119 Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. V 12. seji (2. t. m.), ki je bila še zmirom o tistej stvari, o kterej poprejšnja, bere poročevalec bar. Apfal-tern enajsti nasvet: naj bi se zbornica zahvalila, da vlada ne išče nikakoršnega povračila zato, da je opravljala računske in denarne posle. Zbornica je potrdila. 12. nasvet, kije vnel hud boj, govori: zbornica naj naroči deželnemu odboru, da jej še letos podd nasvete, kje bi dobil prostor višej realki, in kako bi se dala za trdno ustanoviti. Zbornici je v imenu deželnega od- bora dr. Bleiweis razlagal, koliko seje za višo realko do zdaj zgoditi moglo, in sicer: najprvo je bilo treba prositi, da se na Dunaji potrdi, potem prvemu razredu precej dobiti prostor, in vprašati, ali viša realka ne bi mogla priti v šolsko, deželi lastno ali v kako drugo deželno poslopje, ali v kako zasobno hišo, ali bode morda treba delati novo poslopje. Za prostor prvega razreda se plačuje gosp. Maru 300 gold. na leto, toda zraven je tudi luč, orodje in kurjava. Prošnja za dovolitev je Šla maja meseca na Dunaj , in potrjena je prišla še le v drugej polovici oktobra, in 3. dan novembra meseca se je začel poduk. 17. dan novembra je imela o tej stvari sejo posebna komisija, ki je sklenila: 1) deželni odbor naj izpravi normalko iz sedanjega šolskega poslopja; 2) naj bi se naredil črtež, da bi se višej realki dobil prostor v prizidku nad sedanjo normalko in glavno stražo. Deželni odbor v 4 zimskih mesecih ni mogel sezidati nove hiše, še manj pa više realke čisto ustanoviti, in menil je, da se nikakor ne sme prenagliti reč, ki deželi ne bode tisoč, ampak veliko veliko tisoč gold. stroškov prizadela. Za 2. razred pa je že tudi pripravljen prostor, v kteri lahko pojde teh 12 ali 14 učencev prvega razreda. — Za njim se je oglasil poslanec Guttman, rekoč, da sedanji prostor za višo realko je slab; da je za 2. razred majhna soba najeta; da se 3. oktobra 1866. leta začne uže 3. razred, kteremu še ni preskrbljenega nič prostora; da je sicer storil deželni odbor, kolikor mu je bilo mogoče; da bode prezidovanje šolskega poslopja deželi prizadevalo do 24.000 gold. stroškov, toraj naj bi se v njej dal prostor tudi višej realki; zatorej da podpira nasvet bar. Apfalterna. — Poslanec Deschmann je rekel, da je lani bilo sklenjeno, da prevzame dežela za višo realko 2/a> ljubljanska občina pa ?/3 stroškov, in da vlada bode skrbela za učitelje. Poročilo dr. Blei-weisa nikakor ni dovoljno, ker nas opominja starih birokratičnih potov; tudi najviše privolitve ni dobil deželni odbor, ampak občina ljubljanska. Tudi se ne sme pehniti (hinausschmeissen) normalka iz dozdanjega šolskega poslopja, ker bi to bilo sklepu lanskega deželnega zbora vprek, in ker so stroški za višo realko razdeljeni na deželo, občino in vlado; tudi poznejše preiskavanje kaže, da ima normalka pravico v šolskem poslopji. Poročilo deželnega odbora se ne more imenovati zvršitev zborovih sklepov, ker celo besedice ni povedal o 3. Guttmanovem nasvetu, naj bi se namreč razpisala povabila za pomoč višej realki; tudi se ni preskrbelo, česar je treba, ko bi se normalka vrgla iz šolskega poslopja; toraj naj se podpira nasvet barona Apfalterna. — Za deželni odbor seje najprvo vzdignil žl. Strahl, rekoč: pri tacih stvareh je prva potreba denar, druga in tretja potreba zopet denar. Naj poslanec Deschmann deželi dd 60.000 do 80.000 gld., potem bode lahko na vrat na nos delati, kakor on želi; al ker denarja ni, treba je prevdarno ravnati. Tudi bi poslanec Deschmann sam ne mogel odgovoriti, kako je normalka prišla v šolsko poslopje, in pravica, ki jo dežela misli imeti do tega poslopja, ni prazna reč. Občina ljubljanska nikakor ni tako radodarna, kakor Deschmann pravi, ker še ni hotela dati za popravljanje šolskega poslopja, kolikor je prišlo na-njo. Najprvo je bilo treba vediti, koliko bode treba denarjev, potem še le se more povabilo za pripomoč razpisati. Sklepi lanskega deželnega zbora so deželnemu odboru stavili določne meje, po kterih je najprvo moral poskušati, ali bi se viša realka ne dala spraviti v šolsko poslopje, kteri je dežela hišni gospodar. — Na to se je za deželni odbor oglasil tudi poslanec Ambrož, rekoč, da deželni odbor mora biti grajan, naj stori preveč, kakor se mu je očitalo pri bolnici, ali naj stori premalo, kakor se mu zdaj očita. Mestna občina pa bode gotovo zadovoljna s tem, kar je storil deželni odbor; tudi pripomoči bi ne bilo od nikoder nič prišlo, ako ne iz same hranilnice. — Cesarski namestnik g. baron Schloissnigg se je oglasil, da 3. in 4. razred sta celo slabo preskrbljena, ker imata posebno revno sobo za risanje, in da ministerstvo ne bode hotelo dajati pomoči, ako se bode še dalje tako godilo; tudi normalka, ki po pogodbah pravico ima v šolskem poslopji, se ne sme deti iz šolskega poslopja; tudi bi potlej ne vedila kam iti. Naj bi se delalo, kakor bi ustreženo bilo vladi, ki tukaj gotovo ne bode ukazovala, al zahtevala bo, da se realki preskrbi dostojno stanovališče. Na končuje nasvetoval: naj bi deželni odbor podal določne nasvete zbornici, in deželni odbor naj v resnici skrbi za prostor više realke, pa ravnd v porazumljenji z vlado. — Poslanec Krom-mer je djal, da v šoli imajo pravico normalka, gimnazija in licealna biblioteka, realka pa celo ne: toraj naj bi obe realki prišli v drugo poslopje. Najprvo, ako je ta reč dvomna, naj se razsodi, kdo ima v šoli pravico, in potlej dela po tej razsodbi; stroški se zdaj ne smejo preveč gledati, ker je sklenjeno, da se viša realka mora napraviti. — Poslanec Deschmann je odgovoril, da Guttmanov nasvet ni zahteval nič denarja, temuč samo, da bi zbornici deželni odbor podal nasvete, in letos je ta reč tam, kjer je bila lansko leto: v šoli pa ima tudi niža realka pravico, ker je ondi, kjer so bile poprej sobe bogoslovskih učilnic. Potem je odgovoril poslanec dr. Bleiweis, da je poslanec Guttman deželnemu odboru že dal absolucijo, rekši, da je storil, kolikor mu je mogoče bilo, več pa ne] more storiti nihče, kdor ne zna — coprati. Ali bode dežela za realko tiste dve tretjini, ki ste ji za plačo odmerjeni, tako silno rada plačala, kakor je tu rečeno bilo, noče preiskavati, naposled bo sicer morala plačati rada ali nerada, kakor se morajo tudi davki plačevati. Deželnemu odboru je bilo naročeno, da najprvo v soli poišče prostora višej realki, in tako je tudi storil. Šolsko poslopje je deželno, in gimnazija se v njem čedalje bolj širi; iz početka gotovo ni bilo rečeno, da bi smela imeti toliko paralelnih razredov; viša realka pa mora kakor beračica strehe iskati. Deschmannu se ne zdi birokra-tično, da je prošnja za privolitev šla maja meseca na Dunaj in nazaj prišla še le oktobra, — to se mu pa zdi birokratično, da deželnemu odboru v 4 mesecih ni bilo mogoče ustanoviti više realke. Res je, kar je opomnil Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Schloissnigg, da zdanji prostor za višo realko ni posebno dober; — al kako so drugod šole preskrbljene? kako je celo na Dunaji slabo preskrbljeno vseučilišče? In pri nas je toliko hrupa za tako malo stvar, kakoršna je viša realka. Poprejšnje leta za stanovališča učilnic svojih tudi vlada ni skoro nič storila; še letos je bilo treba v Ljubljani nektere gimnazijske sobe zapreti zarad burje in mraza, ker so bile okna in duri slabe. Res je, da se rešiti mora najprvo tisto vprašanje, ktero je v misel vzel poslanec Krommer, — pa prav to deželni odbor zdaj reševa. Ni treba misliti, da je 3. razred više realke že pred vrati, ker se še 2. leto ni začelo. Deželni odbor je resno in marljivo delal, samo prenagliti se ni hotel in se ni smel. — Potem so govorili še poslanci Krommer, baron Schloissnigg, dr. Biei-w e i s, bar. A p f a 11 e r n in dr. T o m a n, ki je nasvetoval, naj bi se sklenilo, da o tej reči deželni odbor podd že zdaj zbornici poročilo, ako bode mogoče; toda glasovanje potrdi odsekov nasvet, da gotovo še letošnjemu zboru odbor poda svoje nasvete. — Potem je poročevalec bar. Apfaltern bral 13. odborov nasvet: naj se odobri, da se je deželni odbor ustavil davku, kteri se je hotel postaviti od hišnega orodja v muzeji. Glasovanje 120 potrdi. — Potem je bil na vrsti 14. nasvet: naj zbornica ukaže deželnemu odboru, da zopet poskusi od vlade deželi nazaj dobiti zalogo deželnega obdelovanja (Landesculturfond). Glasovanje tudi to potrdi. — 15. nasvet: deželni odbor naj še letos poroči zbornici: a) kdo, za ktere denarje, za koliko stroškov je zidal ljubljansko posilno delalnico (Zwangsarbeitshaus)? b) koliko je v njej vsako leto zaprtih domačih, koliko tujih; koliko prizadevajo stroškov, in koliko je deželna denarnica teh stroškov morala dozdaj plačati vsako leto ? c) naj se poroči, ali ima ta naprava po sedaj biti deželna, ali naj se izroči vladi? d) naj poroči, ali se ima oskrbniku delalnice g. Ivanu Majtiju iz deželne denarnice dati penzija ali ne? Zbornica potrdi. — Potem je dr. Toman svetoval, naj se deželnemu odboru naroči, da bi še letos poročil zbornici, kaj se je storilo, da bi se po oporoki rajnega kneza in škofa Antona Alojzija Wolfa brez daljnega odlašanja dal natisniti slovensko-nemški slovar. Zbornica je odobrila. — Potem je poročevalec baron Apfaltern bral 16., to je, zadnji odsekov nasvet: naj zbornica hvaležna pritrdi, da se je deželni odbor marljivo trudil in pridno delal za deželne koristi, ki so mu bile izročene. Zbornica je odobrila. V 13. seji (5. dan t. m.) gospod prvosednik baron Codelli najprvo oznani, daje vlada poročila, da po sedaj od hramov in zidanic po vinogradih ne bode več treba plačevati hišnega davka, in da bode povrnjeno, kolikor ga je že do zdaj kdo plačal. — Potem je bilo na vrsti poročilo dr. Zupana, deželnega odbornika, kteri je po sklepu 40. seje lanskega zbora bil prišel gledat, kakova je kmetijska in pod-kovijska učilnica ljubljanska. To poročilo je bral žl. Strahl. Poročilo pripoveduje, da je dr. Zupan bil pri izpraševanji, in da je lani v podkovijsko učilnico hodilo 9 učencev; da je teoretično in praktično razlagal podkovijo kovaški učitelj g. Pavel Skale, ki je svojih reči prav dobro naučen, pa tudi jih zna izvrstno razlagati učencem, ki prav dobro umejo podko-vijstvo, in so se poleg tega še učili o notranjih in vnenjih boleznih domačih živali, o pomaganji pri njihovem porodu, in o živinoreji sploh, česar se pa niso tako doučili, ker ves poduk je samo eno leto in ni glaven nauk te šole; da je dr. Zupan vprašal prvosed-nika kmetijske družbe g. Terpinca, kdaj bodo še druga izpraševanja; g. prvosednik pa ga je tudi pismeno povabil k izpraševanjem kmetijske učilnice, in da tudi lahko pregleda pobotnice izplačanih denarjev, sicer pa da nobena druga reč te učilnice ne spada v deželni zbor. Zatoraj je poročevalec žl. Strahl rekel, naj se ta stvar danes vzame samo v vednost, ker tisti pot se ta rec obširno lahko prevdarja, ko pride v seji na vrsto govorjenje o prevdarku deželne denarnice, iz ktere ima kmetijska in podkovijska učilnica pomoč. •— Al vkljub temu sporočilu se je o tej reči unel hud razgovor. Prva strela jeprifrčala, kakor zlo navadno, s tistega stola na desnej strani zbornice, na kterem sedi idrijski poslanec Desch mann, ki je v svojem govoru dokazoval, da to poročilo ne velja, ker nima nikakoršnega nasveta, ampak vso stvar podtiče novčnemu odboru; da poročilo ni povedalo, kakova je ta učilnica; ali podučuje tujce ali domače, za ktere je treba najbolj skrbeti; da učilnica kmetijstva ni, kakoršne je treba dan danes, in da tudi ni vredna svojega imena, ker samo uči vrtnarijo, tega pa ne, kako je treba ravnati s travniki, vinogradi itd.; da novčni odbor v tej reči ne more nič storiti, razun, da tej učilnici vzame, ako hoče, tistih 900 gold., ktere dobiva iz deželne blagajnice; da se čudi, da kmetijska družba je odbila preiskavo omenjenih sol, ker bi bila pri tej priliki lepo priložnost imela raz-odeti, kako bi se dale popraviti itd. — Na to je odgo- voril dr. Bleiweis: Lani je Deschmann nekako drugače govoril nego letos. Grospod prvosednik kmetijske družbe se je držal društvenih pravil, ako ni pritegnil, da bi se ta naprava dalje preiskavala, ker pravila nikjer ne pritrdijo, da bi kdo smel preiskovati. Podkovijska učilnica je bila po c. k. minsterstvu potrjena 13. aprila 1848. in kmetijska 13. julija 1853. leta za javno učilnico; ves učilni črtež je tudi odobrilo mini-sterstvo, kakor je 1848. leta bil oznanil časopis „Laibacher Zeitg."; učitelji podučujejo zastonj brez plačila samo iz domoljubnosti, pa so potrjeni, da smejo javno učiti, ker gosp. Skale je potrjen za ko-vaštvo in živinozdravstvo, g. Fleišman za botaniko in dr. Bleiweis ima potrjeno oblast za voditelja. V kmetijski učilnici so učili gospodje Peternel, c. kr. profesor niže realke, Fleišman in dr. Bleiweis; praktičnega poduka v poljedelstvu pa učenci dobivajo nekoliko na g. Terpinčevem posestvu na Fužinah pod Ljubljano. Izpraševanja so javna, in kmetijska družba jih je vladi vselej oznanjevala, in sam g. Deschmann je hvaleče svedočnice nekdaj podpisaval in dajal učencem, ker sam on je nekdaj podučeval na nji. Lani je bil tudi deželni odbor povabljen, in zato je bil gospod dr. Zupan prišel k izpraševanju, toda samo en dan; a vendar je njegovo poročilo tej učilnici na vso čast. Mar g. prvosednik ni prav delal, da ni pripustil preiskave? Učilnica kovaška in živinozdravniška popolnoma ustreza svojemu namenu. Dozdaj se je izučilo 210 učencev, kar je dovolj našej majhnej deželi, ker med njimi je bilo celo druzih, ki so dobro izurjeni, kar priča število živine, ki se je v to učilnico pripeljala za podkovanje (14.644), za ozdravljanje pa 6385; resnične so tedaj tudi tu besede: „nemo propheta in pa-tria." Pet vnenjih kronovin in letos tudi tiroljska so pisale nam, da bi jim povedali, kako je napravljena n a š a učilnica, da bi p o nji osnovale svoje. Narod in c. k. okrajne gosposke imajo vero do te učilnice in njenih učencev, ker jih rabijo za javne opravila z velikim pridom, in ki večkrat popravijo, kar skazijo zdravniki, ki niso v živinozdravstvu podučeni. Pri delitvi konjskih premij so rekli celo c. k. oficirji, da se je pri nas v poslednjih letih podkovija poboljšala, in oficirji sami pošiljajo svoje konje zdravit in podkavat. Gosp. dr. Roll, vodja c. kr. dunajske živinozdravniš-nice, je lani podkovijsko učilnico videvši jo pohvalil in rekel, da nikjer po deželah avstrijanskih ni take, da še celo Pest nima bolje. Vse to je popolnoma priča za njeno veljavo. Kmetijska učilnica res da ni tako obširna, pa tudi ona dela, kar koli more, ker je samo dobrotna naprava brez pomoči, brez prihodkov, oprta na samo domoljubje nekterih gospodov. Jaz bodem sam svetoval, da bi se štipendije njenim učencem več ne dajale, ampak da bi se napravila popolnoma kmetijska učilnica iz deželnih denarjev. Da se pa v njej podučujejo samo nektere stvari, tega ni ona kriva, ker celo sami veliki zemljaki niso hoteli imeti kmetijskih učilnic, in koder so se vendar bile napravile, tam so kmali zopet jenjale. Vendar se na njej podučuje naravoslovje in kemija kolikor je treba; dalje, kako se poznava zemlja; uči se tudi sadjoreja prav natanko teoretično in praktično , murboreja, svilstvo precej obširno, živinoreja in tudi nekaj o živalskem porodu in živinozdravstvu, čemur je živinska bolnica na veliko korist. — Na to se je zopet oglasil g. Deschmann: Odgovor dr. Bleiweis-a priča sam, da sem prav trdil, kervnjegov nasvet kaže, da kmetijska učilnica nima veljave. Čeravno jo je bilo potrdilo ministerstvo, vendar tudi deželni zbor sme pretresati. Če je že 210 izučenih učencev poslanih po deželi, potem učilnice več ni treba, ker ti lahko dalje širijo svoje znanje; toda živinskih zdravnikov dežela ne dobiva iz 121 te učilnice, ampak iz Dunaja, kamor vsako leto plačuje pO 200 gold. za poduk živinskih zdravnikov; tudi pod-kovijstvo so stari kovači vojaških konjikov bolj povzdignili, nego ta učilnica. Ako bi kmetijska učilnica imela zaupanje po deželi, bi se hodili učit tudi sinovi bogatih zemljakov, pa se hodijo le tisti, ki jih vabijo štipendije, in jaz o tej stvari letos govorim, kakor sem lani. — Odgovoril mu je zopet dr. Bleiweis: ta učilnica nima nobene pomoči razun omenjenih gold. na leto, kar pa ni za-njo, ampak za štipendije učencem. Med tistimi 210 učenci niso sami kovači, ampak tudi taki, ki umejo živino zdraviti, in čudno misel ima poslanec Deschmann, da bi se učilnica zdaj zaprla, kakor krčma, ker je uže toliko učencev na kmetih iž nje! Tega še nisem cul, da bi se učilnice tako odpirale in zapirale, kakor krčme po „Lokalbedarfu". Kmetiški sinovi tudi po druzih deželah radi ne hodijo v take učilnice, zato so štipendije, da jih vabijo. Vlada plačuje po 200 gold. na leto posebnemu učitelju na gimnazii, kjer se brez djanskih poskušenj kmetijstvo podučuje; ako velja, kar je Deschmann rekel, je ta denar pri tej šoli res zavržen. — Potem se je oglasil še dr. T o man rekoč, da je neprijetno, da se vedno naskakuje tako koristna naprava, ki ima le nekaj štipendij, in zatorej se kaže, kakor bi se vse kaj druzega skrivalo za temi udarci, kerjeviditi, daje ta reč množim v zbornici neljuba. Čemu se vedno strelja na nektere naprave, s kterimi so zvezane nektere osobe ? Saj so še druge naprave, do kterih ima deželni zbor pravico; zakaj teh ne preiskuje? Zakaj na pr. norišnice ne? Tudi je podoba, da je bila ljubljanska muzeja nekdaj bolj v redu, kakor je zdaj. Kmetijske in podkovijske učilnice pa deželni odbor nima pravice preiskavati. — Na to je odgovoril poslanec Deschmann, da on govori samo jz domoljubja, se ve da ne iz osobnega sovraštva. Ce so v muzeji napake, naj jih le pove, in izkušal jih bode odpraviti; da druge poslance je uže vidil v muzeji, a med njimi ni bilo dr. Tomana, ki torej le pripoveduje, kar je drugje slišal. — Dr. T o man mu je na to rekel, da če on obiskuje zavode, hodi drugo pot, pa ne, da bi se kazal in uklanjal patronu ali apostolu ali aufseherju, in da ga je tudi volja dokazati, kar je govoril. — Naposled se je oglasil še poročevalec žl. Strahl, rekoč: ko bi deželni odbor hotel pregledavati vse naprave, ktere širijo med ljudi omiko, potem bi imel več dela, nego nekdaj Herkul v svojem delu. Kazina in čitalnica se tudi pečate z omiko, pa kaj bi rekli njuni voditelji, ko bi deželni odbor k njima prišel na preiskavo ? Kmetijska učilnica dobiva iz deželne blagajnice same štipendije, in torej naj bode o tej reči razgovor, kadar pride na vrsto poročilo novčnega odbora. — Na to je bilo glasovanje, ki je potrdilo nasvet deželnega odbora po poročilu Strahl o vem, da se ta stvar le v vednost vzame in vsaka preiskava odpade; edini Deschmann ni bil v vrsti omenjenih glasovavcev. — Po tem je bilo na vrsti poročilo deželnega odbora o tem, kake pravice do denarnice imajo učilnice, ki so zdaj v šolskem poslopji. Poročevalec je bil zopet žl. Strani, kije bral dolgo poročilo, potrjeno s starimi pismi. Iz tega poročila i*e viditi, da iz početka je bila dežela samo obljubila, Lar se tiče šolskega poslopja, 3000 gold. dati, da bi se zidala nova normalka, potem pa tega ni dala, ampak v šolskem poslopji je naredila zastonj prostor normalki in gimnazii, toda pridržala si je lastninsko pravico; pozneje pa je dežela plačala tistih 3000 gold. z obrestmi, in vendar zdaj trdi vlada, da je šolsko poslopje njeno. Ta reč se da z vlado ali z lepa ali s pravdo poravnati, in torej svetuje deželni odbor: a) zbornica naj pripozna, da letos deželni odbor nikakor ne more podati nasveta, Jkako bi se rešile te reči šolskega poslopja; b) deželni odbor naj to reč z vlado doganja, kolikor je mogoče, in o tem poroči prihodnjemu zboru; c) deželni odbor naj za višo realko samo to skrbi, da pride na dober najet prostor, in o tem naj še letos poda zbornici poseben nasvet. — Gosp. dr. T o man izpregovori, da to poročilo, kterega bi se ne bil nadjal že danes, tako v kratkem času, ker še le pred tremi dnevi je bilo naročeno deželnemu odboru, priča, kako marljiv in delaven je deželni odbor. Enako je govoril tudi baron Apfal-tern, pristavljaje, da ni na to misliti, da bi se pred mnogimi leti mogla viša realka spraviti v šolsko poslopje. —¦ Potem je bilo precej glasovanje, in zbornica je potrdila vse tri nasvete deželnega odbora, s kterimi se je popolnoma opravičil o svojem delovanji. 122