Po bolgarskih mestih. (Nadaljevanje.) Burgas je dcloma podoben našemu Su= šaku, ker oba šele nastajata. Do k'raja sve= tovne vojne je bila Varna prva boligarska Iuka. Po vojni pa je izgubffla precej sivojega najboljšega zaledja (Dobrudžo), zato je vlo* go najvažnejše luke iprevzel Burgas. Mesto ima veliko bodočnos't, ker leži skoro na sres di boligarsike morske obale in to na kraju, kjer se Črno morje zajeda najdalje v bol» garsko celino. Povrhu je teren ustvarjen za prvovrstno prirodno pristanišče in tudi ,prea hod v zailedje je popolnoma raven. Trenutno je mesto manjše od Ljubilljane, vendar pa z veliko naglico nastajajo ,nova poslopja, nova skiladišča in nove tovarne. Po ullicah je žis vahen wvež, še posebno v lulki, kjer stalno nalagajo velike množine raznilh ,surovin in zlagajo indusitrijske izdelke. Že osmi dan je biilo, odikar sem se od* peiljall rz Sofije ,pa še nisem prišel do pravega počJtka. »Tu si bom privoščil span/ja in mira nega občudovanja Črnega morja,« tako sem sestavljal račune, seveda brez pflačilnega na« takarja, kajti obkolili so me učitelji in znova se je začda debata, fotografiranje, ogledo= vanje šol, mesta, njegovih iposebnosti in kuhanja na žgočem soJncu. Znova so šl!i dme» vi in noči na žrltvenik bdlgarske gostotjub« nosti. Eno popoldne sem bil na domu mliadega akademika, ki sva se spoznala že v Sofiji. V krogu njegovih sorodnikov in tovarišev, sem se čutil posebno domačega. Jedli smo »sladko«, pili črno kavo in vodo. Tako po» strežejo gostu v vsaki imenitni pa tudi v najpreprostejši hiši. Da smo ,pili vpdo, to sicer za slovenaka ušesa zveni prav čudno. kakor čudtio zveni za botfgarska, da na pri= mer ,pri nas ob vsaki priliki pijemo — vino. Nekaj časa smo igrali tarok, nato pa smo se sipravMi h klavirju. Ko sem jim zaigral in zraven zapel par slovenskih narodhih pesmi, mi niso dali mku poprej1, d*a sem jih nekaj prestavil v bolgarski jezik in jih zra« ven naučil melodije. FanJtom se je najbolj dopadla »Hribčki ponižujte se«. A neporo« čena sestričina mojega prijatelja. ki nl bila več mladih l'et, vsekakor pa še mlladega srca, se je posetbno za\izemaila za pesem »Pod klančkom sva se srečala«. Pa ne .mislite, da sta se »tprav ,mil' pogledali« najini srci. Sicer pravijo. da zna Kranjec spariti vole, Bog pa J'judi, vendar dvomim, da bi biJa zame pri* riravljena ravno istarikava devica. Navsezad« nje pa nobena stva.r ni nemogoča, prav tlahko bi me smola zavlekila še v kak — klanecv Popolnoma na varnem sem bil šele na ladjji, vozcč se proti Varni. Pozinam večino naših obmorskih mest in eno je bolj prifcuipljivo, kot drugo, a z& moj okus jih Varna daleč nadkriljuje. Meslto je znano kot1 'najlepše v vsej Bdlgariji. In res je tako. Neka prisrčnost sije iz vseh delov mesta. ki jo še povečajo široke, čiste in z drevjem zasajene ulice. Morsko kopališče, ki je urejeno po vzoru najmodernejših sve=> tovnih kopališč, obdaja prostran in narav=> nost diven park. V okolici ni nobenih po=> bočij, kamor bi se moglo upreti solnce in povzročati veliko vročino, še gole skale ni videti nikjer. Vse okrog so fe jezera, gozdo^ vi, vrtovi, sadni in vinski nasadi. V takem kraju se človek res 11'ahko spočije in osveži. Poleg tega pa nudi mesto tudi najbolj razva^ jenemu tujcu dovolj udobnosti, zabave in razvedrila in kar je (\isaj za mene) glavno, tudi življenje za prav majhne denarje. Naj« dražja sotia v inajdražjem hotelu stane v času sezone 100 levov, t. jl 43 Din. Dobiš pa sobo itudi za 40 levovj, t. j. 16 Dinl. Za si* jajno hrano v hotelu plačaš" dnevno 60 'ltevov, t. j. 25 Din. A s-kromna hrana je skoraj za* stonj. V učiteljski koloniji pa staine hrana in stanovanje dinevno 50 levov. t. j. 20 Din. Varna ni več plrva bolgarska Iiuka, ka* kor je bila do nedavnega, Iker je izgubila ugodno zaledje. Mesto bi bilo občutno pri» zadeto, ko ga ne bi iapremenili v letovišče. Na ta način ga niso samo rešfi ,gotovega propadanja, pač pa so ga še dvignifi. V ugod^ nih poletjih je v mestu istočasno do 10 000 tujcev. Ta atievilka je najbolijši dokfaz, da ima res vse pogoje za svetovno kopališče, ki se bo še sillno razvilo, ko bodo ,u<rejena vsa evropska ipolitična vprašainja. Tujski promet hočejo zvečati tudi s šol&tvom. ki ga imajo v resnici vzorno urejenega in karterega ho* dijo ogledovat od blizu in daleč, tako da je Varna že sedaj boftgarska pedagoška Mea ka. Tudi mene so vodiM po teh šofeh in pris znam, da sem videl mmogo novega in do* brega. Pa ogledovanja sem se kmalu naveličal, preveč sem bil že izmučen. Odšel sem v učiteljsko kolonijo, kjer je bilo nad 200 uči^ teljev, izibral mlade kolege in se z njimi iz^ gubil na morje. Kopali smo se, peli in se vozili s čolini. Doma pa simo igrali šah, se zabavali in plesali kolo. Naučffli so me par boHganskih pesmi, jaz pa sem jim moral pre* davati o natšem nairodu. Pet dni je kar švig» nilo mimo mene in ko sem odhajal proti Trnovu, sem premišiljeval, kako je neki nem« §ki list prišel do tega, da je imenoval Boi gaire: »Die Schafendiebe«. Drugi ni mogel napisati tega, koit eden takih, ki opisujejo afrikanske narode v — berlimskih kavarnah. Trnovo čepi na strmih pečinah, v obliki velikega amfiteatra, nad globokimi razpokami potrcsnega nastanka, v katerih se zivija reka Jantra. Mesto napravi vtis nepremagPjive trdnjave. Takšen je biI <tudi njegov nekda* nji ipomen. Tu so imdli svoje postojanke že Bizantinci. Tu je bila pozneje bolgarska prestdfica in ,tudi Turki so se tu čutili po« polnoma varne. Danes pa je mesto le zgodovinskega pomena, ker hrani nebroj spomenikov iz preteklotsti bolgarakcga na= roda. Veliko pirivlačnost ima za zgodovi* narje in geologe, ki najdejo tu dbilo zani« mivega šltudija. Tudi tujci ga precej obiskus jejo zaradi divjc romantične kge. Še v Vami so mi pravili, da to me.sto po svojih posebnostih nima primere v Ev» ropi, zato sem se odSočil, da ga> obiščem, če=> prav tega prvotno oisem nameraval. V me« stu sem sicer že imel poznane, vmdar za moj prihod ni vedel jiihče in tiudi nobenega na» silova nisem imel po svoji krivdi pri sebi. Ko sem šel po ulici in premišljeval, kje bi našel znane koilege, da bi mi razkazall šole, muzeje in druige zanimivosti, Ikakor so mi jih povsod drugod, sem opazil napis pjro=> svetne oblasti. SttoipiU! sem notri s jprepriča* njem, da bom dobiil vsaj en naslov, a go» spod oblastni tajnik (prosvetnega šefa še ni bilo v uradu), je želel1 naj nekoliko poča^ kam. Res stopim v predlsobo, a kmailu pri« sopiha stražnik, \A ga je telefonično pokli^ cal gospod tajnik, in ta mie — aretira in kot nevarnega špijona odvede na policijo. ,Po< kažem jim potae fete ter pismo bolgairske učiteljske zveze in šef poilicije me vpraša v vidni nevolji: »Kateri osel vas je dal areti« rati?« »Nič se -ne hudujte, gospod šef,« sem mu rekel in se sraejal, »dohro vem, da niso saimo pri vas taki 1'judje, ki so bol'j isluž* beni, kakor jim je treba.« »Ne smete zame< riti,« se je opravičeval. »Kaj bi zameril, na= splrotno, še veseli rrne, da sem imell' priliko sipoznati tudi bolgarskega višjega policijsike" ga uradnika.« Dobil sem vse potrebne na^ slove, sipotoma sem bil pa toliko olikaiij, da sem se šel osebno zahvalit gospodu, ki me je dal aretkati. Ne morem pomagati, če imam čut hvaiežnosti in predrznositi precej razvit. O, kakšnih smo še uganili. na ta račun. Kofegi so se nekaj časa jezili, ko pa sem jih miri! in uganjal le burke, je slednjič nastalo tako irazpoloženje, da sem bil ves sol'zan, tako sem se moral režati smešnicam in do^ vtipom trnovskih kolegov. Šele v .Plevenu me je nehalo bollteti za ušesi. —zajč.