Štev 213 TRST, soboto 31. julija 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mm 4«ii ob aedeljah in prazaikfh ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. f»saml£ne Štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) ▼ mnogih *>b»karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petro, Fostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OSLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske m obrtne oglas« po 8 st. mm, Minrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po •O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna Trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beeeda, naj-■aaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! —. NAROČNINA ZNAŠA KVASCU aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nt ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arabalna aa artaljaka lsdanj* „EDINOSTI" stane: Mh i l*tM K 5-aO, pol UH 3 «0 ■! ■ Vsi dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae bo aprejemajo In rokopisi se ne vraSaJo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgle Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DIXA. Lastaik konsorcij lista nEdinostu. - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. Poitno-hranilnlfal rafun Si. 841*652. TELEFON It. 11-57. Narod, (teinu, organizacija sklicuje za jutri, dne I. avgusta ob 9. uri predpoludne lavni shod j v gledal, dvorani ,Narodnega doma" v Trstu RED DNEVNI 1. Poročilo o štrajku v Ajdovščini. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR Narodne delavske organizacije. Brzojavne vesti. Sestanek ruskega carja s francoskim predsednikom. PARIZ 30. Prediedoik Fallieres je ob 2 uri popoludne odpotovai v Cberbourg, kier bn »ettane z ruskim car ern. Predsednika spremitajo ministri za aaanje stvari, vo>ne in mornarice, ter francoski poslanik v Petro-gradu in ruski poslanik v Parizu. Spor med Japonsko in Kitajsko. JOKOHAMA 30. (Nem. atJ. kab. družba). Li*t „Kukumin" i/javlia cficijozno, da je pričakovati, da bGdo dcdiplomatični ednošaji s Kitajsko prekinjeni, D terenca v železniškem ▼p-ašaoju Ar.tang-Mukden ao Se vedno iste. Pravica Japrn*ke ia tudi nje mednarodni položaj zahteva, d i vstraja vželežničnem vpra« da d ju. Požari. ŠOPBONT 30. (Ogr. biro), V občini Locz je včeraj po noči nastal rgeni, ki se je z vso naglico re;6>ril in vpepelfl 40 hiš in 50 gospodarskih poslopij Razun tega je zgorela tudi krma. Neka ženska je uaaria z* opekli nemi. Tri osebe ao bile težko ranjene, Škoda je znatna. BUDIMPEŠTA 30. (Og-. biro). Danes opoludne je * skladiščih tdtloiške tovarne )ute in konopl;a v Brezebetfalva blizu Budimpešte n-istal egeaj, ki je u ičil 40 vr gieov jute in kuncpl h. BEKEŠ 29. Danes zjutrai je v hiši nekega trgovca nastal fgenj, k> se je radi n?o5- imel pokrajino Rif, ob sredozemskem m ori u v obasti pretendent Bogi Bu H&mara. Od tega pretendenta sta dobili d*e dražbi, ens francozka in >aa španska dovoljenje za gradnjo neke železnice v omenjeni pokrajini, ter so začeli brez dražega z delom. To je vzbu* ailo nejeroljo Kabilov, ki so jako bojeviti, l^ubosumoi ca svojo neodvisnost, Poleg vsega tega so Kabili tudi fanatični moh&medanci. ki smatrajo za onečaščsnje svoje dežele, ako •topi v isto tu? nevernik. Deloma sato ker je dovolil tujcem, ds so se naselili v njihovi deželi, deloma iz razlogov, da Kabili eploh ne marajo kake gospodarje n^d »eboj, e Rogi Ba Ha mara moral bežati iz dežele. Med tem so Šjaaci nadaljevali z gradno železnice. Ko so prišli dne 9. t. m. delavci na vse :*.godaj na delo, se jim je približalo nekaj Kabilov ter zahtevalo od njib, da se odstranijo. Ker delavci tega niso hot^ii storiti, so jih Kabili napadli z noži ter umorili nekatere, mt j t? m ko so začeli na druge streljati, ki so na to po-begaili. Pozneje so našli 6 ožganih in grozno razmesarjenih mrtvih trupel. C: m so delavci doši v Melilo, je bilo takoj poslano na lice mesta vojaštvo, ki naj bi kaznovalo krivce. A ker je dežela hribovita in so stanovanja dobro zavarovana, skrita, a to poleg tega Kabili jako dobri strelci, se je Spancem takoj iz začetka slabo godilo. Mo-rali so torei^ pošiljati vedno nova ojačenja. Položaj za Špance je postajal vedno bolj kritičen, to tembolj, ker so se vojskovali z 1 udmi, ki so bili — kakor ža rečeno — izvrstni strelci in poleg tega z slo hrabri, a kar je glavno, so ae bojevali v lastni domovini in za njeno neodvisnost*. Na vsak način računa španska vlada, da bo morala poslati v Maroko kakih 40—60000 mož. Agitacije proti vojni. Ker ljudstvo apioh ni [razumelo, čemu bi morala Španija pošiltati svoje sinove v Afriko da bi se dah tam pobiti od roparskih Kabilov, je došlo že pri odhajanju pr<-ih vojaških čet na bojiftče, do demonstracij in nemirov. To razburjenje ljudstva *o izrabili eocijal., republikanci in karlisti,|ip'oh nezadovoljni elementi. Začelo se je po celi deželi agitacijo proti voini in preti poklicu reaerfistov pod rrožje. Od poklicanih retervistov iz leta 1906, 1907 in 1908 ni v nekaterih pekrajimh od; ini! niti eden pod orožje. Nasilstva policije, — Krvavi dogodki v Barceloni. Mej tem ko so se protivlsdne stranke pripravljale na organizacijo odpora proti vladni nameri, je udrla policija v prostore delavskih organizacij in v privatna stanovanja raznih voditeljev opozicijonalaih strank, kjer se je polastila raznih korespondenc. Vsi oni ki so količkaj ugovarjali, so bili aretirani. — | Na ta račin je policija aretirala veni ssmi noči t ! okoli 200 oaeb. Zataknili so vsem usta, i ega vetra naglo razširil. Pcgorelo je 20 . Prebivalci in vejaki gasijo, da bi omejili pci*r. g ■« Je ndušilo 10 aocijalistov. Eden Šicda je velika. j* b' ustreljen z revolverjem ? grlo. TURČIJA. j Proglašenje generalnega Štrajka v CARIGRAD 30. „Jeni Gazeta" je zve-j Barceloni, dela iz avtentičnega vira, da je car Nikolaj ■ Poleg zgoraj omenjenih nasilstev je poli-opustil s*o:o nfcm-ro, da bi obiikai Carigrad, cija odredila, da se ima zapirati vse javne CARIGRAD 30. Kbkor ae govori, se je lokaie že ob 9. uri zvečer, Obenem je izdala bivši sultan Abdul Hsmid pri porti pritožil, ca se ie v zadnjtm čaau straža poostrila. CARIGRAD 30. Od dobroobveščeae strani z^g3tov)jajo, da ko M-.adoturki ponudi i veliki vezirac Kiamil pašt pi>d pogojem, da postane podprr d»fcdn;k zbornica Talaat policija strogo prepoved glede nošenja orožja ter preDOved zbiranja ca javnih opicah in trgih. Socijalisti so ca to opozorili po svojih zaupnik-k po noči delavce Barcelone in cko-lice, da se ima pruglasiti za naslednji dan ganeralni štrajk. Na ta način je ostalo mesto miciiter za notranje stvi ri. Kismi paSa je^ol* popolnoma izolirano in odrezano cd ostalega klonil. gveta. Perzija. Mesarsko klanje, TEHERAN 30. Včeraj rta bila usmrtena Policija je na to začela med delavci pravo d'a ugledna revolucijonarca, ki ju je obtodilo mesartko klanie. vojno sodišče. — Pričakovati je še nadaljcik Mnogo sccijalistov je bilo iznenađenih v aretacij. __j svojih stanovanjih, ter v pravem pomenu be- Pariz 30. Kazentko policijsko sodiSfie druge med temi mnogo družin- je razpuiiuo .jnd.kate poš n-h in brzojavn.h ^ oieto\,° ^kil brez razlega v ječo, - uradnikov, ki so ae bih o.novali za ča» I PoUcgaje tkmji v -------— štrajka. lokale sociialističnib or ganizbcij, ter težko ranila 35 delavcev. Ker j policija ni več zaicščj U, je poslala vlada ! vojaštvo na pomoč. A tudi to vladi ni po-! magalo. Vojaštvo odreklo pokorščino. Neki stotnik je zapovedal svojim ljndem ! natakniti bodala, da bi razpodili neko zboro-vame, ki se je vršilo pod milim nebom. A je znana Barcelona, glavno meito Katalonije nihče ni poslušal. Nek desetnik je rekel atot- tudi zapustil Dogodki na Španskem. Španska se cahaja v revoluciji. To je razvidno iz poročil, ki so pribijala t« dni. S cer smo cavajeni, da prihajalo iz Španije v ko toliko časa poročila o nemirih. Posebno kot pravo pravcato anarhistično gnezdo.!niku : „Ubijem te, pes nesramni*1, in je Zato v pečet-u tudi nismo polagali posebne tažnotti poročilom o nemirih. No, kakor se »idi, se takrat ne gre več za navadne lokalne nemire, ampak za revolu* cijo v pravem pi menu besede. A do revolucije je prš o, ker je vlada začeia vojno s Kabili » Maroku. Zakaj se je zapletla Španija v vojno 5 Kabili ? V ča«u, ko se je vojskovalo v Maroka vtč preundentov mtdsebojno za prestol, je ustrelil, ne da bi zadel. Potem je svojo četo in šol med zborovalce. Suspendiranje ustave. — Proglašenje obsednega stanja. Ker so se ponavljali stični dogodki, kakor smo opisali gori glede Barcelone, tndi po drugih krajih države, je vlada pregasila za celo deželo obsedno stanje, ter dala kralju v podpis dekret, s katerim se suspendira vse uitavne svoboščine v celi Španiji. Ta okolnost — proglašenje obrednega stanja in s**pendi- ranje ostave — govori jasneje ko vse drago, da jo položaj res zelo kritičen. Sicer 80 zadnja poročila zopet nekako mirneja. — A ne smemo pozabiti, da prihajajo vsa taka poročila iz vladnih virov, a vsaka vtada prikriva v takem položaja resnico, dokler more. * * * Revolucija premagana? BEROL1N 30. — Neka iz Madrida sem dofila brzojavka pravi, da so v Barceloni redDe čete premagala revo'llcijocarje. Mnogo revolucionarjev je izročilo orožje Najbolj kritičen položaj je premagan. LONDON 30. Včeraj je bila v Madridu v stanovanju generala Domingnera konferenca generalov. Sklepalo se je o odredbah, katere bi trebalo ukreniti. Spi' šao je vladalo mnenje, da ie kritičen položaj v revoluciji premagan. Generalni kapitan v Barceloni da ima na razpolsgo zadostno čet za udušenje revolucije. * * * CERBERE 29. V Grancllersu sta bila že žgana d?a samoatana. V Časa de la Selva je prebivalttro razorožilo orežaike, jih ujelo in zaprlo v vojašnici. Od reservistov letnikov 1906, 1907 in 1908, pozvanih pod orožje, se nihče ni odzval pozivu. SAN SEBASTIAN 30. Revolucijonarno gibanje v Tarragmi, Saragjni ia Figuerasu je izpodletelo. Mtr je zopet uzpostavljen. Aretiranih ie bilo 22 upornikov. Kakor poročajo listi iz Madrida, ie bil aretiran voditelj socijalisti čie stranke Pablo Iglisias, ki je pripravljal uatajo Mestno hišo so zsprli. CERBERE 30. Danes predpolndne ni odšel noben vlak na špansko ozemlje. Glasom semkaj dofiiih poročil silno vre v pokrajini Gerona, CERBERE 30. Iz Biaritza semkaj dospeli potniki, ki so najprej potovali po morju, potem peš in sledijič iz G°rone po železnici, pripovedujejo, da je bila revolucija v Barceloni ob njihovem odhoda na viška. .Zažgani so bili do enega vsi samostani. Top« nistvo je streljalo na hiše in na ljodi, j HENDAYE 30. V zadnjih dneh je prekoračilo mejo 3000 španskih vojaških begun-' cev, od teh več sto danes predpoludoe. Veči del istih je izjavilo, da se povrnejo na Špansko z don Jaimom. i Boji okolu Melile. MADRED 30. Glasom poročila iz Melile je križarka .Numantia" pričela obstreljevati! Tišine* Gurugu, ki so jih Mavri goato za- . , , . . M . . , . , jk m predsednika sta izjavila obtoženca Adam MALAGA 30. Glasom uradno te ne po- Valerij an P ri bičevi Ć, da v.tra- rm jata pri svoji izpovedbi, da vse, kar govori Nastić v zvezi a „Slov, jugom" in s kakor- tudi njihovi socijalisti, ne morejo računati na zaupanje vladnih krogov, ki so morali v državnem int-Tem nujno spremeniti, oziroma vsaj ublažiti taktiko napram primorskim Slo* ranom. O vedenju avstrijskih Slovanov nasproti Trstu in Ittri piše list : Začeli so tedaj tudi drugi Slovani osebno seznanjati se s Trstom — Cehi, Poljaki in Srbi. U tauovljen h je več samostalnih bank in finarcijeloih društev, dele »a slovenskih, deloma hrvatskih in deloma čeških. Slovantki žitelj prevagnie v Trstu brz:m narradkcm ia začenja vzbu ati tudi društveno in OTg*nizatorno Življenje. Nedavne v o 1 i t v e s o pa verna slika njihove politiške moči. Potem pravi list, da «i vlada prizadeva, da bi podpirala stremljenje Nemcev, da bi ti zadobili trdno oporo ob obalib Jadranskega m rja. Pri tem r&čuna vlada na to, da Slovenci kmalo dorastejo Italijanov moči, pa da ae močno izrabijo v medsebojni borbi, kar bo koristilo Nemcem, ki bodo kakor tretji element z vlado v zaledju pobirali plodove ptuje b o r be 11 To je moment, pred kateri a morajo stati na straži Slovenci in Hrvati. Situvacija od vseh Slovanov največjo entrhjo in vstraj-nost, politik osvobodne roke. Oči južnih Slovanov so obrnjene v Trct, bi ima za njih neprecenljiv pomen, a po tem tndi za vse nas Slovanev Avstriji. Na podlagi tega je bodočnost slovanskega Trsta in litre edvisna od politi-ftke razumnosti in sloge ter vzajemnega podpiranja Hrva|tov in Slovencev. Ta glas v poljskem listu je tem važ-neii, ker je „Nova Reforma* glasilo narodne demokracije, ki je ena najmočntjih strank v poljskem „Kolu", in ki je itala dosedaj daleč preč od vzajemnega dela z drugimi Slovani. „Veleizdaji proces" v Zagrebu. (107. dan razprave.) Zagreb 29. VII. Naatić pred sodiščem. Po nekaterih vprašanjih drž. pravdnika, trjenih privatnih informacij je dne S7. t. m. na ipanaki strani bilo sVuoai ored Melilo baje 20 častnikov ubitih in ranjemb, 200 vojakov je bilo ubitih, 800 vojakov pa ranjenih. MADRID 80. Uradno poročajo iz Melile od 29. t. m.: V predvčerajšnjem boju so glasom i t formacij urojencev imeli Mavri 100 mrtvih in še primorao veče število ranjenih. Neko gotovo število Kabilov ie je vže umaknilo v svoja bivališča. Obmejni poveljnik v Alhucemasi je obvesti rodove v Azdirju, da prične topništvo zopet obstreljevati obrežje, ker so se radi hudega napada le opravičevali. MADRID 30. Uradno se poroča : Vesti iz Barcelone so povoljne, Konjeništvo je v predmestjih odbilo opornike, na katere je streljalo topništvo in jim prizadejalo velikih izgnb. Preostali so se udali in položili orožje. Treba je še očistiti kraje v okolici Barcelone, kjer se nahaja še malih čet npor-nikov. šnosibodi ravolacijonarno organizaoijo je ne-r e s n i č n o t e r d a j e v e s taproces političen I Nastić je izjavil tibim glasom, da vstraja pri svojih izpovedbah. S tem je bila konfrontacija s pričo zaključena. Branitelj dr. P o p o v i č je še z dovoljenjem pr< diednikovim stavil Nastidu vprašanje : da-li se je med 30, septembrom in 15. oktobrom 1907 sestal z glavcin obtožencem v cetinjskem prjceiu radi bomb, Hajkovičem, ah v Serajevu. ali v Zemana, ali v Belemgradu? Dne 30, septembra je nairrač Rajkovfć, ki je prinesel bombe na Cetinje, Šel v Beligrad, Nič se pa ce ve, kje se je mudil do 15, oktobra. Nastić: Ne. Branitelj dr. P o p o -v i ć: „Jaz sem že v državnem zboru v Budimpešti govoril o svoji informaciji, da je bilo dogovorjeno, da je s preganjan em Srbov začeti takoj i>o prvi volitvi patrijarha v Karlovcih (julij 1908). Najprej so hoteli vi- n i. , ■ | * v i deti, da*li bo srbsko-iamostojna stranka gla- Poljakl 0 slovanskem Trstu »<"»1* ** vudnega kandidata? Takoj na • m m m m to je izšel „Finale4 in začela so are- Ifl ISiri. tiranja Srbov. Tudi ni do danea še demonti- ran razgovor med generalom Steebom, svakom Nekaj časa sem so zače'i Poljaki vedno bana Raucha in veleposestnikom pi. Pisač:-bolj baviti se z našimi razmerami. „Nova Re- ćem. Steeb je trdil tedaj, da je cesar že forma" ima o zadnjih volitvah v Trsta iz- dolgo poprej, nfgo je izšel „Finale*, poznal crpljiv iu vrlo ir formati v en članek. njegovo vsebino. Nastić taji vse, Sicer pa Članek je naslovljen: „Slovanski da je zanj glavoa stvar, da brošura nt biia T r s tM in začenja z besedami: ; pisana po naloga vlade. Branitelj dr. P o - „Za Slovence sijajni v sp eh p o vi<5: „Kdo vam je dal denar za Finale ?" zadnjih voltov v Trsta je cbrnil pozornost vseh Slovanov na to največjo avstrijsko luko, o katere važnosti v obče, a za Slovane posebno, se je dosedaj vse premalo govorilo in mislilo. Te volitve pa so pokazale, da je Trit vsaj toliko slovanski, kolikor italijanski,; konstatirali, da je Nastić a najmanje nemški, ker je ljadstvo v Trsta a 1 i 13. ia v Istri samo jasno izjavilo, da je de( facto in de jure slovansko. Dosedaj je Trst dajal vsemu hrvatsko-! slovanskemu pomorstvu italijanski značaj, ali v zadnjem času se je začelo izgubljati tndi; to. Danes je italijanska hegemonija radi: samovolje italijanske manjšine že vsem v j Avstriji presed a. Italijani-irredentovci, kakor; adresi! ! Nastić: „Tega ne smem izdati, ker bi dotičnikn s tem napravi! neprijetnosti.u Po kratki pavzi so obtožence privedli v dvorano. Obtoženca Bekićin S. Ž i v k o-v i ć kakor tudi branitelj dr. L u k i n i i so ali d n e 12. avgusta 1908 na svojem prvem z a p r i s e ž e n e m z a s 1 i š a n j u govoril neresnico. Dne 12. je namreč rekel, da ne pozna ne obtoženca Bekića, ne Živkoviča, ne osebno, ne drugače; dne 13. t. m, pa je potem, ko je prečital zapisnik o zaslišanju obtoženca Valerijana Pribiievića, oba označil kakor diskretni Stran II „EDINOST'4 št. 21* V Trsta, dne 31. julija 1909 Nastić: „Dne 12. t. m. nisem hotel govoriti vie rtin^ce." Predsednik (Nastiću): „Bodite mirni, s a j jaz Tam v e r j a - m e m !M Predsednik je odredil pavzo pol ure. Po p a v z i. — Strokovnjaka sta odgovarjala ca vprašanja, stavljena ponovno od aenata. Prcf. H o i ć je prečital mnenje strokovnjakov. V dvorani »t* biia navzoča le obtoženca Adam in Vaierijan Pri-b i č e v i ć. Po prečitanju je izjavil prrf- R o i ć, da je veroietno, d i ie dm?i Statut pital Milan Pri biče v i ć; vendar ni Izključeno, da ga Je pisala kaka druga oseba. Prvi štatut je piaal Milan Pribfčević. Prcf. M ii 11 e r s^ je pridružil tej isjari. Na to je vprašal Naatić strokovnjaka: AH je možno, da je drogi Statnt falzifikafc, to je : je-ii morda kdo tretji poskušal posnemati pisavo Milana Pribi-čevića ? Prof. M ii 11 e r : to morem odgo- voriti U, da bi moral imeti v roki pisavo posnemalca, ako bi hotel pisavo analizirati. Predsednik je odgodil razpravo na jutri. Kompromis v Istri. Istrski deželni zbor ima danes svojo drugo sejo. Dofilo je d3 sporazumi?enja med Italijani in Slovani. Nsši so privoli v principa v delitev občin. Do končsne razdelitve, ki bi se imele izvesti do leta 1915, ostane statui quo in se ne bodo do tedaj vršile v nobeni občini cele dežele nove volitve. - Ljudsko štetje Na tem mesta se je že opozarjalo na * ljudsko Štetje, ki se bo vršilo dne 31 dec.; 1910. Kratka notica je naila med našim ljudstvcm močnejega cdmsva, nego bi kdo pričakoval; že danes se naši ljudje vpoprfi-šujejo s strahom, tli se tudi na prihodnjem ljudskem Štetju ponovijo tiste nepravilnosti, ki so dale o minoiih jednakih prilikah povoda premnogim utemeljenim pritožbam ?! posebno : ali bo zopet tako važna operacija, kakoršnja je ljudsko štetje, poverjena istim organom, ki so na prejšnjih ljudskih štetjih v Trstu in okolici se svojim , postopanjem izzivali viharje ogorčenih pro-testov ?\. Točka, radi katere se ogla&s že vnaprej j tako nezaupanje in vznemirjenje, je zloglasni; „o b Č e v a 1 o i jezik", Vsekemu, ki je j doživel ljudsko štetje v narodno mešanih krajih, je znano, kake zlorabe so se dogajale' vsikdar na ljudskih itetjih ravno z o sirom na "občevalni jozik,,! — V Trstu posebno so| pod pretvezo, da se jeden ali dragi v obče-! vanju z italijanskimi someščani poslužuje ita- j lianščine, pripisovali mnogim Slovencem ita-] lijanski občevalni jezik ia so tako iz tisočevj Slovencev napravili Ita!i;aro. — S takim postopanjem so naprimer samo v Rojanu na Ijadskem štetju našteli manje Slovencev, nego ima članov tamo* š d j a podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda!!! Zakon o Ijudikem štetju iz leta 1869 ne navaja med točkami, o katerih se m o r a vršiti ljudiko štetje, tadi jezika, posebno ne občevalnega jezika — L3 naredbim potom »e je uvedlo tudi štetje po občevaliem jeziku. — Z ozirom na to, da se torej to štetje opira le na vladno naredbo, je pa veliko lažje doseči popravo nedostatka, radi katerega je bilo že toliko pritožeb in je vže sedaj v širokih slojih našega prebivalstva čutiti znatno vznemirjenje. — Ni treba spremembe zakona, ampak jednostavne spremembe vladne naredbe ; ni torej treba sodelovanja parlamenta, ampak le dobre volje in objektivnosti na centralni vladi, da se odpravi štetjena podlagi občevalnega jezika, ki je z ozirom na škedijive posledice, ki jih nosi s seboj, za naše statistike resničen škandal! Upamo, da se klic po primerni reformi ljudskega štetja, posebno tudi glede na štetje po jezika, oziroma po narodnosti, vzdrgne čimprej na kompeteatnem mestu. — Naloga naših poslancev bi bila, da z vso vnemo in energijo deljujejo za označeno nformo. — V pravilnem ljudskem štetju je morda ključ za pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Za danes le toliko; kmalu s« povrnemo zopet k predmeta._ Barlanovo gospodarstvo v Bosni. Svoj čas amo že poročali, kako je bo-sansV -t vlada podarila nekemu bega, ki ima iz r.iae zveze na zgoraj, velikansk kompleks gozda. Dobra avstrijska vladi je seveda tudi to izvedela šsle iz časopisja, izlasti „Reichi-poste" in je na to, hočeš nočeš, ugriznila ▼ kislo jabolko in se obrnila na barona Bu-riana za „informacije*4. Baron Banan je odgovoril, da je skupno finančno ministerstvo res odstopilo begu BišSeviču eraričuega gozda v skupni izmeri 1150 hektarov. To pa baje le kakor nekako poravnavo v sporni stvari, kajti beg da je zahteval spočetim 2700 hektarov gozda z utemeljitvijo, da je bil ves tisti gozd pred okupacijo last njegove rodbine, kar priča dejstvo, da imajo še danes v tem gozdu pravico do uživanja njegovi kmetje. Vlada da je ▼ tej stvari poizvedovala i a kakor priče zaslišala kmete dotičnih vasi: en del da je izpovedal za zahtevo bega, dragi proti, končno se je vlada poravnala na ta način, da je begu dala 1150 hektarov o zda. Tako Burian. V resnici pa je stvar čisto drrgščna ; .Reicbspost* z dne 27. t. m. poroča o tem v uvodnem članku in na podlagi lastnih poizvedeb na licu meata trdi: 1. 800 hektsrjv dotičnega gozda leži v okraju Petrovac in v vsem tem okraju ni niti ecega kmeta bega Biščevića. 2. Oftsli gozd leži v okraiu Krupa, v katerem je vsega vkup sedem Biščevičevih kmetov, ki so skupno z mnogimi stotinami drugih kmetskih dražio uživali pravico do uporabe tega deia gozda. 3. Ni res, da bi bila vlada vršila kake poievedbe pri kmetih, predoo je gozd odstopiia, marveč so kmetje za vso stfar izvedeli še'e, ko je prtfla komisija, da gozd odmer« in poitari mejnike. Sele potem, ko so kmetje preti podariti vložili protest in je „Reichsposta" stvar odkriia, je bossnska vlada tekom tekočega meseca pro forma odredila poizvedbe, ki pa nikakor niso moglo izpasti v prilog B.ščeviču, kakor sledi i-s gornjega. Vlada je torej bega z „visokimi zvezami" p o d a r i 1 a do 12 sto hektarov gozda, medtem ko uboge kmete s kruto silo tira s svoje zemlje, katero so kmetje tskom desetletij iz gozdia spremenili v polja, in jim ruši domove. Nekatere vasi, ki so imele pravico už'vanja v dotičoem gozdu, so popolnoma uničane, da, celo studenci za pitno vodo so jim vzeti. Kako draga „dedSčina" je dot čni gozd begu Biščeviču, priča pa zlasti tudi dejstvo, da ie žs pooblastil dva odvetnika v BžhaČu. da gozd pro-dasta, ki tako nedvomoo pride v roke brezvestnih špekuVntov. Najprvo škandal z banko, sedaj škandal z gozdom! Koliko postaj te vrste pride še na vrsto v eri barona Bu-rian&? — teko končuje „Reichspost". Mi pa vprfcš^m? : Kdo drži bar ma Buriana in njegovega ponižnega slugo B enertha ? 1 Štrajk v Ajdovščini končan. GORICA 30. (ob 7 uri zvečer K. B.) Pravkar je na tukajšnje politično oblastnijo dospelo uradno poročilo, da je štrajk delavcev v ajdovski predilnici končan. Zdi se torej, da so delavci na svojem današnjem shodu vsprejeli ponudbe, ki jih je stavilo ravnateljstvo tovarne. * * * g. Haga OerbiČa, sbiolventa praške trgovske akademije, oskrbnikom podpornega zaklada v Bugoinem ob Vrbasu. Zisten poštne blagajne 9 centrali napraši Slovencem. Celih 14 dni se je vlekla šikana od strani poštnih uradoikov, predno je blagajnik naše „kmetijske družbe za Trst in okolico", ki Šteje že celih 15 let svojega obstanka, megel dvigniti svoto, nakazano za to družbo. Imel je pota od Poncija do Pilata in zopet nazaj, nič manje nego štirikrat; bil je na pošti in dvakrat na policijskem ravnateljstvu, da drugih razgovorov in nasvetov niti ne omenjamo. Z mirno vestjo trdimo, d« se take šikane nasproti ob&instvu, o nam domačinom t r ž s prakticirati le radi narodne ris tem?, ki tlada dokaj čai blagajni, in ki ne dopušča prišli do narodne jednakopt*.. mora uživati tu bivajoči narod! Kaj si remo misliti, kako nastopajo uradniki dotične j dram,... obrnejo do rediteljev, ki jih sprovede;o ▼ dotične gostilne. Udeleženci, ki se do omenjenega roka ne prijavijo, ne morajo reflektirati na pripravljeno kosilo, ker se bodo gostilničarji ▼ prvi vrsti ozirali na prijavljene goste. Gostje, ki so se prijavili in ne pridejo, so obvezani plačati za kosilo 80 stot., za banket 1 K 50 stot. Povdarjamo konečno še to, da so naSe gostilne sledeče: Višnar, „Pošta" ; Hrovat, Klinar (Rožman), Mesar in restavracija pri „Sokoluu na Jesenicah ter Trcon in Ferjaa na Savi. Sestanek slovenskih učiteljskih abiturjen-tov in abiturijentinj bo 1. avgusta v Ljubljani. V soboto 31. jul. popoludne ob 2. zbirališče abituri entov in abitarijentinj v „Na* domu"; na to ogledovanje zani-* Poset umetniške razstave, '-^nlndne ob 9. sesta-nem AJDOVŠČINA 30. Danes popoludne se je vršil že naznanjeni shod ki je bil mnogoštevilno obiskan. Po daljši in živahni debati, na kateri se je vprašen;e o štrajku konečno rešilo, je bila vsprejeta sledeča Resolucija: Stavkujoči delavci predilnica in barvarnice v Ajdovšč ni izjavljajo, da je neposredni povod stavke bilo skrajno surovo postopanje in trpinčenje delavstva od strani preddelavca Avgusta Kovača in nekaterih dragih delovodij, ter da se je potom stavke doseglo odstraniti preddelavci A. Kovača iz tovarne, povdarjajo, da je izbruhnila navedena stavka radi grdega postopanja gori omenjenega preddelavca in drugih uslužbencev v predilnici ter radi neopravičene odslovitve tov. pndmojitra Ivana Simoniča in predilca Antona Brecelja, in sicer v času, ko svetovno tržišče tekstilne obrti ni bilo nsjpovoljneje za dosego znatnih gmotnih poboljškov, da se je vzlic tema, da akcijska dražba ni bila voljna plačati letos 5°/o poletne dohodke posrečilo iz siliti potom stavke 10°/0 poletno (7 mesečno) doklado na mezdi, konstatiraj o, da je predsedstvo akcijske družbe na slovesen in neovrgljiv način obljubilo, da bo v kratkem, kakor hitro se trgovski položaj povrne na normalni tir, zboljšajo mezda tovarniškim delavcem in delavkam, jemljejo na znanje obljubo vodstva predilnice, da se bo z delavstvom postopalo tako, kakor je dolžuoit vsaki tovarni z ozirom na zakonite predpise in na zahteve humani-tate, ter da se bo posebno nadzorovalo postopanje in ravnanje predilniškega vodje g. A. GKnza z delavstvom : z ozirom na vse to ter izlasti glede na dejstvo, da je zajamčeno od strani vodstva predilnice, da se vse dosedaj v službene delavce in delavke vsprejme zopet na delo in slednjič je vodsvo izjavilo, da se radi dogodkov dne 35. julija t. 1. ne bo nikogar preganjalo ali sploh nadlegovalo sklenejo stavkujoči delavci in delavke zbrani na sbodu na Bratinovem dvorišču dne 30. juaija 1909 soglasno sledeče: 1. vsprejmejo goriome-njene ponudbe predsedstva akcijske družbe; 2. ?ai delavci in delavke se podajo takoj zopet na delo; 3. pozivajo se tovariši io to variš i ce, naj se vsi oklenejo Narodne delavske organizacije, da se v čim krajšem času dosežejo popolnoma njim pristoječe pravice gmotnega značaja. Dnevne vesti. , Imenovanje v poštni slažbf. — Poštnim kontrolorjem so biti imenovani višji poštni oficijsJi: Franc Letiš, Josip Hvala, Mihael Kuščer, Leopold Visjan in Adolf Korschner v Trsta, Benedikt Savli in Ahilij Pelicon v Gorici za Trst; dalje so bili imenovani poštnim kontrolorjem poštna oficijala Rudolf Ar-ming v Trsta in Oskar Urschitz v Opatiji za Trst, Ivan Siruik v Ljubljani sa istotam. Pavel Pogatichnig, Dominik Benčič in Viktor Weber za Trst, Wilhelm Hahn pl. Hahnen-bek v Trstu za Pulo in Fran Pagnacoo za Trst I ■snovanje, Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je imenovala slovenskega slikarja blagajne še-le z našim marljivim delavcem, ki morda pošlja svoje sebi pritrgane kronice bratu studiozu v tujino, svoji bolni materi, bo-lehuemu očetu nekaj ^odpore z nakaznico, če uradnik ga ne umeje ? Ali če varčni možak prosi knjižico poštne hranilnice, da vloži svoje bore prihranke za nesigurno bodočnost ? Si-li moramo predstavljati, da bi imel našincc svoje pravo, ko ni niti jednega uradnika Slovenca pri dotični blagajni, pri ^kateri je opravila 1 tretjino, če ne več," ravnoj se Slovenci! Ali ni to sramota, da mora klicati uradnik s tremi zvezdami slugo za tolmača ?! Takih križevih potov bi ne bil imel blagajnik kmetijske družbe, če bi bile uradnikov Slovencev pri blagajni. Ker uradnik v centralnem poštnem poslopju v prvem nadstropja na desni ni amel donesenega policijskega slovenskega potrdila o eksistenci kmetijske dražbe, niti pooblastila njenega, da sme blagajnik dvigniti njej nakazani denar, osmelil se je celo do imper-tinentnega ukaza, naj pride blagajnik diug dan, ko bodo dotične pisarije prevedene v drugi jezik. — Che nuova I — Oči so se uredniku še le odprle, ko mu je blagajnik, že ra?togoten zaradi tolikih Ši kan. naval nekaj uradnikov, ki ga osebno poznajo. Preostaja nam še vprašanje na ravnateljstvo, če mu je znano, da ga ni Slovenca uradnika pri blagajni, ia je-li voljno namestiti zadostno število takih uradnikov ki bodo znali občevati tudi se slovenskimi strankami?! To je naša odločna zahteva. Izkazi volilcev v prldobninsko komisijo glede davčnih družeb. III. in IV. razreda so razpoloženi 14 doi in sicer od 31, julija do 13. avgusta t. J, pri c. k. davčni administraciji Trit II Corso 37 I. nadstropje v «obi št. 10 na vpogled vsakemu volilen kakor tudi dotičnim obrtnim zadrugam od 9 zjutraj do S popoludne. Družina Dežmanova Iz Trsta priredi, kakor že enkrat objavljeno, v nedeljo dne 1. avgusta koncert s petjem in godbo v dvorani restavracije Drag. Starca na Prošeku. Vspored obsega umetne komade za petje s spremi jeva njem gosli in g asovirja ter šesteroročne komade za glasovir. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 60 stot., otroci plačajo polovico. Komadi so izbrani tudi za deco, na kar Še posebej opozarjamo. Za veliko skupščino družbe sv. C. in M, ki bo letos dne 8. avgusta na Jesenicah, so se že rasposlala vabila, ozir. pooblastila za delegate. Ker pa nekatere podružnica še sploh niso naznanile delegatov, niti odborov, se prosijo, da to nemudoma store. Pri ogromnem številu razpošiljate? je tudi možno, da kateri upravičenec ni dobil pooblastila. Naj se vsak tak prijavi pisarni glavne družbe. Sploh na bi podružnice volile Ia take delegate, ki se res mislijo vdeželiti glavne skupščine. — Konečno je treba pripomniti, da družbi niso znani naslovi vseh posameznikov, pošta že vrača glasovnice, ki jih ne more dostaviti upravičencem; prosimo torej, naj se vsak oglasi pismeno na družbeno pisarno, ako ni prejel zglasnice, ozir. zsdosti glasovnic. Vsak nedostatsk se popravi pred veliko skupščino na Jesenicah. Kdor torej ni dobil poprej svojih pravic, dobi jih na mestu na Jesenieah. Družba sv. C In M, — slovenskim rodol]ubom! —- Nek učitelj iz tržaške okolice se je zavezal plačati za Ciril-lfetodov obrambni sklad 300 K (40 K je ža vplačal) v teku dneh let s srčno željo, da bi našel slasti med boljše si-tuiranimi stanovi — mnogo posnemovalcev. — Ako zmore ta toliko, da položi dar domovini na altar, bi pač isto lahko storil tudi marsikdo, ki se nahaja v mnogo boljšem gmotnem paložaju in mu ni treba zreti Narodna vzgm*-učiteljišču. 6. Šila in dom, . vadbe. K sestanku je vabljeno tudi uciici.,-stvo! — Popoludne ob 5. sestanek abituri jentov in abituritinj z učiteljitvom in prijatelji učitel'stva na v?tu in v areii „Narodaeg-i doma". Za n*jboljš> zabavo je preskrbljeno. Sioteosko učiteijstvo, prijatelji učiteljstva, na svidenje v nedeljo popoludne v „Narodnem domu" ! Členi trgovskega izobraževalnega društva so ulmdno vabljeni na volilno posvetovaaje, ki bo jutri v nedelio ob 10. uri predpoludne v restavraciji „Balkan. — Volilni odbor. Poveljnik vojne mornarice grof Mon-tecuccoli je včeraj zjutraj odpotoval na Danaj. ___ Policijski funkcijonar sporazumljem 8 svedrovci. Kakor smo že v včerajšnji Številki obljubili, podajamo danes nekatere podrobnosti o svezi med cekim policijskim funkcijonarjem in tržaškimi svedrovci. Pri|tem pa moramo omeniti, ds sta d?e otobi zapi tem v te afero in sicer nek policijski ofi cijal, ki ga nočemo imenovati, in nekt Eoinijski oficijant in ne nebi viši uradnik, Svedrovci so imeli torej potem jak i lepo zvezo in so bili to&no informirani toliko o dogodkih pri policiji kolikor pri sodnji ia da so se torej znali potam ravnati. In če s«) pri tem pomisli, da so imeli s?oje zaupniki tudi v "hotelu, Tigor, potem moramo nara* nost občudovati to ženijaino organizacijo in se je le Čuditi, da niio ša več Wertheiicar c prevrtali. Policijski agent in aretiranec sta skupaj na kosilu. Policija je imela že delj Časa na sumu, da sta v zvezi s sredrovci brata ViHcenc i u Ivan Lunjević. Bila sta težko osumljena ▼ več kazenskih pravdah, a sta vedno zna?tt izfleči zdravo kožo. Radi stalnega suma )o bil Vincenc Lunjević stavljen pod policijsko nadzorstvo. Dne 19. maja t. 1. se je vrSil* obravnava proti Ivanu Lunjeviću, ki je bil tudi obiojen v dvomesečno ječo radi tatvine 4 sodov. Razpravi je prisostvoval tadi Vinko Lunjević, a med tem se je bilo nabralo proti njemu toliko obtožeralnih okolnosti, da j a polici]ski agent Witich^r dobil nalog, naj aretira Vinka Lanjevsća. Ko se je toruj Lj njević vračal od razprave, ga je čakal pred dvorano omenjeni policijski agent ter ga pozval naj gre ž njim na policijo. Lunjević rekel: „Dve uri popoludie je že in niiam obedoval in prašnim želodcem naj bi šel dh policijo ?u Pričkala -sta se opkolik^ časa m konečno je policijski agent WiUcker, ki i * bil tudi sam lačen, res privolil, da sta šla skupaj obedovat. Pogovor s policijskim oficijaiom. Ko sta priSla iz gostilne, je rekel Lunjević ageatu: Ali ne bi bilo možoo, da m > sprejmete, prej neao grtm na policijsko ravnateljstvo, k pol.fltficijela X. A?ent ie je nekt; časa upiral, kone&no je pa privolil tudi v t". Ko sta prišla na komis&rijat, je cfiaijal X obadva odvedel 7 svoje orivatno stanovanje Ta se je zaprl z Linjevićam v posebno sobe, dočim je moral sgdnt čakati zunaj. Pogovor je trajal eno uro. A da-si sa je vršil pri zaprtih vratih, je vendar agent Witscher ču , da se je Lunjević pretil policijikemu cfici jalu. Iz »sega tega izhaja, da je bil dotičei oficijal X. sporazumljen z Lunjevićem in drugimi svedrovci. Preskrboval da jim je celo potrebno orodje za vlome. Policijski oficijal „obersvedrovc" še vedne v službi. Policijski ag^nt Witscher je o vsem tem poročal svojim predpoit^vljanim. Dobil je zato, ker je šel z aretirancem skupaj na obed — d0ig nos, a ker je bilo le na tak način možao, da s« je razkrilo tajno zvez» med policijskim furksijonarjem in svedrovc* UScul uoiuiucui ujiu^aju tu utu tu ucua u o bi ---c-----» , v bodočnost s skrbjo zase in za svojo deco ! °»tftl<> «mo pri ^ dogem nosu, . „, . . *- . . i .