novorojenčkov na vidne in tipalne dražljaje: izkazalo se je, da so novorojenčki zmožni obdelovati informacije, ki jih prejemajo po različnih čutnih kanalih. Med eksperimentom so dvajsetim dojenčkom, ki so jih v naročju držali člani raziskovalne skupine, pokazali video-posnetek. Le-ta je prikazoval otroka, ki so se ga večkrat dotaknili s čopičem po licu. Istočasno ali z rahlo zamudo se je eksperimen- tator dotaknil dojenčkovega lica. Drugim dvajsetim novorojenčkom so pokazali isti vi-deoposnetek, slika pa je bila obrnjena na glavo, kar je novorojenčkom preprečevalo identifikacijo. »Preferenco za sinhroni vidni dražljaj so novorojenčki pokazali le pri ogledu prvega videoposnetka, kjer so se lahko identificirali z otrokom iz videoposnetka,« je povedala Teresa Farroni. Vodja tržiškega pediatričnega oddelka Danica Dragič izpostavlja, da je raziskava zelo zanimiva, saj dokazuje, da otrok že od vsega začetka aktivno obdeluje okoljske in predvsem družbene dražljaje. Na tej podlagi bi bilo mogoče v bodoče preveriti, ali so težave pri socializaciji, ki jih imajo avtistični pacienti, lahko povezane s težavami pri percepciji sebe kot posameznika. Raziskovalno delo v tržiški bolnišnici foto a.s. GORICA-TRŽIČ - Rojstvi med prazniki Božiček osrečil dva para V goriški porodnišnici se je rodil Thomas, v tržiški pa je privekala na svet Matilde V Gorici se je na božično vigilijo rodil Thomas bumbaca Letošnjih božičnih praznikov se bosta še dolgo spominjala dva mlada para iz Gorice in Tržiča, saj so jima prinesli najlepše darilo. Na božično vigilijo je bilo živahno v porodniškem oddelku splošne bolnišnice v Gorici, na božični dan, 25. decembra, pa so novorojenčka povili v Tržiču. Na božični predvečer je v goriški porodnišnici pri-vekal na svet mali Thomas, ki je s svojim rojstvom razveselil svojo 27-letno mamico Martino Grassi in 33-let-nega očeta Maura Continija. Thomas, ki je njun prvi sin, se je rodil ob 21.32: dolg je 49 centimetrov, tehta pa 3,570 kilograma. »Porod je minil brez težav, s Thomasom in njegovo mamico je vse v redu,« je včeraj povedal očka Mauro. Na božični dan pa se je v porodnišnici tržiške bolnišnice San Polo rodila deklica, ki sta jo starša poimenovala Matilde. Smučarski tečaji SPDG Slovensko planinsko društvo Gorica prireja od 19. januarja dalje tradicionalne nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, danes, 27. decembra, in v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. Načrt proti korupciji Občina Števerjan pripravlja triletni načrt proti korupciji. Uprava vabi vse nosilce kolektivnih interesov, ki imajo odnose z občino, da do 10. januarja predstavijo svoje predloge za sestavo omenjenega načrta. Za informacije sta na voljo telefonska številka 0481-884135 in naslov elektronske pošte segreteria@com-san-floriano-del-collio.regione.fvg.it. Tajništvo je na razpolago ob ponedeljkih med 8. in 11. uro, ob torkih med 10. in 13. uro ter med 16. in 17. uro, ob sredah med 8. in 11. uro ter med 16. in 17. uro, ob četrtkih med 10. in 13. uro, ob petkih med med 8. in 11. uro. Praznično v Novi Gorici Današnja Novoletna doživetja v središču Nove Gorice ponujajo otroško animacijo z VIP Dance company in VIP-ko junakom ob 18. uri. Sledi stand up komedija z Ran-kom Babičem in Mladenom Paho-vicem, ob 20. uri pa koncert Nede Ukraden. Vsi dogodki se odvijajo v ogrevanem šotoru v Kidričevi ulici - v bližini mestne hiše.(km) Obiskali dve stanovanji Dve stanovanji v ulicah Bolivia in Stesa v Gorici so še pred božičem obiskali tatovi. V prvo so vlomili skozi glavna vrata, v drugo pa skozi okno. V obeh primerih so ukradli nekaj zlatnine. AJDOVŠČINA - Za podjetje Pipistrel Najuspešnejše leto Med uspehe uvrščajo tudi pripravljalna dela za začetek gradnje nove tovarne v Gorici GORICA - Požar v Ulici Svevo Ogenj uničil audi A4, gasilci evakuirali družino V Ajdovskem Pipistrelu so kljub gospodarski krizi, iz katere se Slovenija še ni izvila, letos zabeležili najuspešnejše poslovno leto v 25-letni zgodovini podjetja. »Odhajajoče leto predstavlja najboljše možno izhodišče v slavnostno leto 2014, ko bomo praznovali 25-letnico imena Pipistrel,« poudarja direktor in ustanovitelj omenjenega podjetja Ivo Boscarol, ki med dosežki v iztekajočem se letu izpostavlja tudi začetek s pripravljalnimi deli na bodoči tovarni letal v Gorici. V Pipistrelu so letos dosegli 21-od-stotno rast prihodkov in tako kot doslej nadaljevali s pozitivno rastjo prihodkov in dobička. Zaposlili so 11 novih sodelavcev in pridobili EASA Part 21G produkcijski certifikat za proizvodnjo certificiranih letal. Ustanovili so Pipistrel Academy za šolanje svojih kupcev in zastopnikov in kot prvi v Evropi pridobili z modelom Alpha Trainer certifikat za nočno letenje z ultralahkimi letali. »Letos smo predstavili tudi nov model Sinus Flex in pričeli z deli na bodoči tovarni letal v Gorici,« dodaja Boscarol, ki je že pred časom povedal, da objekt potrebujejo do leta 2016, ko bodo zagnali proizvodnjo Panthere, torej se jim z zadevo ne preveč mudi. V letošnjem letu so v Pipistrelu ponovno premikali meje na področju letalstva: poletelo je štiri-sedežno letalo nove generacije Panthera, Pipistrelovo letalo se je ponovno izkazalo na obletu sveta, tokrat je peljalo francoske znanstvenike iz ekupe Wings for Science. Po vsem svetu je odmeval tudi zadnji pod- Sunita Williams na obisku pri Pipistrelu vig Matevža Lenarčiča, ki je na svoji ekspediciji Green-Light WorldFlight preletel severni tečaj - seveda s Pipi-strelovim Virusom. Prodajo svojih letal so v Pipistrelu v letu 2013 razširili praktično po vsem svetu. Pridobili so prodajne certifikate za različne modele Pipi-strelovih letal v Argentini, Bolgariji, Čilu, Kitajski, Danski, Franciji, Paragvaju, Peruju, Rusiji, Sloveniji, Švedski in Turčiji. Vključno z njimi sedaj njihova letala letijo že v sedemdesetih državah. Nova zastopništva so odprli v Bolgariji, na Danskem, Finskem, v Indiji in Makedoniji, njihova letala pa so bila predstavljena na več kot 30 sejmih in letalskih prireditvah v petnajstih 15 državah. V letošnjem letu so se razveselili tudi novih priznanj za dosežke: revija »Wired Magazine« je Pipistrelovo električno letalo imenovala eno od »Sedmerih velikih idej, ki bodo spremenile svet«, direktor Pipistrela Boscarol je prejel nagrado časopisa Readers Digest »Trusted Brand 2013« kot najbolj zaupanja vreden slovenski poslovnež. Matevž Lenarčič je za svoj polet preko severnega tečaja prejel naziv »Aviator of the world«, Pipistrelov zastopnik Michael Anastasiou je dosegel višinski rekord z letalom Taurus, in sicer 6927 metrov. Uspehi ajdovskega podjetja pritegujejo tudi slavne osebnosti: Pipistrelov sedež v Vipavski dolini sta obiskala astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams in kitarist skupine Deep Purple, Steve Morse. (km) En uničen avtomobil in neuporabna garaža sta posledici požara, ki se je včeraj ponoči vnel v goriškem Podtur-nu, kjer so iz varnostnih razlogov začasno evakuirali eno družino. Požar je zajel garažne prostore kompleksa rdečih vrstnih hiš, ki so jih pred nekaj leti zgradili v Ulici Svevo. Gasilce je nekaj minut pred 5. uro poklicala na pomoč ena izmed stanovalk, ki je opazila, da iz garaže uhaja dim. Ogenj se je vnel v enem izmed devetih parkirnih boksov, ki so jih uredili v polkletnih prostorih tik ob vrstnih hišah. V garaži je bil parkiran samo avtomobil znamke Audi A4, ki je v lasti enega izmed stanovalcev. Goriški gasilci so intervenirali takoj, ko so bili o požaru obveščeni, ogenj pa je medtem že popolnoma uničil avtomobil in se je začel širiti proti drugim parkirnim boksom. Zaradi gostega dima, ki se je dvigoval proti hišam, so gasilci med gašenjem evakuirali štiričlan Uničeni Audi ukrep, nihče ni bil ogrožen,« so povedali goriški gasilci, ki so ogenj pogasili v približno dveh urah, nato pa so celo jutro in dopoldne praznili garažo in preverjali obseg škode, ki je nastala med požarom. »Ob avtomobilu, ki je žal popolnoma uničen, je požar poškodoval električno napeljavo, ki jo bo treba obnoviti. Za odpad so kovinska vrata, dim je očrnil vse zidove, ogenj pa je ogrozil stabilnost stropa, zato smo stanovalcem za zdaj prepovedali vstopanje v garažne prostore. Ko bodo izvedenci opravili preglede in bodo morebitne posledice odpravljene, bo garaža spet uporabna,« so povedali gasilci goriškega pokrajinskega poveljstva, ob katerih so na prizorišče požara prišli policisti letečega oddelka goriške kvesture. Vzrok požara sile javnega reda še ugotavljajo. Na vprašanje, ali je bil ogenj podtaknjen, gasilci niso odgovorili. Glede preiskave so včeraj povedali le, da bumbaca sko družino. »Šlo je le za previdnostni ne izključujejo nobene možnosti. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. decembra 2013 1 1 GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž Razkošno glasbeno voščilo z Mozartovo mašo za kronanje in slovenskimi božičnimi napevi Božični koncert v centru Lojze Bratuž V prijetnem razpoloženju božičnega časa je tudi malo in prisrčno darilo dobrodošlo, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov pa sta ob letošnjih praznikih ovila v zlati papir dragocen poklon s ponedeljkovo izvedbo koncerta za soliste, zbor in orkester, ki je obsegal Mozartovo znamenito Krönungsmesse in vrsto aranžmajev znanih slovenskih božičnih pesmi. Združiti moči pri širo-kopoteznih glasbenih projektih je za goriške pevce in glasbenike vpeljana navada, h kateri pristopajo z veliko vne- mo, saj imajo na svoji strani več pomembnih adutov: dobre in ambiciozne ideje, svojega referenčnega dirigenta Hilarija Lavrenčiča, s katerim so prebrodili tudi zahtevnost izvajanja operetnih predstav, orkester ArsAtelier Silvan Kerševan, ne nazadnje okrilje centra Bratuž. Na teh osnovah je nastalo tudi bogato glasbeno voščilo, pri katerem so sodelovali izvajalci iz raznih krajev dežele. Mešana zbora Hrast in Lojze Bra-tuž sta stopila na oder v petih vrstah, saj je podvig zahteval tudi zvočno so- bumbaca liden odziv s strani pevcev. Ob pomanjkanju cerkvene akustike, ki daje nabožnim skladbam, kot je Krönungsmesse, poseben čar z ojačenim in mehkejšim zvokom, so bili glasovi solistov bolj izpostavljeni. Sopranistka Mojca Milič, mezzosopranistka Martina Kocina, zagnan tenorist Luca Dordolo in nekoliko odmaknjen baritonist Giulia-no Pelizon pa so se izkazali kot uravnovešen kvartet solistov. Med njimi je sopranistka, ki jo je goriška publika že spoznala ob prepričljivem sodelovanju pri izvedbi operet Grofica Marica in Pomladanska parada, imela posebno zahtevno nalogo, saj je vskočila zadnji trenutek in je s pozitivnim nabojem angažirano kljubovala vodilni pevski vlogi, ki ima svoj višek v zelo delikatnem solističnem nastopu pri Agnus Dei. Dirigent Hilarij Lavrenčič je izbral primerne tempe in je stilno ujel svetel značaj te maše, ki spada med najbolj znane Mozartove nabožne mojstrovine in ki mu je zaradi živahnosti značaja dovolila vztrajanje pri jakosti, kar je ustrezalo kipečemu orkestru in je opogumilo zborovske pevce za konstantno energičen pristop, a je hkrati nekoliko otežilo izvedbo. Drugi del koncerta je predstavljal prijateljsko »tekmovanje« v sklada-teljski ustvarjalnosti z alternacijo or-kestracij slovenskih in drugih priljubljenih božičnih pesmi izpod peres Tržačana Aljoše Tavčarja in Goričana Patricka Quaggiata. Uvod je bil zaupan pevcem otroškega zbora Veseljaki in mladinskega zbora centra Emil Komel, ki so se odrezali profesionalno, z natančnimi, muzikaličnimi izvedbami in disciplinirano držo. Tavčar je preizkusil nji- hove sposobnosti z ritmično razgibano priredbo skladbe Pastirci gredo v Betlehem Andreja Bratuža in prikupno orkestracijo ljudske Kaj se vam zdi, Quaggiato pa jim je posvetil nežno, su-gestivno priredbo kajkavske Uspavanke Jezuščku in skladbo Poslušajte vsi ljudje, za katero je ustvaril pravo instrumentalno dramatizacijo. Zbor odraslih, ki je kljub prevladovanju ženskih glasov dosegel dokaj ubran in enoten zvok, pa je v sodelovanju s solisti pričaral božično vzdušje z orkestrskimi priredbami izvirnih orgelskih spremljav klasikov Vrabca, Tomca, Arniča in Cveka. Tavčarjevo iskanje instrumentalnega leska in Quaggiatovo vrednotenje drobnih vtisov sta se dopolnjevala z različnimi značaji za celovito doživljanje prazničnih vsebin v niansah avtorskih stilnih prijemov. Navdušena publika je bila deležna prijetnih dodatkov v celotni zasedbi, ko sta najbolj znani božični skladbi zazveneli v zvočnem razkošju lepega večera, ki bo po prvi, razprodani izvedbi imel še enkratno ponovitev danes ob 20.30, vedno v dvorani centra Bratuž. (rop) Bodeča Neža z dirigentko Matejo Černic bumbaca GORICA Pesem nas spremlja vse življenje »Pesem nas spremlja skozi vse življenjske postaje.« Tako je poudaril Silvan Zavadlav, organist in pevec iz Štandreža, med svojim uvodnim nagovorom na včerajšnjem božičnem koncertu, ki ga je Združenje cerkvenih pevskih zborov priredilo v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. V goriški stolnici so nastopili moški pevski zbor Mirko Filej, mešani pevski zbor Štandrež, moški pevski zbor Štmaver, mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Šte-verjana in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža. Koncertu je sledil blagoslov s petimi litanijami; ob zaključku je prisotne s pozdravom presenetil tudi goriški nadškof Carlo Redaelli, ki je pozval prireditelje in sploh nastopajoče, naj še naprej ohranjajo lepo tradicijo slovenskih božičnih koncertov v goriški stolnici. ŠTEVERJAN - Županja in odborniki obiskali najstarejše občane Recept za dolgo življenje Marija Rožič se spominja, da so bili nekoč življenjski ritmi počasnejši - Veliko je bilo treba garati in pogumno kljubovati težavam Zaupanje in sočutje do sočloveka, ljubezen, ponižnost, skromnost, poštenost ter veliko dela in kanček sreče. To je življenjski recept Marije Rožič, najstarejše Števerjanke, ki bo v kratkem dopolnila častitljivih 100 let svojega življenja. Gospo Rožič je v prejšnjih dneh na svojem domu - v prostorih restavracije Vogrič na Valerišču, kjer živi skupaj s sinovo družino - obiskala delegacija občinske uprave. »V imenu celotne vaše skupnosti vam ob tako visokem jubileju izrekam vse čestitke. Voščim vam vse dobro tudi za naprej in da bi vam zdravje še dobro služilo,« je slavljenki ob snidenju povedala županja Franca Padovan, ki z občinskimi odborniki vsako leto v božičnem času obišče vaščane, ki so dopolnili devetdeset in več let. Poleg gospe Rožič so v ponedeljek v Števerjanu obiskali še Emmo Goriup, Severi-no Dorni, Vilmo Ciglič, Almo Komjanc, Erminio in Bogomilo Podversič, Romano Nanut, Susanno Mi-zerit in Albino Medvešček. Marija Rožič se je rodila Jožefu Rožiču in Jožefi Hlede 19. januarja leta 1914 na Ušju. »Po vojni smo bili na psu. Kmetija je bila med vojno deloma porušena, imeli nismo več ničesar. Nova italijanska država je po vojni obljubila, da bo izveden rekonstrukcij-ski plan, a kot se dogaja tudi danes so bile to samo puhle besede, ki jih vsi voditelji radi vedno izrekajo. Dobili in videli nismo niti ficka,« pravi Rožičeva. Življenjska pot ji ni bila lahka, saj je že kot osemletni otrok postala sirota in odraščala pod oskrbo bratov. Obvezno petletno šolanje je obiskovala v šoli v Števerjanu, ki je takrat spadal pod upravno enoto Kojsko. Leta 1932 je pri osemnajstih letih stopila v zakon z Antonom Vogričem. Kmalu je povila štiri sine Lucijana, Florjana, Romana in Štefana ter kasneje še hčerko Dragico. Med obiskom Marije Rožič in njenih sinov Štefana in Romana so županjo Franco Padovan spremljali občinski odborniki Robert Princic, Milko Di Battista in Marjan Drufovka foto vas »Takoj po cerkveni poroki sva se z možem podala še k "podeštatu" na Kojsko, da bi bilo najino zakonsko razmerje vpisano v poročno knjigo. Ob vstopu v poslopje in pozdravu v slovenščini naju je uradnik nazijal in naju opozoril: "Qui si parla solo italiano",« se spominja Marija Rožič in v isti sapi nadaljuje s pripovedjo o nemški okupaciji leta 1943: »Kot, da bi ne bilo dovolj gorja in revščine, je kmalu prišlo še do ene vojne. Na domačijo se je pripeljala patrulja nemških vojakov "vermahta" Tistega dne sem bila prepričana, da bom ostala sama z otrokom v naročju, da mi bodo moža odpeljali na prisilno delo v nemška taborišča. Milostljiv ukaz nemškega oficirja, pa je hotel, da so možu prizanesli, usoda je hotela drugače«. Na vprašanje, kako je v Brdih v preteklosti potekal kmečki vsakdan, Rožičeva odgovarja: »Vse smo morali delati na roko, strojev nismo imeli, obenem pa je v primerjavi z dandanašnjim vse potekalo počasneje. Živeli smo od prodaje kmetijskih pridelkov. Na tržnice v Gorico, Ločnik in Krmin smo hodili prodajati predvsem sadje, po katerem je bilo veliko povpraševanja - to je takrat že v istem dnevu iz Gorice romalo v velika avstrijska mesta. Pomikali smo se peš in tovor nosili na glavi. Še se spominjam, kako nas je tudi po dvajset deklet v razcvetu mladosti iz vse vasi pešačilo mimo brajd in blatnih cest iz Šte-verjana v Gorico«. Iz gospe Marije kljub visoki starosti še vedno prekipeva življenjski ritem. Vsakdan kaj postori po stanovanju. Sinu v gostinskem obratu pa pomaga z likanjem prtov. »Ko vreme dopušča še vedno zelo rada grem na kilometrski sprehod po našem obsijanem Števerjanu,« pravi s kančkom ponosa najstarejša vaščanka. (VaS) 14 Petek, 27. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Odprli tradicionalno razstavo Jaslice na Sveti Gori in tudi po domovih Do 11. januarja prihodnjega leta bo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori na ogled 12. razstava jaslic, ki so jo s krajšim kulturnim programom odprli v nedeljo. Razstavo že od vsega začetka pripravljajo frančiškanski samostan na Sveti Gori, krajevna skupnost in turistično društvo iz Solkana ter združenje Krajevna skupnost Pev-ma, Štmaver in Oslavje. Številne obiskovalce so nagovorili gvardijan Svete Gore, pater Pepi Lebrecht, svetnica mestne občine Nova Gorica Ana Marija Rijavec in predsednik pevmske Krajevne skupnosti Lovrenc Persoglia. Kulturni program je oblikoval otroški in mladinski pevski zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Mojce Podber-šič-Maver. Sledil je ogled jaslic, ki jih je letos prispevalo preko 65 ljudskih umetnikov iz Slovenije in zamejstva, več kot ducat izdelkov pa prihaja iz skupinskih umetniških naporov. V tem primeru gre v glavnem za dijaške domove, vrtce in šole, med katerimi sta tudi letos vrtec Pikapolonica in osnovna šola Josip Abram iz Pevme. Men- Na Sveti Gori so na ogled tudi jaslice, ki so jih izdelali otroci iz pevmskega vrtca foto vip torji otrok so v glavnem učitelji, pevmskim osnovnošolcem pa je letos pomagala priznana likovnica Vera Mauri iz Pevme. Ob razstavi na Sveti Gori je letos stekla tudi pobuda jaslic na domu. V tem primeru gre za vrtne jaslice na prostem, ki so v glavnem večjega formata in so izdelane iz materialov, ki jim vremenske neprilike ne pridejo do živega. Do polovice januarja tovrstne jaslice ponujajo na ogled Milena Vogrič (V vasi, 20), Mirko Radinja (V vasi, 11) in družina Peršolja (Gropajišče, 2) - vsi v Štmavru. Na Oslavju je jaslice na vrtu postavil Mirko Markovič (Dosso del Bosniaco, 22), v Pevmi pa so jih pripravili na vrtu sedežu Krajevne skupnosti (Pevma, 2) ter pri družinah Aleš Marko-vič (Pevma, 15), Mirjam Radinja (Pevma, 59/a), Brumat (Pevma, 56) in Orietta Bel-tram (Pevma, 64). K pobudi sta se prijavila tudi Corrado Thoman (ul. Gibelli, 30 - Svetogrska četrt) in župnija Maria SS.Re-gina v Svetogorski ulici v Gorici. Na dvajsetih mestih so jaslice na prostem na ogled tudi v Solkanu. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. 19. NATEČAJ »JASLICE PRI NAS DOMA... IN PRI SOSEDIH« v organizaciji kulturnega društva Sabotin iz Štmavra v sodelovanju z združenjem Krajevna skupnost za Pevmo, Štma-ver in Oslavje, poteka do 5. januarja 2014. Komisija si bo ogledala in fotografirala jaslice, fotografije bodo na ogled v soboto, 11. januarja 2014, ob 20. uri na sedežu društva Sabotin v Štmavru; vpisovanje in informacije do 3. januarja 2014 po tel. 0481-31649 ali 329-7069672 (Adrijan Feri), tel. 0481539992 ali 348-5844929 (Lara Feri) in 349-6931585 (Serenella Ferrari). ske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost, izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma. BOŽIČNI KONCERT V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo danes, 27. decembra, ob 20.30. Mozartovo Kronungmesse in slovenske božične pesmi v novih orkestracijah bo izvajalo nad 150 izvajalcev: solisti Mojca Milič, Martina Kocina, Luca Dordo-lo in Giuliano Pelizon, zbori MePZ Hrast, MePZ L. Bratuž, MlPZ Veseljaki in MlPZ Emil Komel ob spremljavi Orkestra ArsAtelier. Nakup in rezervacija vstopnic vsak dan v Kulturnem centru Lojze Bratuž med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445, e-mail na kcl.bratuz@libero.it. V CERKVI SV. ROKA V PODTURNU v Gorici bo danes, 27. decembra, ob 20.45 koncert polifonskega zbora Sant'Antonio Abate iz Cordenonsa; vstop prost. V CERKVI V ŠTEVERJANU bo v nedeljo, 29. decembra, ob 18. uri božični koncert zbora Coral di Lucinis iz Loč-nika s solistki Alessandro Schettino in Ano Kodelja. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert filharmonije Jora iz Romunije; informacije na www.lipizer.it. Q Kino Koncerti 5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni koncert prirejajo Zveza sloven- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.40 - 20.30 - 22.20 »Indovina chi viene a Natale?« Dvorana 2: 14.30 - 16.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; 18.30 - 20.20 - 22.15 »Philomena«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Piovono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«; 18.30 - 20.15 »Still Life«; 22.00 »Un fantastico via vai«. Osem delovnih mest V okviru projekta za socialno delo, ki ga je pripravila goriška pokrajina, bodo na goriškem sodišču zaposlili za obdobje enega leta osem uslužbencev; štirje bodo opravljali tajniško delo, štirje pa bodo skrbeli za arhiviranje dokumentov. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni; zbirajo jih do 10. januarja v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, kjer so na voljo vse potrebne informacije. Prispevki za marine V stabilizacijskem zakonu so predvideni tudi prispevke za marine, v katerih opravijo obnovitvena dela s ciljem povečanja energetske varčnosti. Amandma s predlogom o podeljevanju prispevkov marinam je vložil poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin, potem ko se je na to temo sestal s predstavniki tržiške-ga konzorcija Ditenave. Brando-lin pojasnjuje, da so v finančni zakon iz leta 2007 vključili prispevke za povečanje energetske varčnosti poslopij, zdaj pa bodo podobnih ukrepov lahko deležne še Reorganizacija desnice V Hiši Zoran v goriškem Raštelu bo danes ob 17.30 debatno srečanje desničarskega gibanja »Offi-cina per l'Italia«. Prisotni bodo predstavniki strank Fratelli d'Ita-lia, La Destra, FLI, Fare Italia, Fiamma in še nekaterih drugih desnosredinskih organizacij. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; 20.30 - 22.30 »Un fantastico via vai«. Dvorana 2: 15.10 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Indovina chi viene a Natale?«. Dvorana 4: 15.30 - 20.00 - 22.10 »Col-pi di fortuna«; 17.50 »Philomena«. Dvorana 5: 14.40 - 16.45 - 18.45 »Pio-vono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«, 21.00 »Lo Hobbit: La deso-lazione di Smaug«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 21.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 sprejemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandu-mu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adformandum.org). S Izleti Jameljske župljane je tudi letos na dan sv. Štefana obiskal bivši goriški nadškof Dino De Antoni. Mašo je daroval ob somaševanju doberdobskega župnika Ambroža Kodelje. De Antoni je povedal, da je bil sv. Štefan eden izmed prvih diakonov Cerkve in da je prvi prelil kri za Kristusa. Izpostavil je tudi pomen družine kot osnovne enote človeške družbe. tek, 9. januarja 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). 0 Prireditve DRUŽBA DANTE ALIGHIERI iz Gorice in neapeljsko Dantejevo združenje Il Ghibellin fuggiasco pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabita na predavanje z naslovom »...Nel-la chiesa coi santi ed in taverna co' ghiottoni« na temo Dantejeve Božanske komedije. Predaval bo Albino Frol-di danes, 27. decembra, ob 17. uri v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carducci 2) v Gorici. Ü] Obvestila SPDG in Planinska Družina Benečije načrtujeta zimski vzpon na Triglav (zelo zahtevno) 3. in 4. januarja 2014. Potrebna je predhodna prijava do 31. decembra po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. SPDG se bo v nedeljo, 12. januarja 2014, udeležilo pohoda Škofja Loka-Križna Gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše v organizaciji PD Škofja Loka in proslave ob 71. obletnici Dražgoške bitke. Odhod iz Gorice ob poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četr- KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta od 23. do 31. decembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v soboto, 28. decembra, odpeljal v Pineto pri Gradežu prvi avtobus ob 15.30 s trga Medaglie d'oro - na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri spomeniku in športni palači ter v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 15.45 s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481390697 (Marija Č.), tel. 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici bodo zaprti do 3. januarja 2014. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 4. januarja 2014 odprta ob delavnikih med 7.45 in 13.30. POKRAJINSKA MEDIATECA UGO CASIRAGHI bo zaprta zaradi praznikov do 6. januarja 2014. Izposojene filme je treba vrniti v prvem tednu po božičnih počitnicah; od 13. januarja 2014 dalje bodo uporabnikom one- mogočili izposojo za toliko dni kolikor znaša zamuda. URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti zaradi božičnih in novoletnih počitnic do vključno ponedeljka, 6. januarja 2014. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. L. Mali oglasi PRODAM otroško posteljico Foppape-dretti v natur barvi in jogi, prenosno posteljico Prenatal in jogi, stoličko za hranjenje Peg Perego Prima Pappa, razne otroške avtosedeže, vse v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3470823799. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Vincenzo Tota iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Olga Mi-gliaccio (iz Vidma) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.30, Angelo Ko-njedic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 14.20, Franco Bre-gant iz hiše žalosti v Ul. Olivers 36 v cerkev in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Orlando Fe-mia (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Lino Furlan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališče v Foljanu. DANES V TRŽIČU: 9.55, Redenta Tranquillo v kapeli pokopališča in pokop na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Danilo Braida (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Maria Za-marian vd. Momesso (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.00, Remigio Struchel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 14.00, Antonio Germani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v kraju San Zanut, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 11.00, Mario Tassotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. GORISKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo od 31. decembra 2013 do 6. januarja 2014 Tržaško tajništvo: tel. c4c-77863cc / ITALIJA, SVET Petek, 27. decembra 2013 15 VREME - V Italiji, Švici in Avstriji težave zaradi dežja in snega Velike težave na širšem območju Alp in v Liguriji V Piemontu pod snežnim plazom umrl mlad francoski smučar - Danes kratkotrajno izboljšanje RIM, BASEL - Slabo vreme je včeraj prizadelo tudi Italijo, Švico in Avstrijo. S severa Italije in švicarskih Alp poročajo o močnem sneženju ter o nevarnosti zemeljskih oziroma snežnih plazov. Do motenj je prihajalo v železniškem in letalskem prometu. Obilno sneženje in veter sta težave povzročala tudi na avstrijskem Tirolskem, kjer so številni ostali brez elektrike. Brez elektrike je bila tudi Cortina. Tudi Benetke so se včeraj znašle pod vodo. Zaradi velika plimnega vala je narasla višina morja kar za 115 centimetrov, tako da je bil poplavljen tudi sloviti beneški Trg svetega Marka. Zaradi nevarnosti zemeljskih plazov pa so iz občine Borghetto di Vara v Liguriji evakuirali 50 ljudi, iz Genove pa so poročali o zamudah pri letalskih poletih zaradi močnega vetra. Zaradi obilnega sneženja je prišlo tudi do prekinitev v železniškem prometu med Piemontom in švicarskim kantonom Wallis, na območju Coma pa so rešili dve osebi, katerih avto je zasul zemeljski plaz. Snežni plaz je v pogorju pri Torinu zahteval prvo smrtno žrtev. Gre za mladega francoskega smučarja. Vremenska fronta se je včeraj že pomikala proti jugu Italije, zato so v Rimu in Neaplju že izdali opozorila. Vremenoslovci so namreč napovedali močne padavine in veter. Za danes pa so napovedali izboljšanje, ki pa bo kratkotrajno, saj že za jutri napovedujejo novo poslabšanje, ki naj bi bilo najmočnejše na severozahodu države. Meja sneženja naj bi bila med 800 in 1000 metri nadmorske višine, v osrednjih Alpah pa naj bi zapadlo veliko novega snega. Zaradi snega in nevarnosti plazov je bil včeraj železniški promet oviran tudi v švicarskih Alpah, na avstrijskem Tirolskem je po obilnem sneženju na stotine gospodinjstev ostalo brez elektrike, strokovnjaki pa opozarjajo na naraščajočo nevarnost zemeljskih plazov. Zaradi močnega vetra je že v sredo prišlo do nesreče v tirolskem okrožju Landeck, kjer je iztirila gondola z 21 ljudmi. Na srečo pa ni bil nihče poškodovan. Veter je težave povzročal tudi na Hrvaškem, zaradi česar so odpovedali plovbe trajektov med Splitom in otoki v srednji Dalmaciji. V Cortini so se včeraj zbudili pod debelo snežno odejo in brez elektrike ansa Rusi: Arafat umrl naravne smrti MOSKVA - Ruski sodnomedicinski izvedenci, ki so proučevali posmrtne ostanke preminulega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, so včeraj sporočili, da je Arafat umrl naravne smrti. Izključili so tudi možnost, da bi bil zastrupljen z radioaktivnimi snovmi, je povedal vodja ruske agencije za medicinsko biologijo (FMBA) Vladimir Uiba. Na objavo ugotovitev ruskih izvedencev se je že odzval palestinski predstavnik v Rusiji Faed Mustafa in poudaril, da preiskava o okoliščinah Arafatove smrti še ni končana. »Lahko rečem, da obstaja odločitev o nadaljevanju preiskave. Cenimo njihove ugotovitve in njihovo delo, a obstaja odločitev o nadaljevanju dela,« je še dejal Mustafa. Arafatove posmrtne ostanke so proučevali švicarski, francoski in ruski strokovnjaki. Francozi so tako kot Rusi izključili zastrupitev, medtem ko so Švicarji ugotovili visoko stopnjo radioaktivnega polonija in tako nakazali, da bi lahko bila v Arafatovo smrt leta 2004 vpletena tretja stran. »Rusi postavljajo trditve, ne da bi ponudili kakršnekoli znanstvene argumente. Zame je to politična deklaracija,« je včeraj dejal direktor inštituta za radiofiziko iz Loza-ne in soavtor švicarske študije Francois Bochud. Dodal je, da Švica še ni prejela kopije ruske raziskave. CERKEV - Kristjani po svetu praznovali božič Papežev poziv k miru Papež Frančišek je prvič vodil božične slovesnosti ansa VATIKAN - Papež Frančišek je za božič z osrednjega balkona bazilike sv. Petra prvič prebral božično poslanico in podaril tradicionalni blagoslov mestu in svetu urbi et orbi, odkar je pred devetimi meseci postal poglavar Rimskokatoliške cerkve. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je pozval k miru »za otroke in starejše ljudi, za mladostnike in družine, za revne in tiste na robu«. Pozval je tudi k dialogu in solidarnosti med ljudmi ter se zavzel za končanje nasilja v Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu in Siriji. »Konflikt v Siriji je s podžiganjem sovraštva in maščevanja v zadnjem času uničil preveč življenj,« je dejal papež in pozval k humanitarni pomoči Sir-cem.Frančišek se je prav tako spomnil otrok vojakov, ki so jih »oropali otroštva«, obsodil pa je tudi trgovino z ljudmi in izkoriščanje našega planeta iz pohlepa. Dogajanje je na Trgu sv. Petra v Vatikanu je spremljalo več deset tisoč ljudi, prek televizijskih zaslonov pa več milijonov. Papež je na koncu vernikom po vsem svetu voščil božič samo v italijanščini in ne več v več deset jezikih - med drugim tudi v slovenščini - kot je veljalo za njegova predhodnika Benedikta XVI. in Janeza Pavla II. Božične slovesnosti so se v Vatikanu začele že v torek. Papež Frančišek je pri božični polnočni maši v polni baziliki Sv. Petra pozval verujoče, naj bodo nesebični ter naj zavrnejo temo in se predajo svetlobi. Sicer pa so kristjani v sredo povsod po svetu praznovali božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Številni so božič dočakali pri polnočnicah, praznične maše in bogoslužja pa so potekali tudi čez dan. Latinski patriarh Fuad Tval, najvišji predstavnik Vatikana v Betlehemu, je v pridigi pri polnočnici pozval k pravični in nepristranski rešitvi izraelsko-pale-stinskega spora, palestinski enotnosti in miru v Palestini ter k spravi na Bližnjem vzhodu. V navzočnosti palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in drugih visokih gostov, tudi visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, je spomnil tudi na vse drame človeštva na petih celinah. TURČIJA - Po razkritju korupcijske afere in odstopu treh ministrov Premier Recep Erdogan zamenjal deset ministrov ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v sredo obelodanil veliko rekonstrukcijo vlade, potem ko so pred tem zaradi korupcijske afere odstopili trije ministri. Erdogan je zamenjal deset od 26 ministrov, med njimi tudi ministra za evropske zadeve Egemena Bagisa, edinega od štirih ministrov, osumljenih korupcije, ki ni odstopil sam. V sredo sta naprej zaradi domnevne vpletenosti svojih sinov v obsežno korupcijsko afero odstopila vplivna člana islam-sko-konservativne turške vlade, gospodarski minister Zafer Ca-glayan ter notranji minister Muammer Guler. Nato je čez nekaj ur odstopil še tretji minister, minister za okolje Erdogan Bay-raktar, ki je odstopil tudi s poslanskega položaja. Za turško zasebno televizijo NTV je še menil, da bi moral odstopiti tudi premier Erdogan. Turški premier je nato sporočil, da je poleg omenjenih štirih ministrov zamenjal še ministra za pravosodje, promet, družino, šport in industrijo ter enega od štirih podpredsednikov vlade. Z oblikovanjem »vojnega kabineta«, kot je spremembo v ministrskih vrstah označila opozicija, želi Erdogan preprečiti politično krizo v državi. Do razkritja korupcijske afere je prišlo 17. decembra, ko je policija pridržala več deset ljudi, gre pa za največji korup-cijski škandal, povezan s sodelavci premiera Erdogana, ki je na oblasti od leta 2002. Erdogan se je na razkritja ostro odzval in ocenil, da gre za napad na njegovo vlado. Namesto podpore boju proti korupciji je odstavil številne vodilne policiste. Erdogan pred svojo in podobo Kemala Ataturka ansa V ozadju afere naj bi sicer stal spor med Erdoganom in njegovim nekdanjim zaveznikom Fethullahom Gulenom. Vplivni islamski klerik, ki živi v izgnanstvu v ZDA, ima namreč še vedno precejšen vpliv v turški policiji, tajnih službah in sodstvu. Po poročanju turških medijev naj bi bil naslednja tarča protikorupcijske preiskave Erdoganov sin Bilal. Turški tožilec Muammer Akkas pa je včeraj sporočil, da so mu onemogočili razširitev preiskave korupcije. JUŽNI SUDAN - Vzrok za nasilje boj za oblast Začetek pogovorov za končanje nasilja JUBA - V južnosudanski prestolnici Juba so se včeraj začeli krizni pogovori o končanju nasilja v tej afriški državi. Na njih sodelujejo predsednika Južnega Sudana in Kenije, Salva Kiir in Uhuru Kenyatta, ter etiopski premier Hailemariam Desalegn. Hkrati je Kitajska napovedala, da namerava v Južni Sudan kmalu napotiti svojega posebnega odposlanca. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem na spletni strani zapisalo, da namerava kitajski posebni odposlanec v Južnem Sudanu navezati stike z vsemi stranmi, Peking pa je pripravljen pripomoči k temu, da bi se v Južni Sudan kmalu vrnila stabilnost. Etiopska vlada je po srečanju za zaprtimi vrati sporočila, da so bili pogovori »konstruktivni in iskreni«. Na včerajšnjih pogovorih pa ni sodeloval podpredsednik Riek Machar, ki je v sovražnih odnosih s predsednikom države. V nekem pogovoru je Machar sicer dejal, da je pripravljen na mirovne pogovore, vendar bi ti morali potekati v etiopski prestolnici Adis Abe-bi. Boj za oblast med Macharjem in Kiirom je povod za zadnje hude nemire v državi, v katerih je doslej umrlo več kot sto ljudi, več deset tisoč ljudi pa je zbežalo z domov. Južni Sudan je samostojnost razglasil leta 2011, potem ko so volivci na referendumu večinsko podprli ločitev od severnega dela Sudana. Izpuščeni Greenpeacov aktivist že zapustil Rusijo SANKT PETERBURG - Prvi izpuščeni aktivist okoljevarstvene organizacije Greenpeace je že zapustil Rusijo. Po več kot treh mesecih od aretacije je Dmitrij Litvinov, švedsko-ameriški državljan ruskega rodu, iz Sankt Peterburga z vlakom odpotoval v Helsinki. Ruske oblasti so pred tem včeraj začele izdajati vizume aktivistom Greenpeace, proti katerim so v skladu z množično amnestijo, ki jo je pred dobrim tednom dni potrdila duma, ustavile kazenski postopek. Za vizum je zaprosilo več kot 20 članov Greenpeacea, ki so jih oprostili obtožb huliganstva zaradi septembrske akcije na ruski naftni ploščadi na območju Arktike, ni pa mogla zagotoviti, da bodo lahko vsi odpotovali domov še pred koncem leta. 501 2 Petek, 27. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Džikic namesto Pipana SKOPJE - Košarkarska zveza Makedonije je za novega selektorja reprezentance določila Aleksandra Džikiča, uradno naj bi ga po izboru na strokovnem svetu zveze predstavili v ponedeljek, poročajo srbski in makedonski mediji. Srbski trener je nasledil slovenskega strokovnjaka Aleša Pipana, pred tem pa je bil že tudi trener najboljših slovenskih ekipe, Union Olimpije in novomeške Krke. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ivkoviča zamenjal Dordevič BEOGRAD - Vodstvo Košarkarske zveze Srbije je potrdilo, da bo na selektorski stolček sedel legendarni Aleksandar Dordevič. Ta je na čelu srbske reprezentance zamenjal Dušana Ivkoviča (na sliki), ki se je po evropskem prvenstvu v Sloveniji, ko je Srbija osvojila sedmo mesto, odločil, da po petih letih zapusti selektorski položaj. »Moj cilj je, da premagamo Španijo, vendar bo za to potrebnega veliko dela,» so bile prve besede 46-letnika. SMUČARSKI SKOKI - Pred novoletno turnejo Avstrijce ogroža Poljak ANKETA AGENCIJ Tina Maze športnica Evrope Sebastian Vettel ansa Tina Maze ansa VARŠAVA - Črnjanka Tina Maze, skupna zmagovalka svetovnega pokala alpskih smučark v minuli zimi, je bila v glasovanju med evropskimi tiskovnimi agencijami na skupno šestem mestu (76 točk) in s tem najvišje uvrščena športnica leta v Evropi. Zmagal je Nemec Sebastian Vettel, zmagovalec svetovnega prvenstva v formuli ena (166 točk). V glasovanje, ki ga vodi Poljska tiskovna agencija (PAP), se izbira le najboljšega v združeni kategoriji športnic in športnikov. V 56. izboru, v katerem je sodelovalo 21 evropskih agencij, je bil za Vettlom drugi španski teniški igralec Rafael Nadal (127), sledijo pa britanski atlet Mohamed Farah (87) ter nogometaša Portugalec Christiano Ronaldo (84) in Francoz Franck Ribery (82). Med športnicami je bila za Mazejevo druga norveška smučarska tekačica Marit Bjorgen, ki je bila skupno 10. (34), tretja pa ruska atletinja Jelena Isin-bajeva, skupno 12. (27). Izidi glasovanja: 1. Sebastian Vettel (Nemčija, formula ena) 166 točk; 2. Rafael Nadal (Španija, tenis) 127; 3. Mohamed Farah (Velika Britanija, atletika) 87; 4. Christiano Ronaldo (Portugalska, nogomet) 84; 5. Franck Ribery (Francija, nogomet) 82; 6. Tina Maze (Slovenija, alpsko smučanje) 76; 7. Christiopher Froome (Velika Britanija, kolesarstvo) 58 8. Novak Dokovič (Srbija, tenis) 50; 9. Tony Parker (Francija, košarka) 45; 10. Marit Bjorgen (Norveška, smučarski tek) 34 ... ; 12. Jelena Isinbajeva (Rusija, atletika) 27. LJUBLJANA - Smučarske skakalce konec tedna čaka uvod v tradicionalno novoletno skakalno turnejo. Vse ekipe imajo svoje načrte, najbolj nestrpni pa so po nekaj slabšem uvodu v sezono v avstrijskem taboru, kjer si želijo, da bi še šestič zapored na tekmovanju zmagal Avstrijec. Najbližje je temu Gregor Schlierenzauer, zmagovalec zadnjih dveh tekmovanj. Pred tekmovanji v Oberstdorfu (29. 12.), Garmisch Partenkirchnu (1. 1.), Inns-brucku (4. 1.) in Bischofshofnu (6. 1.) je napet tudi Schlierenzauer sam, ki upa, da bo 6. januarja, dan pred 24. rojstnim dnem, še enkrat zmagal na tej prestižni seriji. Pred njim je trikrat zapored med letoma 1967 in 1969 zmagal le legendarni Norvežan Bjoern Wirkola. Avstrijec je v svetovnem pokalu doslej zbral rekordnih 52 zmag. Na zadnjih tekmah je imel nekaj težav v naletni smučini, pred tem pa je z zmagama v Kuusamu in Lillehammerju dokazal, da nikakor še ni pozabil zmagovati. A na zadnjih preizkušnjah v En-gelbergu ni pokazal konstantne forme, saj je najprej osvojil 27., nato pa četrto mesto. «Vse gre ekstremno hitro. Včasih so skoki ekstremno komplicirani, takoj nato spet sila enostavni. Malce mi je manjkalo zbranosti, da bi več skokov opravil brez napake in se boril za nove zmage,» je pred božičem dejal mladi Avstrijec. Pred turnejo je spet samozavesten. «Seveda na turneji lahko zmagam, a se s tem obremenjujem manj kot strokovnjaki in mediji. Važno je, da pokažem svoje najboljše skoke in potem se vse zgodi samo od sebe.» Veliko Avstrijci pričakujejo tudi od svojega drugega aduta Thomasa Morgensterna. PLANINSKI SVET Izlet v neznano Avtobusni izlet SPDT sredi decembra je tradicionalno namenjen v... neznano. Ker je bil v nedeljo, 15. decembra 2013, shod v Bazovici, smo udeleženci - 41 se nas je nabralo - okvirno vedeli, da bo cilj nekje v Brkinih, Či-čariji ali Istri. Ob prelepem vremenu je avtobus zavil proti Sočergi in Buzetu in udeleženka je pogruntala, da gremo v Motovun. Res smo se tam ustavili, vendar to starodavno mestece ni bil naš cilj, ampak le izhodišče. Peš smo se povzpeli do vršnjega obzidanega dela in si dodobra ogledali to slikovito naselbino, ki je zrasla na kraju nekdanjega gradišča visoko nad reko Mirno. Občudovali smo razgled, doline v megli, in okoliške vasice v lepem soncu. Po nakupih istrskih značilnih proizvodov in kratkem postanku pri avtobusu, smo se odpravili do trase nekdanje železniške proge Porečanke (Parenzana). Pot se ob počasnem in stalnem vzpenjanju vije okoli grap in obronkov osrednje Istre in kmalu preide iz fliša na apnenec. Prijetna pot, ob kateri smo z občasnih raz-gledišč občudovali pokrajino, zaselke z vinogradi in zarasla pobočja, je vodi- Poljak Kamil Stoch je bil pred turnejo v vrhunski formi ansa A glede na zadnje tekme, dve zmagi in dve drugi mesti, je pred turnejo prvi favorit Kamil Stoch, ki bi po Adamu Malyszu in letu 2001 lahko postal drugi Poljak s prestižno zmago na tej seriji skakalnih tekem. Stoch je pokazal izredno formo tik pred prehodom v novo leto in se povzpel tudi na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Dobro delo v poljski ekipi je potrdil tudi Jan Ziobro, ki se je v soboto v Engelbergu vpisal zmagovalce svetovnega pokala. Svoje načrte imajo tudi Nemci, ki si želijo prvo zmago po 12 letih in uspehu Svena Hannavalda leta 2002. Glede na formo bosta njihova prva aduta le 18-letni Andreas Wellinger in Severin Freund. Pozorno pa bodo spremljali tudi Martina Schmitta, ki bo na turneji nastopil že 18., kot pravi tudi zadnjič, in turneja je tudi slovo od domačih navijačev. Vrača se tudi 36-le- la tudi čez dva mostova. Po treh urah prijetne hoje smo naposled prispeli v Vižinado. Tu nas je pričakal avtobus in skupinica udeležencev, ki je opravila raje krajši sprehod. Skupaj smo se odpeljali v bližnje Ference, kjer smo si v gostoljubnem agriturizmu najprej nazdravili in se nato dodobra okrepčali z istrskimi dobrotami, med katerimi smo vsi verjetno prvič jedli cmoke z mesom boškarina, avtohtonega istrskega vola. Na koncu tudi letos ni izostal tradicionalni Miklavžev obisk. Za prelep izlet gre vsa pohvala Francu, ki si ga je zamislil in odlično izpeljal. (5R) Smučarski odsek SPDT SO SPDT prireja v letošnji zimski sezoni tri nedeljske, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Na prvega se bodo podali že v nedeljo 19. januarja 2014, naslednja bosta 2. in 16. februarja. Letos se bodo odpeljali v Avstrijo, točneje do smučarskega središča Gerlitzen. Med potjo pa se bo avtobus najprej ustavil v Warmbadnu, kjer so znamenite terme. Izletniki, ki ne bi želeli smučati, si bodo lahko tu privoščili celodnevno sprostitev v savnah, ko- tni legendarni Janne Ahonen, ki je na turneji doslej zmagal petkrat. Slovenske barve bodo branili Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Tomaž Naglič, Rok Justin, Robert Kranjec in Jernej Damjan. Njihove želje so bistveno nižje kot v sezoni 1996/97, ko se je doslej edine zmage na turneji veselil Primož Peterka. «Cilji za novoletno turnejo so bili postavljeni že veliko prej. Želimo si enega tekmovalca do 10. mesta in enega do 15. mesta,» pravi prvi trener Goran Janus in priznava, da si v slovenskem taboru želijo še kakšen res viden dosežek: «To si želimo vsi in kaže, da smo na pravi poti. Vem, da javnost pričakuje vrhunske izide in treba je biti optimističen. Imamo določene rezerve v tehniki in to nas pelje naprej.» Eno najmočnejših slovenskih orožij na turneji bo Peter Prevc, tudi aktualni športnik leta 2013 v Sloveniji. pelih in bazenih, ki jih obdaja sugesti-vno zasneženo okolje. Avtobus bo nadaljeval pot do Villacha. Postanek v mestnem središču bo nudil možnost tistim, ki bi se odločili za turistični ogled prijetnega avstrijskega mesteca, da se ustavijo kar tam. Smučarji in izletniki, ki si želijo sprehoda po zasneženih poljanah pa bodo z avtobusom nadaljevali pot do smučišča Gerlitzen. Tamkajšnje proge nudijo bolj in manj veščim smučarjem veliko priložnosti za užitek in obilo zabave, nesmučarjem pa tudi veliko prijetnih sprehodov. V popoldanskih urah, ob povrat-ku iz Gerlitzena, se bo avtobus spotoma ustavil še v Villachu in nazadnje v Warmbadnu, kjer bodo vstopili izletniki, ki so se zjutraj tu ustavili. Zbirališča ter urniki odhoda: sedež RAI, ul. Fabio Severo, ob 6.30, Se-sljan ob 6.45. Povratekpredviden v večernih urah. Za dodatne informacije kličite na 3487757442 (Laura) ali pošljite E-mail na naslov lauraven ier@ tisca li. it. Toplo vabljen i! Tudi letos, kot že v prejšnjih letih, bo SO priredil tudi vikend za ljubitelje teka na smučeh. Kot običajno se bo SOČI 2014 Plušenko le v ekipnem delu OI SOČI - Ruski drsalni zvezdnik Jevgenij Plušenko je 44 dni pred začetkom olimpijskih iger v domačem Sočiju poskrbel za manjši šok v športni Rusiji. Sporočil je namreč, da ne bo na nastopil v posamični konkurenci olimpijskih iger, temveč zgolj v ekipni. Prav tako ga ne bo na januarskem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Kot vzrok za takšno odločitev je 31-letni umetnostni drsalec navedel poškodbe, ki mu preprečujejo želeno raven priprav na največji športni dogodek leta 2014. LE TRETJI - Najboljši srbski športnik leta 2013 je atlet Emir Be- krič, dobitnik brona na svetovnem prvenstvu v Moskvi v teku na 400 metrov z ovirami. Prejel je 74 glasov, za njim sta končala atletinja Ivana Španovič s 47 in teniški igralec Novak Dokovič z 39 glasovi. Športnika Srbije je 57. izbral športni dnevnik Sport. EUROBASKET - Kaj vse je bilo potrebno postoriti za organizacijo EuroBasketa 2013 in kakšni so nekateri njegovi zaključki? Vse to in še več v dokumentarnem filmu Euro-Basket 2013, zgodba o uspehu, ki bo na sporedu v nedeljo, ob 15.30, na TV SLO 2! KOŠARKA - Včerajšnji izidi 12. kroga A1-lige: Avellino - Brindisi 85:83, Siena - Caserta 60:81, Roma - Sassari 72:68, Milano - Cremona 81:66, Montegranaro - Pistoia 87:93, Venezia - Cantu' 84:79, Pesaro - Reggio Emilia 66:99, Varese - Bologna večerna tekma. Vrstni red: Siena 18, Roma, Sassari, Brindisi in Cantu' 16, Milan 14, Bologna. Reggio Emilia, Venezia, Avellino in Caserta 12, Pistoia 10, Varese in Montegranaro 8, Pesaro in Cremona 4. B-LIGA - Včerajšnji izidi 20. kroga: Bari - Spezia 1:2, Empoli -Cittadella 0:1, Juve Stabia - Brescia 1:2, Lancinao - Carpi 1:3, Latina -Cesena 0:0, Modena - Pescara 0:1, Padova - Siena 2:2, Palermo - Ter-nana 1:0, Reggina - Avellino 1:1, Tra-pani - Crotone 1:0, Varese - Novara prestavljena odvijal na Pokljuki, okvirno zadnji teden januarja, od 24. do 26. januarja. Udeležencem bodo na razpolago tudi učitelji tekaškega smučanja, bodisi za odrasle kot za otroke. Po vsej verjetnosti bodo izkušnjo ponovili drugi teden februarja, od 07. do 09. februarja. Medvedjak Novoletnega pohoda na Medved-jak se bodo cčani SPDTudeležili že pe-tindvajsetič. Zbrali se bodo v sredo, 1. januarja 2014 ob 14.00 uri na Poklo-nu pri restavraciji Furlan na Repenta-bru, od tod se bodo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. / ŠPORT Petek, 27. decembra 2013 17 NA BOŽIČNICI ŠD SOVODNJE TUDI PRIKAZ SPRETNOSTI Božičnico oziroma prednovoletno zdravico ob koncu sončnega leta 2013 so pripravili tudi pri ŠD Sovodnje. Mladi nogometaši so pod taktirko svojih trenerjev prikazali nekaj tehničnih spretnosti, pred tem pa je bil na sporedu »uradni« del prireditve s pozdravom predsednika Zdravka Custrina, pokrajinske odbornice za šport Vesne Tomšič, sovodenjske županja Alenke Florenin ter predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina ter tajnika ZSŠDI Igorja Tomasetiga. Pred za-kusko je vsak malček ter odbornik prejel svoj paneton. NAŠ ŠPORTNIK 2013 - Jutri v Sežani ob 20. uri 30. jubilejna prireditev Kako se je začelo Prireditev Naš športnik, na kateri primorski mediji z obeh strani nekdanje meje med Italijo in Slovenijo nagrajujemo najboljše športnike, športnice in športne ekipe Primorske, praznuje letos svojo 30-le-tnico. Gostitelj prireditve bo letos Kosovelom dom v Sežani, imenovanje najboljših na podlagi že objavljenih nominacij pa bo jutri zvečer ob 20. uri. Vstop je prost. Jubilejna prireditev je letos doživela spremembo koncepta. Kategorije nagrajenih športnikov bodo prvič poenotene, v skupni konkurenci so tako primorski športniki iz matične domovine kot tudi slovenski športniki v Italiji. »To je korai< v pravo smer in v duhu tega, kar smo se dogovarjali na začetku skupne poti. Je uresničitev daljnosežnega projekta prireditve, ki že od vsega začetka ni bila sama sebi namen in je imela to poenotenje za končni cilj,« pravi upokojeni novinar Boris Kralj. V času nastanka skupne prireditve Naš Športnik je bil direktor in glavni urednik Primorskih novic in je bil pravzaprav predlagatelj Našega športnika. »To je bilo obdobje tako imenovanega skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki smo ga tisti bolj avtohtoni bolj občutili, kot tisti, ki to niso bili. Taki smo se zavzemali za sodelovanje, ki bi presegalo meje. Mislim, da je ideja prvič prišla na dan na nekem posvetu med takratno Socialistično zvezo delovnega ljudstva in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Takrat je bilo rečeno, da je pri spodbujanju tega sodelovanja ključna vloga medijev. Če ljudje o zadevah niso informirani, ni iz tega nič. Drobne novice, ki so se takrat objavljale, je bilo treba nadgraditi z večjimi pobudami. To je bil zato čas, ko je nastala skupna kulturna stran Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki ste jo ti- IStrafe 1=N Z lanske prireditve na Proseku skali v Trstu. Padel je predlog o večjem sodelovanju med obmejnimi društvi, med sosednjimi vasmi, o tem, da se v to sodelovanje poleg ljudi iz matice in zamejstva vključi tudi pripadnike italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji,» se spominja Kralj. Naš športnik je nastal, kot se za slovensko tradicijo spodobi, v ... gostilni. »Na našo prireditev, ki je bila leta 1983 na Škofijah, smo povabili tudi takratnega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Boga Samso, naši »radijci« pa takratnega direktorja programskega sporeda RAI Filiberta Benedetiča. Pogovarjali smo se v bližnji ošte-riji. Tam se je vse začelo, postopno so se v operativo vključile še druga osebe, Miloš Ivan-čič na naši strani, Saša Rudolf in Odo Ka-lan (takratni predsednik ZSŠDI, op. ur.) na drugi, zadevo je podprl tudi direktor Radia Koper Manlio Vidovich. Naslednje leto je skupna prireditev že zaživela. Kategorije so bile sicer ločene, pri nas so najboljše športnike zbirali naši novinarji, na vaši strani pa sodelavci Primorskega dnevnika, « je povedal Kralj. Njena pot je bila navidezno zelo premočrtna, čeprav Kralj pravi, da je v kasnejših letih naletela na slovenski strani tudi na določene ovire. »Predvsem ob kadrovskih zamenjavah v vodstvih je bilo potrebno večkrat o umestnosti prireditve ko- - r »L -*1 kroma ga na novo prepričati, posebno v Ljubljani, kjer o razmerah pri nas vedo bolj malo. Najtežje je bilo takoj po osamosvojitvi, vendar smo tisti, ki v čezmejno povezanost verjamemo, bili dovolj sitni, da se je prireditev obdržala. Ni pa bilo prijetno,« ozadje razkriva naš sogovornik. »Najhujši nasprotnik« te in drugih pobud so od vedno bili proračunski rezi. »Za utrditev prireditve in oddaje Našega športnika je bil pomemben nastanek TV Koper in zatem televizijskega programa RAI s čezmejnim sodelovanjem. Na vaši strani je naklonjenost pokazala Nataša Sosič, ki je nasledila Benedetiča, in po obdobjih novinarji Rudolf, Simoneta in Čuk,« se še spominja Kralj. »Ta korak, za katerega ste se zdaj odločili, je izrednega pomena. Še vedno pa menim, da je potrebno okrepiti tudi čezmejno sodelovanje med športnimi društvi. Zdaj je Boris Kralj tega premalo. Upam, da bo tudi takšna pobuda pripomogla k temu, da bo to pretakanje bolj pogosto, da se bomo še bolje spoznali. Kajti preveč športnihfunkcionarjev je zdaj osredotočenih samo na rezultat, na kaj se bo zgodilo v prihodnjem kolu, premalo pa so družbeno osveščeni,« je kritičen Kralj, ki opozarja tudi, da takšne pobude ne smejo biti prepuščene izključno športnim uredništvom (kjer še obstajajo ...), temveč jih morajo vedno podpreti tudi vodilni v medijih. »Včasih so imela uredništva na najrazličnejših področjih izostreno uredniško politiko. Zdaj se morajo soočiti s proračunskimi rezi in s konkurenco, ki v ospredje postavlja samo rezultat, naklado oziroma audience. Vendar takšna usmeritev in takšna varčevanja prej ali slej izstavita tudi svoj račun,« zaključuje Kralj. To novinarji, žal, dobro vemo. A. Koren Naš športnik ima svoje predhodnike Najboljšega športnika Primorske,s prekinitvami, na drugi strani nekdanje meje izbirajo že od leta 1959. Prvi športnik je bil kajakaš Pavel Bone. Predhodnik Našega športnika v zamejstvu pa je pobuda Primorskega dnevnika Športnik leta. Zaživela je leta 1971, v enotni kategoriji pa je bila najboljša takrat namizno-teniška igralka Sonja Milič. Po prekinitvi leta 1979, je nagrajevanje spet zaživelo leta 1982, po dveh letih pa se združilo v sedanjo prireditev Naš športnik. KOŠARKA Jadran ZKB končal prvi del z zmago PRVENSTVO U19 ELITE Jadran ZKB - San Daniele 52:42 (12:16, 24:23, 36:29) JADRAN: Regent 3, Coretti, Sar-doč, Sternad, Gregori 2, Leghissa 8, Ri-dolfi 25, Peric, Mattiassich 6, Kocijančič 8, trener Oberdan. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so jadranovci vknjižili zmago. Nasploh je bila igra na nizki kakovostni ravni (nasprotniki so na gostovanje prišli samo s sedmimi igralci), boljšo igro so varovanci trenerja Oberdana pokazali samo v tretji četrtini, ko so si priigrali tudi odločilno prednost. Med posamezniki sta izstopala Ridolfi s 25 točkami in Leghissa, ki je zbral kar 21 odbitih žog. Vrstni red: Cordenons 22, Servo-lana 18, San Vito in Sistema Pordenone 16, Jadran ZKB 14, Codroipo* 12, Spi-limbergo 10, Pallacanestro 2004, Fal-constar* in San Daniele 8, Don Bosco 2, Arcobaleno 0. (* s tekmo manj) DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Azzurra - Jadran ZKB 106:33 (26: 9, 51:19, 77:22) Jadran: Ferfoglia 2, G. Terčon 18, Gherlani 5, Grassi 2, I. Terčon, Štekar, Kadol, Zavaldal 4, Rudes 2. Trener: Ger-jevič. Proti še nepremagani Azzurri je Jadran pričakovano visoko izgubil. Še vedno je bilo veliko izgubljenih žog in netočnih prostih metov, izboljšali pa so se odstotki metov iz igre. Proti močnejšemu tekmecu pa je bil nastop vsekakor prepričljivejši kot nastopi proti ekipam, ki so šibkejše. Vrstni red: Azzurra 20, Don Bosco 16, Libertas in Ardita 14, interclun 8, Basketrieste 6, Falconstar 2, Jadran 0. 13 Obvestila SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja 2014 avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. ODBOJKA - 2. ženska divizija Zalet Sokol na dveh tekmah vknjižil skupno štiri točke 2. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Sokol je pred božičnim premorom odigral dve tekmi, s katerih je odnesel prve štiri točke. Proti Omi je vknjižil prvo zmago in popoln izkupiček (končni izid je bil 1:3 - 21:25, 17:25, 25:23, 21:25), v tekmi tretjega kroga proti Roiano Gretta Barcola pa je klonil šele po petih nizih (25:20, 16:25, 23:25, 25:23, 3:15). Napredek je bil na obeh tekmah viden. Predvsem druga tekma je bila zelo izenačena, igralke Zaleta so se ves čas enakovredne borile, popolnoma brez moči pa so ostale v petem nizu, ko so dosegle le tri točke. Vrstni red: Azzurra 9, Zalet Kontovel 7, SantAndrea 6, Roiano Gretta Barcola in Ri-creatori comunali 5, Zalet Sokol 4, Altura in Olympia 3, Oma in Oma B 0. UNDER18 ŽENSKE V medpokrajinskem prvenstvu U18 so konec tedna odigrali tekme 5. kroga. Zalet Barich je izgubil priložnost, da bi osvojil vse tri točke in tako obdržal prvo meto na skupni razvrstitvi. Na gostovanju v Torriani je že pove-del z 2:0 v nizih, v nadaljevanju pa je popustil in tako izgubil s 3:2 (20:25, 20:25, 25:18, 25:10, 15:9). Predvsem na mreži in na servisu ni bil Mladinke Zalet Sokola s trenerko Ivano Gantar kroma več tako prodoren, igralke pa so bržkone občutile tudi nekaj utrujenosti, saj so dan prej odigrale v prvenstvu 1. divizije pet nizov. Kljub porazu so bili pri Zaletu zadovoljni z osvojeno točko. Zalet Sokol pa je še brez zmage. Na domačem igrišču je izgubil proti Omi s 1:3 (12:25, 25:18, 18:25, 20:25), kljub porazu pa so igral- ke Zaleta nastopile zelo prepričljivo in se v vsakem nizu borile do konca. Med posameznicami se je v obrambi in sprejemu izkazala Simeoni. Vrstni red: Staranzano Villesse, CGSS in Zalet Barich 13, Millenium Torriana 12, Virtus in Oma 8, Olympia 5, Altura 3, Zalet Sokol in Ricreatori Cominuali 0. Gajevci na nagrajevanju deželnih prvakov v Romjanu origaja.it ORIENTACIJSKI TEK - Zimsko kraško prvenstvo 2014 Prva etapa bo na Padričah, v nedeljo v Gropadi Zima ni razlog za počitek. Uradni del sezone v orientacijskem teku so bo sicer začel spomladi. V nedeljo, 5. januarja, se bo na Tržaškem začelo Kraško zimsko prvenstvo v orientacijskem teku 2014. Uvodna tekma bo na Padričah (7. izvedba tekmovanja Brez meja bo veljavna tudi za slovensko Zimsko ligo), organizator pa je ŠZ Gaja. Start bo v padriškem športnem centru Gaje (prvi tekmovalec bo začel tekmo ob 10.00). Kot vedno bodo na voljo tri različne težavnostne razdalje ter progi za skupine in otroke do 12. leta starosti. Druga etapa Zimskega kraškega prvenstva bo 26. januarja v Zgoniku (organizator Cai), tretja tekma bo 9. februarja na Vejni pri Proseku (v organizaciji Orienteering TS), četrta in zadnja pa 16. februarja pri sinhrotronu v Bazovici (organizator Cai). Zmagovalce zimskega kraškega prvenstva bodo nagradili 6. aprila, ko bo v Mavhinjah na sporedu deželno prvenstvo v srednji (midle) razdalji. V nedeljo, 29. decembra, pa bo v Gropadi (zbirališče ob 13.30 v domu Skala) na sporedu tekmovanje v orientacijskem teku s skupnim startom. Po končanem tekmovanju bodo vsi, organizatorji in tekmovalci, nazdravili ob koncu leta. Vsa tekmovanja so odprta tako agonistom kot začetnikom. Na sliki: od leve zgoraj Gianfranco Siega, Peter Ferluga, Chiara Sepin, Lorenzo Pravato, Andraž De Luisa, Marko Germani, Fulvio Pacor, Paolo Pizzamus, Leonardo Bon-figlioli. sepe Torek, 31. decembra 2013 503 V blišču božičnega vzdušja Izberite si božično melodijo, ki naj vam naprej odmeva v ušesih. Zamižite ... Sonce zahaja, mrači se, na bregu si prostor delijo visoke mestne hiše z železnimi balkoni in tipične nemške bele hišice z lesenim ogrodjem. Po mostovih nad reko se med sprehajajočimi družinicami vrivajo kolesarji. Francoščina preplavi ozračje. Smo v Strasbour-gu! Medtem ko ugašajo luči dneva se počasi prižigajo luči enega najstarejših božičnih sejmov v Evropi. Reka Ill, ki iz centra mesta ustvarja otok, z labodi, račkami in nekaj ladjicami, pripomore k pravljičnemu vzdušju. Katerokoli pot bomo ubrali, nas bo privedla do stojnic. Ne moremo se izgubiti, ne da bi našli česa božičnega. Zadiši: hlapi začinjenega kuhanega vina se spajajo z sladkimi vonjavami karameliranih sladkarij in slanih specialitet. Odločimo se za tipično alzaško dobroto baguette flambee, hrustljav kruh obložen s stopljenim francoskim sirom, čebulo in slanino. Za oboževalce krompirja je na voljo mustiflette: začinjen krompir s creme fraiche, slanino. Kdor pa nikakor ne more brez beljakovin, si lahko privošči neke vrste njokov - spatzle. Toda pazite, ne sme vam zmanjkati apetita za dessert! Poleg tipičnih božičnih piškotov pan d' epic-ces (neke vrste medenjaki) in bredele (kombinacije raznovrstnih začinjenih piškotov) zadišijo tudi gaufre- vaf-lji s smetano ali čokolado ter vseh vrst palačink - crepes. Kot se za francosko hrano spodobi, seveda povsod prednjači okus pristnega masla. Kuhano vino lahko tu okusimo v raznih variacijah: stari alzaški recept z dodatkom smrekinega medu, z malinami, itd. Privoščimo pa si lahko tudi vroči cidre ali vroči pomarančni sok. Za vse ljubitelje piva ponujajo čudovito božično začinjeno pivo. Glavni del sejma se po tradiciji, od leta 1570 dalje, odvija okoli ene izmed najlepših gotskih katedral na svetu, strasbourški Notre Dame, ki se sredi glavnega trga bohoti v vsej svoji mogočnosti. Stojnice so tu, kot drugod po mestu, bogato okrašene s smrekovim vejevjem in drugimi dodatki. Kdor išče lesene barvane okraske za božično drevo ali posebne figure za obogatitev jaslic, je tu v pravem kraju, seveda, če zlahka seže v žep. Zelo privlačne so tudi stojnice, ki ponujajo svečnike vseh oblik in velikosti, saj so po navadi svečke že prižgane. Opazimo lahko, da se pogosto pojavlja štorklja, simbol dežele Alzacije. V gneči božičnih obiskovalcev slišimo predvsem »Pardon« in »Entschuldigung!«, angleščina nam tudi pri nakupih bolj malo pomaga. Prepletanje kulturne dediščine pa je razvidno tudi v dvojezičnih uličnih imenih, kjer so imena ulic zapisana v francoščini in alzaščini, ki precej spominja na nemščino. Slednja sicer izumira, saj jo razen starejše generacije, predvsem na podeželju, malo kdo še obvlada. V nasprotju s tem dogajanjem pa je dejstvo, da ima del srca Evropske unije sedež prav v Strasbourgu. S tramvajem se večkrat peljemo mimo elegantne steklene stavbe Evropskega parlamenta, tu se nahaja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki domuje v arhitekturno posebni infrastrukturi ob reki in spominja na parnik, ter sedež Evropskega sveta. Zanimiva značilnost strasbourškega božičnega sejma je vsakoletno gostovanje tuje države. Letos je ta čast doletela Hrvaško, saj je v tem letu vstopila v EU. Božična čarovnija mesta pa se ne ustavi sredi stojnic, temveč se še izostri v ozkih srednjeveških ulicah, ki jih v adventnem času originalno okrasijo. Vitrine in fasade majhnih trgovinic krasijo smrekovje, srebrni in zlati okraski, plišasti medvedki in druge živali, lesene igrače, barvane lučke. Ulice, ki pa res spominjajo na kako Grimovo pravljico, so tiste, ki jih krasijo belo pobarvane veje, katerim se doda blišč lučk in drugih okrasij. Ob izgubljanju sredi vsega božičnega okrasja se prej ali slej znajdemo tudi na Place Kleber, kjer se bohoti velika jelka okrašena z drobnimi zlatimi lučkami in velikimi belimi okraski, pod njo pa na mahovi podlagi sredi malih jelk stoji še bela miniatura vasi, kjer je vsaka hiša razsvetljena od znotraj. Preden zapustimo magično mesto, moramo mimo klasične Chateau Rohan, ki je miniatura Ver-saillske palače. Nikakor pa ne smemo zanemariti sprehoda po malem otočku La Petit France, kjer se za trenutek znajdemo v srednjem veku in se nam zazdi, da se je sredi kanalov, mo- stov, stolpov in tipičnih belih hiš zaustavil čas. Počasi lahko spet odprete oči ...Vrnili smo se. Domov, a tudi iz pravljičnega božičnega časa. Vsem bralcem voščimo, da bi vsaj drobec tega nežnega, belo-srebrnega, sladkega, dobrohotnega, srečnega, družinskega, mirnega časa ostalo v Vaših srcih skozi celo novo leto 2014, tudi ob prebiranju svežih, mladostnih, pre-vetritvenih številk Šuma! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Lunino površje? €€€! Ali ste si mogoče ogledali zadnjo gledališko predstavo, ki je imela kot glavno temo življenje in delo Borisa Pahorja? Mimogrede je pisatelj sam rekel, da bi lahko denar, ki ga človeštvo namenja vesoljskim raziskovanjem, pravzaprav uporabili za drugo. Začnimo torej od tu. Čeprav razumemo Pahor-jevo misel, in čeprav se lahko nekateri izmed vas strinjajo z njim, bi hoteli predstaviti vam vsem in pisatelju, zakaj je taka misel nekatere močno prizadela. Denimo, da bi ves denar, ki ga ljudje investirajo v astronomske raziskave in podobne zadeve, delili med, exempli gratia, najrevnejše ljudi. Dobro!, stotine milijard dolarjev bi pripomogle k izboljšanju situacije v najrazličnejših revnih državah. Res je, nihče ne bi bil več lačen, nihče več bolan... Ehm, oproš-čamo se. Ta zadnja trditev je napačna, saj brez tistega denarja znanstvenega napredka ni. Zdravil ni, bolezni se hitro širijo med ljudi. »Ne, ne, nisem hotel reči, da je znanstveno razi- skovanje zaman. Hočem le reči, da nekateri investirajo cel kup denarja v nesmiselno raziskovanje Lune«, bo dodal še kdo izmed vas. Vprašamo pa vas: ali ste vi sposobni reči, katero znanstveno raziskovanje je dejansko vredno financiranja in kaj je le golo trošenje denarja? Ali lahko vi zagotovo rečete, da je raziskovanje luninega površja povsem nekoristno, sterilno, in pusto? »Da, po mojem mnenju je tako raziskovanje res nesmiselno. Zakaj morajo ljudje investirati milijarde dolarjev v rakete in astronomske pripomočke, ko pa na Zemlji sami, kjer mi dejansko živimo, ljudje umirajo od lakote?« No, seveda odgovora na to vprašanje nimamo, obenem pa si drznemo reči, da človeštvo financira take ogromne astronomske raziskovalne projekte, ker iščemo odgovore na vprašanja, ki dejansko privedejo do napredka v življenju človeštva samega. Pomislimo samo na tehnologijo. Cela kopica ljudi je namreč prepričana, da je današnja tehnologija le vragolija, in da bi lahko brez nje sicer normalno živeli. Res je, nekoč so ljudje živeli brez računalnika, brez pralnega stroja in brez televizije. Lepo! Vrnimo se v tisto dobo. A spomnimo se, da bomo tudi brez magnetnih resonanc, pace-ma-kerjev in drugih srčnih aparatov. In ne bomo imeli na razpolago aparatur za sevanje proti raku in niti strojev za rentgenske žarke. Niti pralnega stroja. No, pa povrnimo se k prvotni temi. S tem člankom nočemo zanikati dejstva, da lahko vsakdo od nas pripomore k izboljšanju življenja na Zemlji. Reči hočemo, da je pravzaprav pomembno, da ljudje ne ocenijo raziskovanje luninega površja, ali pa raziskovanje gibanja določenih celic, ali še kaj podobnega, kot ničvredno trošenje denarja. Spomnimo se, da je katerokoli današnje znanstveno odkritje rezultat trdnega dela, ki je seveda zahtevalo določeno finančno podporo. Nihče pa si ne sme upati reči, da je kako raziskovanje nekoristno in sterilno. Prvič, ker mi vsi nismo sposobni oceniti, katero raziskovanje je vredno financiranja in katero ni. Drugič, ker si podobno mne- nje lahko kdo ustvari s filološkimi ali literarnimi raziskovanji, ki jih ustanove financirajo. Torej, če ljudje investirajo denar v raziskovanje in analizo zaprašenih knjig, zakaj ne bi smeli investirati tudi v raziskovanje zaprašenega luninega površja? P.S. Šumovci vemo, da bo ta članek sprožil celo vrsto kritičnih reakcij v bralcih; nekateri se bodo z našimi idejami strinjali, drugi pa jih bodo odvrnili. Ne vznemirja nas dejstvo, da se bo čez par dni uredništvo Primorskega dnevnika napolnilo s pismi bralcev, ki skušajo bolj ali manj prepričljivo potrditi eno ali drugo tezo. Vznemirja nas dejstvo, da je ta Pa-horjeva trditev strup v rokah zdravnika. Naj vsakdo izmed vas interpretira ta zadnji stavek kot se mu zdi še najbolj primerno. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. decembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Iz naših arhivov: Božična pesem v Benečiji 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due Rai Tre NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. decembra 2013) Vodoravno: strojilo, amoret, aromatik, Matera, legalistka, Abir, Omo, tarna-vec, Mivar, evidenca, otiralka, Adi, ja, Smiljan, N. K., kros, re, oa, askari, TNT, bratomor, no, Karina, G. A., ribez, Tao, bil, A. Ž.,L. S., alarm, reprezentantka, Modiano, Evropa, Rialto, ego, Nobel, Olenin, Nara, CAN, Mirt, nacija, Adis; na sliki: Smiljan Rozman. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Nad.: Caterina e le sue fi-glie 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Flicka - Uno spirito libero 15.45 Film: A casa con Babbo Natale 18.00 Film: Un regalo in valigia 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: La ricerca della felicita (dram., i. W. Smith) 23.40 Film: Solo un padre 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Film: Tom Sawyer 16.15 Show: Una notte per Caruso - Premio Caruso 2013 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.25 Show: Cosi lontani cosi vicini 23.10 Tv7 O Italia 1 6.35 Risanke 7.20 Film: Il Natale di Nicholas 8.35 Film: Papa per due 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Snowmageddon 15.30 Film: Un amore di strega 17.00 Nad.: Catalina Island 17.45 20.30, 23.00 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: NCIS 21.10 Film: Il Natale della mamma imperfetta 23.15 Show: 2013 - Un anno da paura 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Film: Una lettera all'alba 9.30 Film: Mala-femmena 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 23.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatic-he canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 22.35 Film: The New- u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Nan.: Vita da strega 7.00 Film: Sangue e arena 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Ieri e oggi in Tv 16.15 Film: La stangata 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura BOŽIČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: S. N., psi, Rauber, serin, Eo-lij a, trend, Č. P., va, Kras, Ačko, škatlar, niello, žo, NOB, Č. M., JNA, Ilka, patoka, Laert, ea, ANSA, honorar, Essen, horok, Katarina, Otta, Danilo, os, Susanna, polk, kalk, Z. P., Reiter, Ari, do, karavanke, črta, rek, amp., nevihta, Elsa, klas, Britt, to, Zoratto, Oviedo, Pordenon, II, Barle, Gonars, Anat, L. S., alea, zel, letak, tihota, staniol, raj, galaktika, kolosej, Ona, Arosa, Kar; na slikah, levo: Srečanje na Opčinah; desno: Boris Pahor, častni član mesta Trst. 19.00 Film: Eragon (fant.) 21.10 Show: Colorado Remix La l ^ Tele 4 6.00 19.55, 22.00, 23.20 Sporočamo 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.1010.45, 21.30, 22.50 Žarišče 11.10 16.10 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 20 let Državnega zbora 21.50 23.25 Kronika 22.05 Prava ideja 22.35 Aktualno 23.35 Odmevi Koper 7.00 Nan.: Friends 7.35 Nad.: The Middle 8.25 Film: Daffy Duck e l'isola fantastica (anim.) 10.10 Film: La tenera canaglia 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nad.: Naruto Ship-puden 15.30 Film: Programma protezione principesse 17.15 Nan.: Le regole dell'amo-re 17.35 Risanke: Tom & Jerry 17.40 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Dok.: City folk 15.10 Vesolje je... 15.40 Koncert 17.00 School is cool 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dok.: Japonska 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: Al bed and breakfast 23.30 Avtomobilizem 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.30 Naš čas 20.00 Predstavljamo: Adriatic Slovenica 20.30 Predstavljamo: Ureditev središča Nove Gorice 21.00 Slovenijo čutim 22.30 Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.20 L'aria che tira 12.251 menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: La libreria del mistero 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Natale nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Un Natale con i fiocchi (kom.) 23.05 Guer-rieri - Storie di chi non si arrende 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 12.35 Serija: Tv Dober dan 9.10 10.20, 12.15 Tv prodaja 9.30 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.40 Film: Tarzan 14.05 Serija: Ljubezen ali denar 15.00 Serija: Igra laži 16.50 Nad.: Vihar 17.55 Nad.: Divja v srcu 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Snežni psi 22.20 Film: Sanjsko dekle (kom., i. S. M. Gellar) 23.05 Eurojackpot Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.2512.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.05 15.40, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 11.55 Sveto in svet 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. odd.: Toplo srce Afrike 14.20 Dok. portret: Čudež 15.10 Mostovi - Hidak 16.20 Odd.: Moja soba 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Dinozaver (anim.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.25 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.25 Polnočni klub 23.45 Dnevnik iT Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 12.25 Zapojte z nami 12.50 Prisluhnimo tišini 13.50 Slovenski magazin 14.25 Osmi dan 14.55 Knjiga mene briga 15.25 Dok. film: Nazaj k nedolžnosti 16.25 Migaj raje z nami 16.55 Odbojka: slovenski pokal - finale (ž), prenos 19.05 23.40 Točka 20.00 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile 20.45 Nan.: Sodobna družina 21.10 Nad.: Ura 22.10 Nad.: Sherlock 6.55 Risane serije 7.55 16.35 Nan.: Moja super sestra 8.20 Nan.: Jimova družina 8.50 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.20 Film: Od-plaknjeni gizdalin 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nad.: Budva na morski peni 13.55 Serija: Živali na delu 14.25 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.50 Film: Ledeni potres 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 17.05 Serija: Chuck 20.05 Film: Harry Potter in jetnik iz Azkabana (fant., i. D. Radcliffe) 22.30 Film: Sestre RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 20. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del i Petek, 27. decembra Laeffe, 21.10 VREDNO OGLEDA Jules e Jim Francija 1962 Režija: Francois Truffaut Igrajo: Jeanne Moreau, Oskar Werner, Marie Dubois in Henri Serre Mogoče ena najlepših, kdajkoli v film posnetih ljubezenskih zgodb. V pariškem predelu Montparnasse živita dva prijatelja, Jules, Nemec in Jim, Francoz. Njun odnos temelji predvsem na dolgih sprehodih, pogovorih, branju poezij in diskusijah. Boema pa si poleg vsakdanjika delita in zamenjujeta tudi dekleta. Vse je že rutina, ko nekega dne srečata mlado žensko, čudovito Catherine, ki ima točno tak nasmeh kot kip, ki je obema posebej všeč. Jules takoj prizna svoja čustva in prepriča Catherine, da se z njim preseli v Avstrijo, kjer se tudi poročita. Jim ostane v Parizu. Tudi njega je Catherine dobesedno prevzela a iz spoštovanja do prijateljeve izbire in odločitve, se od njiju oddalji. Usoda pa bo tri prijatelje tudi v bodoče spet združila, pa čeprav bo njihova zgodba ostala brez srečnega konca... mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 II diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomerig-gio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 27. decembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Močna atlantska fronta bo ponoči zapustila deželo. Danes in jutri bo mirno z vlažnim zrakom v srednje ležec"ih krajih. V nedeljo zjutrajbo deželo ponovno prešla zmerna fronta. Zjutraj bo pretežno oblačno, pihala bo zmerna burja. Popoldan se bo nekoliko razjasnilo, vendar bo vreme še vedno spremenljivo. Zvečer bo v višjih legah možna megla. Danes dopoldne bo dež ponehal, popoldne se bo na zahodu delno zjasnilo, drugod bo večinoma oblačno. Ponekod bo pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. V višjih legah in v predalpskem svetu bo oblačno z možnostjo megle po nižinah. V Alpah in ob morju bo pretežno oblačno. Zvečer bo nekaj padavin, ki se bodo zvečer okrepile. V višjih legah bo pihal močnejši jugoza-hodnik. Jutri bo sprva delno jasno, ponekod po nižinah bo megla. Čez dan se bo v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo. Popoldne bo ponekod na zahodu države občasno rahlo deževalo. Pihal bo južni do jugozahodni veter. £ Sonce vzide ob 7.44 in zatone g ob 16.27 Dolžina dneva 8.43 Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 12.37 Danes bo vremenski vpliv še močno obremenilen in veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Danes: ob 4.41 najvišje 35 cm, ob 12.11 najnižje -30 cm, ob 18.49 najvišje 7 cm, ob 23.27 najnižje -10 cm. Jutri: ob 5.40 najvišje 40 cm, ob 12.59 najnižje -42 cm, ob 19.39 najvišje 17 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .220 Vogel..................50 Kranjska Gora.........40 Krvavec...............50 Cerkno................50 Rogla..................50 REKA 8/12 JUTRI i? Piancavallo.....'.......30 Forni di Sopra .......100 Zoncolan............100 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine .............130 Popusti v Manufakturl MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil SEZONSKI POPUSTI iTlanufaktura|5o ZDRAVJE - Po navedbah časnika Blic Tudi Srbija leglo smrtonosne bakterije kjer je dober nakup pravilo manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si BEOGRAD) - V Srbiji so zabeležili več smrtnih primerov ljudi, ki so se okužili z nevarno superbak-terijo NDM-1, odporno tudi na najmočnejše antibiotike. Svetovni strokovnjaki so Srbijo že označili za leglo omenjene bakterije, poroča srbski časnik Blic. V Srbiji so med letoma 2011 in 2012 superbakterijo odkrili pri osmih ljudeh, ampak to ni prava slika razširjenosti NDM-1, ampak samo vrh ledene gore. Paciente so zdravili na vojaški medicinski akademiji v Beogradu ter na zasebni kliniki, je za Blic povedal srbski strokovnjak za molekularno genetiko in genski inženiring Branko Jovčic. Strokovnjaki so bili dolgo časa prepričani, da je bakterija omejena samo na Indijo ter da se je njeno širjenje začelo iz te države. Šele kasnejše raziskave so pokazale, da je tudi Balkan, še posebej Srbija, leglo te smrtonosne bakterije, je dodal Jovčic. Kot še navaja Blic, so superbakterijo odkrili pri nekaterih ljudeh iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Avstralije in Nizozemske, ki jim je skupno, da so zaradi medicinskih posegov potovali v Indijo ali Srbijo. V New Jerseyju uprizorili zgodovinsko zmago NEW YORK - Več sto ljudi si je v ameriški zvezni državi New Jersey v sredo ogledalo uprizoritev prehoda ameriških vojakov pod vodstvom generala Georgea Washingtona preko reke Delaware na meji s Pensilvanijo iz leta 1776. Po številnih porazih in nenehnem umikanju pred britanskimi silami, se je Washington decembra leta 1776 odločil, da je napočil čas za zmago, ki bo malce dvignila moralo njegovim vojakom. Was-hingtonova vojska je odkorakala do mesta Trenton v New Jerseyju in ga zavzela. Zmaga še ni prinesla preobrata v vojni za osamosvojitev, vendar je Britancem pokazala, da kolonisti v Ameriki mislijo resno s svojo željo po samostojnosti.