dvajset ostalih, področnih zakonov. Čeprav pri uveljavitvi zakonov načrtujejo, da bodo veljali omejen čas
za omejeno območje, je obnova praviloma potekala daljši čas, ponavadi več kot desetletje. Zaradi nave-
denega lahko pričakujemo težave tudi z dolgoročno obnovo po velikih kompleksnih pojavih leta 2023.
Posvet je pokazal, kako kompleksne so v sodobnem svetu naravne nesreče ter, da takšna kompleksna
tema zahteva kompleksne pristope. Vedno večja je potreba po interdisciplinarnosti ali drugače rečeno
po sodelovanju različnih strok in deležnikov, kjer pa bodo morali stroka, občine in država začeti govo-
riti isti jezik.
Kljub vsemu se nadejamo, da bomo ob triletju osorej lahko, na katerem od omenjenih področij ugo-
tovili izboljšave in tako potrdili dejstvo, da se vlaganja v varstvo pred naravnimi nesrečami povrnejo
večkratno.
Blaž Komac, Matija Zorn
Simpozij ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Ivana Gamsa
Ljubljana, 10. 11. 2023
V začetku novembra 2023 so Slovenska matica, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika, ZRC
SAZU Inštitut za raziskovanje krasa, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
Zveza geografov Slovenije in Geomorfološko društvo Slovenije soorganizirali celodnevni simpozij ob
100-letnici rojstva akademika prof. dr. Ivana Gamsa.
Po pozdravnih nagovorih soorganizatorjev dogodka so sledili štirje tematski sklopi. V prvem z naslo-
vom »Ivan Gams – življenje in delo« je Maja Topole (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika;
slika 1) predstavila Gamsovo življenje in vsestransko raziskovalno delo, Marko Krevs je spregovoril
o Gamsovih »neuhojenih poteh«, Darko Ogrin (oba Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek
za geografijo) pa je v imenu Miroslava Vysoudila (Univerza v Olomucu) predstavil Gamsovo sode-
168
Zborovanja Geografski vestnik 95-2, 2023
Slika 1: Maja Topole je na uvodnem predavanju prvega sklopa, ki ga je vodil Matija Zorn, predstavila
Gamsovo življenje in delo.
IGOR LAPAJNE
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:23  Page 168

169
Geografski vestnik 95-2, 2023 Zborovanja
lovanje s češkimi geografi. V drugem sklopu z naslovom »Gamsov prispevek k razumevanju geomor-
fologije in krasa« je Jurij Kunaver predstavil Gamsov pomen za razvoj slovenske geomorfologije in
krasoslovja, Mihael Brenčič (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geolo-
gijo) je spregovoril o Gamsovem razumevanju odnosa med vodo in krasom, Mitja Prelovšek (ZRC SAZU
Inštitut za raziskovanje krasa) o vlogi Gamsa pri preučevanju raztapljanja na krasu, Florjana Ulaga in
Peter Frantar pa o razumevanju hidrologije Planinskega polja. V tretjem sklopu z naslovom »Ivan Gams
kot fizični geograf« je Matej Ogrin (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo)
predstavil prispevek Gamsa k slovenski klimatogeografiji, Ana Vovk (Univerza v Mariboru, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo) je spregovorila o prsteh v Gamsovih delih, Tajan Trobec (Univerza
v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) pa o Gamsovem prispevku k razumevanju narav-
nih nesreč. Četrti, zadnji sklop je imel naslov »Ivan Gams kot družbeni geograf in pedagog«. V njem je
Drago Kladnik spregovoril o Gamsu in družbeni geografiji, Jernej Zupančič (Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo) je predstavil manjšine v Gamsovih delih, Darko Ogrin pa Gamsovo
pedagoško delo na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Udeleženci simpozija so ugotavljali, da je Gams sledil geografskemu pogledu na pokrajino kot celo-
to. Čeprav je bil predvsem naravnogeografsko usmerjen, ni nikoli pozabljal tudi na družbeno
komponento. Znal je povezati znanost in izobraževanje, njegova ključna osebnostna lastnost pa je bila,
da ni bil obremenjen s pravili in omejitvami. Razumevanje njegovih del zahteva veliko natančnega bra-
nja ter umeščanja v širši časovni in družbeni kontekst. Vse generacije lahko le občudujemo njegovo
razumevanje pokrajine. Bil je izjemno kompleksen intelektualec, ki se ni branil različnih funkcij ter
dejavnosti v strokovnih in stanovskih združenjih doma in po svetu.
Dogodka so se udeležili nekateri njegovi službeni kolegi, njegovi študentje, pa tudi mlajši predstavniki
geografije in sorodnih ved, ki akademika in zaslužnega profesorja ljubljanske univerze poznajo le skozi
njegovo bogato bibliografijo (slika 2), ki obsega prek tisoč enot.
Aleš Smrekar, Matija Zorn
Slika 2: Nekaj Gamsovih del, med katerimi izpostavljamo dve monografiji o krasu (1974 in 2003),
Slovensko kraško terminologijo (1973), monografijo Geografija Slovenije (1998; sourednik), visoko-
šolski učbenik Osnove pokrajinske ekologije (1986) ter srednješolski učbenik Geografske značilnosti
Slovenije (več izdaj med letoma 1983 in 2005).
IGOR LAPAJNE
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:23  Page 169