478 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 4, oktober-december
TEMATIKA 13. MEDNARODNEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
(Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003)
(Sprejeto na zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja,
Zagreb, 16.-18. oktobra 2000)
1.0 Jezikoslovje
1.1 Lingvogenetski, etnogenetski in zgodovinsko-filološki vidiki: Geneza slovanskih
jezikov v kontekstu praslovanske dialektologije (s posebnim ozirom na južnoslovanske
jezike). Slovanska etimologija med besedotvorjem in semantiko. Paleoslavistika.
Tekstologija in izdajanje spomenikov.
1.2 Arealni vidiki: Arealno raziskovanje slovanskih jezikov (baltica, carpatica,
germanoslavica, austroslavica, hungaroslavica, dacoslavica, balkanica). Dialekti
slovanskih jezikov - nastanek, razvoj, sodobno stanje. Interdisciplinarnost pri
dialektoloških raziskavah. Perspektive, metode in tehnike lingvistične geografije.
1.3 Strukturni, tipološki in konfrontacijski vidiki (na vseh jezikovnih ravninah):
Aktualni problemi znanstvenega raziskovanja sodobnih slovanskih jezikov. Dinamika in
tipologija razvojnih sprememb v slovanskih jezikih. Tipološka podoba slovanskega stavka
v metajezikovnem primerjalnem planu. Leksikološki in frazeološki neologizmi v
slovanskih jezikih na prelomu tisočletij. Razvojni procesi na področju terminologije in
razmerja med slovanskimi jeziki. Strukturna tipologija slovanskega imenskega fonda.
1.4 Sociolingvistični in pragmatični vidiki: Jezikovna zvrstnost. Jeziki v stiku
(slovansko-slovanski jeziki, slovansko-neslovanski jeziki). Vloga nacionalnega jezika v
oblikovanju nacionalne kulture. Jezikovno načrtovanje in jezikovna politika v državah z
enim od slovanskih jezikov kot uradnim. Položaj slovanskih jezikov v svetu sodobne
komunikacije in tehnologije ter vprašanje večjezičnosti. Sociolingvistični vidiki in
periodizacija v slovanskih knjižnih jezikih. Kriteriji knjižnosti v slovanskih jezikih. Premiki
v južnoslovanskih knjižnih jezikih v zadnjih desetletjih. Soobstajanje knjižnega jezika in
neknjižnih zvrsti v slovanskih jezikih. Slovanski jeziki in procesi evropske integracije in
globalizacije.
1.5 Teoretični in metodološki vidiki v preučevanju slovanskih jezikov: Uporaba
novih tehnologij na jezikovnem gradivu slovanskih jezikov. Korpusi slovanskih jezikov.
Kognitivni pristop v jezikoslovju.
2.0 Književnost. Kulturologija. Folkloristika.
2.1 Posebni temi:
2.1.1 Adam Mickiewicz, Aleksander Puškin, France Prešeren v slovanskem in evrop¬
skem kontekstu.
2.1.2 Problematika ustvarjanja v emigraciji.
2.2 Teoretični vidiki: Sodobne smeri literarne vede v slovanskem svetu. Funkcije liter¬
ature v slovanskem svetu. Splošna primerjalna literarna veda in slovanske literature.
Tematologija na križišču med literarno vedo, kulturologijo in lingvistiko (tema, medbe-
sedilnost, model sveta).
2.3. Literarnozgodovinski vidiki: Tipologija nastajanja slovanskih literatur.
Evolucijska tipologija žanrov v slovanskih literaturah. Kontinuiteta in diskontinuiteta
literarnih procesov od srednjega veka do postmodernizma (s posebnim ozirom na problem
literarnosti). Tematološka in imagološka razmerja med slovanskimi literaturami. Fantastika
13. mednarodni slavistični kongres 479
v slovanskih literaturah. Literatura odpora. Regionalizem in dialektalnost v literaturah
slovanskih narodov. Slovanske književnosti narodnih manjšin in diaspore. Slovanske litera¬
ture na ozadju in v okrožju neslovanskih literatur.
2.4 Kulturološki vidiki: Spremembe literarnega življenja na prelomu tisočletja (vpliv
socialno-političnih sprememb in novih medijev). Narodno osamosvajanje in reiterpretacija
preteklosti (literatura, jezik, kultura in zgodovina). Globalizacija, kulturna identiteta in
multikulturnost - problemi v slovanskem svetu. Recepcija slovanske dramatike na
neslovanskih področjih. Literatura in filozofska ter religiozna misel. Množična kultura.
2.5 Folkloristika: Folklorni tekst v kontekstu kulture. Korpusi sodobne slovanske folk¬
lore. Razmerje med pojmovanjem tradicije v literarni zgodovini in folkloristiki. Razmerje
med ustno in pisno književnostjo (s poudarkom na spreminjanju mej med njima). Sodobne
tendence v literarni zgodovini in folkloristiki.
3.0 Zgodovina slavistike
3.1 Posebna tema: Josef Dobrovsky (1753-1829) v kontekstu evropskega razsvet¬
ljenstva in družboslovnih znanosti. Vloga Josefa Dobrovskega pri oblikovanju slovanskih
nacionalnih filologij. Pogledi Josefa Dobrovskega in Jerneja Kopitarja na starocerkve-
noslovanski jezik in jezikovno-kulturološke vidike slovanskega pismenstva v Karantaniji,
Panoniji, na Balkanu in na Velikomoravskem. Josef Dobrovsky, Jernej Kopitar in
slovanska folkoristika.
480 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 4, oktober-december
PRIJAVNICA ZA TEMATSKI BLOK
(na 13. mednarodnem slavističnem kongresu, Ljubljana 2003)
1. Nacionalni slavistični komite:
2. Naziv tematskega bloka:
3. Ime odgovornega organizatorja tematskega bloka:
4. Imena aktivnih udeležencev tematskega bloka:
5. Kratka vsebinska utemeljitev tematskega bloka:
6. Kratka predstavitev problematike, predvidene za obravnavo v tematskem bloku:
Datum prijave tematskega bloka:
Rok za prijavo tematskega bloka: 1. oktober 2001
Naslov koordinatorja tematskih blokov:
Prof. Miran Hladnik
Slovenski slavistični komite
Slavistično društvo Slovenije
Filozofska fakulteta
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
e-mail: miran.hladnik@.guest.ames.si
Rok za prijavo referatov: 1. oktober 2001 na naslov:
Slovenski slavistični komite
Slavistično društvo Slovenije
Filozofska fakulteta
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
e-mail: alenka.sivic@guest.arnes.si