MariitdrsiM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 169 Maribor, sreda 29, fulija 1931 »JUTKA« Izhaja razun nadelje in praznikov vsak dan ob 16. uri LRa$un pri poštnam 4#k. »v. v Ljubljani št. 11.409 Ija masaSno, prajanan v upravi »II po polti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Francosko-nemški odnošaji Madžarska v naročju Francije NOV VELIK USPEH FRANCOSKE DIPLOMACIJE. - FRANCIJA BO DALA MADŽARSKI VELIKO POSOJILO. — POLITIČNI POGOJI ZA POSOJILO. Zaključni stavek skoro vseh izjav raznih državnikov, ki so se udeležili zadnjih konferenc v Parizu, Londonu in Berlinu, je bil ta, da je edini sigurni izhod iz sedanje krize, v kateri se nahaja Nemčija in dobršen del Evrope, v pravem in Skrenem sporazumu med Parizom in Berlinom. To sta za Briandom in pokojnim dr. Stresemannom spoznala tudi Predsednik francoske vlade Laval, ki je pokazal v zadnjem mesecu izredne državniške sposobnosti, in nemški državni kancelar Briining, ki sta zadnje dni ponovno dala temu spoznanju duška v r/.znih izjavah, v katerih sta napovedala, da se bo končno le posrečilo nati kompromisno formulo za sodelovanje med obema narodoma. Prvi tostvarni koraki so bili storjeni Že pred leti v Locarnu. Le žal, da jim ie sledila peripetija reakcijonarno usmer-fcnih nemških udarcev, ki so Brianda Pfisilili, da je moral obstati sredi poti *6r potrošiti dobršen del svoje energije Samo za to, da je popravljal v Franciji vtis, ki so ga zapustile razne nemške akcije, kakor: pobijanje separatistov po izpraznitvi Porenja, Hugenbergov boj proti Youngovemu načrtu, septembrske vo-!ttve, objava nemško-avstrijske carinske *veze, pohodi Stahlhelmovcev, gradnja novih oklopnih križark, tajno oboroževanje itd. Kljub Briandovi dobri volji in njegovim naporom so bili poslednje čase odnošaji med Parizom in Berlinom dokaj napeti in so v mnogočem spominjali že na čase po borbi v Porurju. Energičnemu nastopu Lavala pa je pripisovati, da je nastopilo po pariških pregovorih prvo olajšanje te napetosti. Mno-Si so v Nemčiji sicer pričakovali, da bo nastopil kar čez noč popoln preokret in da se bosta vrnila Briining in Curtius iz Pariza z vsaj enim vagonom suhega zlata iz silnih zakladnic Francoske banke. Ti optimisti so bili morda nekoliko razočarani, ,potolaži’a pa jih je lahko zavest, da je po dolgem času zopet vzpostavljen osebni kontakt med Parizom in Berlinom, brez posredovanja kake tretje sile, kateri ste morali običajno plačevati ®be državi drago provizi;o za to posedovanje. O tem bi vedeli posebno 'nno-Ko povedati Angleži, ki zasledujeo s ^■'ecej mešanimi občutki neposredne razgovore med nemškimi in francoskimi državniki. Kakor že ponovno, je Francija sedaj ^novič dokazala, da želi v resnici skleci z Nemčijo čim iskrenejši sporazum J| da je pripravljena doprinesti zani tu-^ težke materijalne žrtve. Na Nemčiji je sedaj, da že enkrat pokaže dobro vo’jo .J Iskreno željo po osiguranju miru v vropi in da spozna svoje pravo stanje, L katerega je zašla zaradi mahinacij 19U*1 'm.perija'ističnih voditeljev leta cii! ^rajni čas je že, da se nemški na* t "a*t’čni krogi, ki.žive še veduo v jLCn^u Tannenberga in prvih av-veii,?vm zmag po pregaženju Belgije, enkrat Iztreznejo. Ako bo čija zopet pokvarila situacijo, kt je LONDON, 29. julija. »Daily Express« objavlja senzacionalne Informacije svojega dlplomatičnega korespondenta o velikih Izpremembah politične konstelacije Srednje Evrope, ki so v zvezi z velikim madžarskim državnim posojilom. Madžarska je sedaj v težki finančni stiski In njena vlada išče za sanacijo dežele veliko posojilo. Ministrski predsednik grof Bethlen se je najprej obrnil na italijansko vlado, ki pa je odgovorila negativno, ker preživlja Italija sama silno težko gospodarsko krizo In so njene blagajne prazne. Nato se je madžarska vlada obrnila na Zedinjene države in Anglijo, toda istotako z negativnim uspehom, tako da je končno grofu Bethlenu ostala odprta le še zadnja pot, namreč Pariz. Francija ?e načeloma pripravljena dovoliti Madžarski veliko posojilo, vendar pa zahteva za to Jamstvo političnega značaja. Ker Madžarska ni mogla najti drugega izhoda, je morala ugrizniti tudi LENINGRAD, 29. julija. Zrakoplov »Graf Zeppelin« se je pred pristankom na Franc Jožefovi deželi sestal z ruskim ledolomilcem »Maliginom« v takozvanem tihem zalivu otokov Hooker ter je izmenjal ž njim pošto. Pristanek na morju Je trajal samo 13 minut, ker je bil tok ledenih mas premočen. Pri obkroževanju otočja Franc Jožefove dežele so znanstveniki ugotovili, da so na dosedanjih zemljevidih skoro vsi podatki napačni. Profesor Samojlovič, vodja znanstvene ekspedlci:e, ter fotograf Aschenbrenner in Basse sta zato ▼**l«ffons | Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeata it.>3 nAAn ii* ' I Oglaal po larlfg Uredn. 2440 Uprava 2455 I Oglasa aprejama tudi oglasni odČISM ,Jutri" V Ljubljani, Pr#i#mov« uHo* •», 4 Državni kancelar Briining se ."e pripravlja na novo potovanje v Pariz, čeprav vlada to namero radi odpora nad-jcnalistov za enkrat še prikriva. Briining odpotuje v Pariz že avgusta meseca, tako da bo do sestanka Društva narodov meseca septembra po'ožaj že razčiščen. BERLIN, 29. julija. Vsa nemška javnost se obširno bavi s sestankom angleškega ministrskega predsednika . Mac-donalda in zunanjega ministra Hender-sona z nemškimi državniki. Zanimivo je, da je bil to prvi poset angleškega mini« strskga predsednika v Nemčiji od leta 1878, ko je bil lord Beaconsfield oficijel-no obiskal nemško prestolico. Pri sprejemu novinarjev je izjavil Mac-donald, da je nadaljeval z nemškimi državniki razgovore, ki jih je pričel v, Chequersu ter je naglašal potrebo mednarodnega sodelovanja za konsolidacijo Evrope in utrditev miru. Na vprašanje nekega novinarja, ali bo ostala Anglija tudi v bodoče pri svoji tradicijonalni politiki vzdrževanja ravnotežja sil v Evropi, je Macdonald odgovoril, da želi Anglija vzpostaviti sedaj predvsem ravnotežje med narodi. Povratek k politiki ravnotežja sil bi pomenil onemogočitevi ideje splošne razorožitve. Najboljša garancija za sigurnost slehernega naroda je njegovo odkrito in iskreno sodelovanje z drugimi narodi. Macdonald in Henderson sta posetila tudi predsednika Hindenburga, nakar sta se sestala s predsednikom pruske deželne vlade Braunom. Zvečer pa se je vršil slavnostni banket na angleškem poslaništvu, katerega so se udeležili vsi člani nemške vlade in številni povabljenci. v to kislo jabolko. Kakor poroča »Daily Express«, se je ministrski predsednik grof Bethlen zavezal, da bo Madžarska končala z vsako protifrancosko propagando na Madžarskem. Vrh tega mora Madžarska svoje Javne izdatke, posebno vojaška bremena, znižati na minimum In pripraviti prijateljske odnošaje s svojimi sosedi. Londonski diplomatičnl krogi smatrajo to dejstvo kot velik uspeh francoske diplomacije, ker se ji je s tem posrečila popolna izprememba političnega reda v Srednji Evropi. Madžarska je prišla s tem v popolno odvisnost Francije, kar ie posebno bolestno za Mussolinija, ker :e bila Madžarska dosedaj eno glavnih oporišč italijanskih diplomatlčnih načrtov v Evropi. Po mnenju merodajnih angleških krogov je ta preokret v stališču Madžarske eden najvažnejših dogodkov v razvodu nadaljnjih dogodkov v Srednji Evropi. Prvi usoshi Zeppelinovega potovanja ZANIMIVA ZNANSTVENA ODKRITJA ZEPPELINOVE EKSPEDICIJE. V ARKTIČNE POKRAJINE. — NAPAČNI SEDANJI ZEMLJEVIDI. napravila nove zemljevide. V pondeljek proti polnoči je prispel zrakoplov nad Franc Jožefovo deželo in je bilo pri tej priliki ugotovljeno, da na zemljevidu kot otoka zaznamovana Albert Edwardova dežela In Orthova dežela sploh nista otoka, temveč samo polotoka. O vsem vzhodnem polotoku Franc Jožefove dežele je bil zato napravljen čisto nov zemljevid. Zrakoplov je plul dolge ure skozi tanko, a zelo žilavo meglo, nakar se ie dvignil višje, tako da je bila megla pod njim. Briining ooida zopet v Pariz RAZOČARANJE V NEMČIJI PO OD HODU ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV IZ BERLINA. - BRUNING SE PR,P RAVLJA VNOVIČ NA POT V PARIZ BERLIN, 29. julija. Angleški zunanji inister Henderson je odpotoval iz Berna že snoči, ministrski predsednik Mac-'cnald pa danes zlnr»aj. Razgovori so e vršili prijateljski ii* jih je smatrati kot 'rev sestankov v Chequersu, Parizu in Londonu. Vsebina in razvoj razgovo-tov, ki so se vršili £ri zaprtih vratih, neznana. Tako nemški kakor tudi angleški ministri so bili skraino rezervirani. Šele po odhodu Angležev je pričelo časopisje razmotrivati o bilanci tega nastala sedaj za sodelovanje s Francijo, potem bo pač morala sama sebi pripisati vse posledice in računati s tem, da zna svet dobro soditi o tem, kje je dobra volja in kje samo izbegavanje in dvolična Igra. Naloga, ki sta jo prevzela v Parizu Briining in Laval, je izredno težka ter bo zahtevala od obeh napora vseh sil, da dosežeta stavHeni cilj, da se omogoči sporazum med narodoma na obeh bregovih Rena. Morala bosta odstraniti obiska, od katerega so Nemci veliko pričakovali. Iz skraino bornih izjav je razvidno, da so v Berlinu zelo razočarani. Nada, da bodo šli Angleži preko francoskih pomislekov in pridržkov, se ni rcsničila. ker Anglija kljub vsem simpatijam Nemčiji ne more por.iagati. Do-čim so nekateri listi razširjali vest, da je samo Henderson priporočal zbližanje Nemčije in Francije, pa je te kroge odločno razočaral sedaj tudi Macdonald s svo:im govorom na banketu. Francoski kredit Rngliji PARIZ, 29. julija. Tu so bila zaključena pogajanja za dovolitev kredita v višini 20 milijonov funtov sterlingov, ki ga bo dala francoska banka Angleški banki. Kredit bo imel obliko re-diskontnega kredita ter bo omogočil angleškim bankam, ki so dale Nemčiji kratkoročne kredite, da premoste denarno krizo, ki je nastala zaradi ustavitve izplačevanja nemških bank in podaljšanja nemških kratkoročnih kreditov za tri mesece. Ugoden potek pogajanj je že vplival na izvoz angleškega zlata v Francijo, ki je včeraj znatno padel. ._________ NEWYORK, 29. julija. Senatni predsednik Pedro Opaža, ki je po pobegu diktatorja Ibaneza postal provizorični predsednik južnoameriške republike Čele, je moral svoje mesto takoj odložiti. Parlament In prebivalstvo sta se namreč izrekla proti njemu, ker je sorodnik soproge bivšega predsednika generala Ibaneza. Trenutno ima predsedniško oblast v rokah Juan Montenero. ki ga je pozdravilo ljudstvo z velikanskim navdušenjem. Kongres je izdal splošno amenestijo in vlada sedaj po vsej deželi popoln mir in red. še tisoč ovir in premagati stoteri odpor v lastnih vrstah. Ako pa se jima posreči izvesti to nalogo, potem bosta Postala največja dobrotnika ne le Nemčije in Francije, temveč vse Evrope, ki želi, da bi se vendar že enkrat sporazumela ta dva naroda, ki sta v slučaju složnega izstopa odločena za voditelja vseh ostali) evropskih narodov. Prav posebno pa želimo še mi Jugo-sloveni, da bi bilo vprašanje odnošajev mea.Fianciio in Nemčijo zadovoljivo re- šeno, ker bi pomenilo to za-nas osigu-ranje našega mirnega razvoja in bi nam omogočilo, da sodelujemo kar najtesnejše z obema narodoma. S tem bi bil tudi najlepše rešen naš sicer nekoliko težak položaj, ki izhaja iz dejstva, da smo politično nerazdružljivo zvezani z našo staro zaveznico, prijateljsko Francijo, gospodarsko pa orijentirani proti Nemčiji, ki je zaenkrat poleg Italije naš nai* I boljši odje/r^isc in s;ajsolidne.;oi proda-Ijalec svetit fnchištrljskSh izdelkov. Po Dolenjskem Krasu v SKOZI TRAVNIK PO ZAJČJEM HRIBU IN ŽLEBU V LAZEČ. - GRENAK KRUH. — PO PEŠPOTI V STARI KOT. — ZA MOŽEM V KANADO. - POGLED NA ČABAR V ČEBRU. Drugo jutro sva odrinila šele okrog osmih iz Loškega potoka. Mladi in prijazni gospodinji, ki se je šele pred tednom dni priženila k Rusu, sva obljubila, da se zopet vrneva čez leto dni ter bova pomagala zibati. — Cesta naju je vodila skozi vas Travnik, kjer stoji velika parna žaga založena z velikimi kupi debelih smrekovih krcljev, a še z večjimi kupi nažaganega lesa, ki priča o današnjih kritičnih gospodarskih prilikah, katere stiskajo zlasti te kraje, kjer prebivalstvo živi skoro izključno samo od lesa in njegovega prometa. Od Travnika se cesta vzpenja proti Zajčjemu hribu, ki nima nobenega naselja, potem pa preide v Žleb, ki je raven in dobre pol ure dolg. Ime je kaj pripravno za ta kraj. Po sredi žleba vodi bela cesta. Na vsaki strani se vzpenjajo njivice, ki prehajajo v senožeti in laze. Nad lazi pa šumijo smrekovi gozdi in zastirajo na levi in desni razgled. Tu sva naletela na starega slabotnega možička, ki je tolkel kamenje. Ko sva ga vprašala po zaslužku, je nama povedal, da ima 120 kron od kubičnega metra. Priprosto ljudstvo namreč še vedno računa po teh krajih samo v kronah. Kakšen zaslužek je to, je razvidno iz tega, da potrebuje štiri dni predno nadrobi 1 m*. — Nadalje sva srečala v Žlebu ženske oprtane s koši. Očividno so imele težko breme in že dolgo pot za seboj. Bile so iz Tršlja, hribovske vasi, oddaljene še uro hoda od Čabra ter so nesle borovnice v Loški potok na prodaj. Tudi trd zaslužek, ako pomislimo, da rabijo pet ur hoda od doma do Loškega potoka. Po dobri uri hoda sva dospela v hribovsko vasico Lazeč, ki leži res sredi lazov. Ako bi bila od tu nadaljevala pot po cesti, bi prišla v Drago in Travo. A po nasvetu in načrtu Ivana Rusa sva tu krenila na desno po pešpoti med lazi in gozdi proti Starem kotu, ker sva s tem imela prijetnejšo in krajšo pot. Predno sva zapustila Lazčc, je nama pek iz Loškega potoka vsilil žemlje, češ, da v Starem kotu sploh nimajo kruha. Bil je lep solnčen dan brez pekoče vročine v teh hribovskih krajih. Na številnih lazih so ukali kosci. Midva pa sva stopala po dokaj strmi stezi proti gozdu. Hodila sva lagodno in počasi tako, da je naju objel gozd s svojim prijetnim hladom le malce prepotena. Ob potu so ležale posekane smreke pravi velikani po obsegu in dolgosti. Imele so do trideset metrov in še prek dolžine. Saj knezu Windischgratzu ni bilo sile, da bi jih bil posekal že preje. V gozdu sva srečala dve ženski. Nesli sta na glavi visoko naložena jerbasa s posteljnim in drugim perilom. Šli sta iz Novega Kota v Lazčc. Starejša se je namreč odpravljala z dvema otrokoma v — Kanado za možem. Ker iz Novega kota ni prave ceste, zato mora nesti vsaj posteljnino in perilo v Lazčc, da tam odpremi za daljno pot. — Tako torej tujina še vedno požira naše ljudi zlasti še iz teh od sveta tako oddaljenih in zapuščenih krajev. Prijetna pot po gozdu se je kmalu pre' valila v kotlinast svet proti Starem kotu, kjer se je nama odprlo nekaj novega sveta. Zopet so se vrstili lazi in senožeti, vmes pa skrbno obdelane njivice, če je bilo količkaj za to pripravnega sveta. Po enajsti uri sva bila že v planinski vasici Stari kot, kjer so naju prav radovedno gledali ne samo otroci, ampak tudi ženske. Moškega nisva videla nobenega. Najbrže jih je večina odšla po svetu s trebuhom za kruhom. Kar jih pa še ostalo, so bili zapos'eni s košnjo. Vasica nima nobene gostilne. Ker sva pa že bila potrebna okrepčila, sva iskala kislega mleka in ga tudi dobila. Ko sva stopila v hišo, sva se čudila veliki čistoči in skoraj za te kraje gosposki opremi. K mleku je nama dala gospodinja tudi hleb — belega kruha. Zdaj sva še le uvidela, da je naju pek v Lazcu naplahtal s svojimi žemljami. Po enournem odmoru sva se poslovila od prijaznih žensk ter se napotila dalje proti najinemu cilju, v Čabar. Pravili so nama. da ga v eni uri prav lahko dose- ževa. Ker pa ga nisva videla in sva se bala, da bi poti ne zgrešila, sva dobila šestletnega dečka, da je nama kazal pot. Možiček je bil pa jako redkobeseden. Dasi sva ga večkrat poizkušala vplesti v razgovor, vendar je trdovratno molčal, ali pa dajal le kratke in nerazločne odgovore. Koračil je pa dobro in vedno kakih trideset korakov pred nama. Že za kake pol ure je prenehal gozd in stali smo ob robu silno strme in nad 300 m globoke čabarske kotline. Odslovila sva kažipota in presenečena zrla na slikoviti Čabar v globeli. Pogled je res diven iz tega mesta. Ka-menita in prodnata stena se skoro navpično spušča v kotlino, ki ima na dnu jedva toliko prostora, da čepi kakor pi-ščeta v gnezdu morda kakih šestdeset hiš in hišic tesno druga ob drugi. Nekoliko nad njimi se dviga na griču župnijska cerkev in še višje od nje leži pokopališče. — Izpod sivorjavih sten na severozahodni strani izvira Čabranka, ki si je ob vasi komaj skopala globoko strugo. Na zahodni strani pa se med porast-limi strmimi hribi vije v velikih vijugah bela cesta v Prezid. Le proti jugovzhodu ima kotlina komaj toliko odprtine med visokimi hribi, da se po njej vije Čabranka ter ob njej cesta proti Osilnici in Brodu ob Kolpi. Kotlina je res pravi pravcati čeber t. j. posoda, ki je manjša od kadi, a večja od škafa. Ne vem sicer, če rečejo Hrvati taki posodi res čabar, a besedo čeber splošno rabi ljudstvo ne samo po yeh krajih, ampak še daleč okrog po bivšem Kranjskem. Poznajo jo pa prav v tem pomenu tudi Štajerci. Ljudstvo, ki govori bolj slovensko kakor hrvaško narečje, naziva kraj izključno »Čeber« in ne »Čabar«. Zato bi bilo menda umestno, da bi bili s prevzemom sreza tudi ime prilagodili naši izgovarjavi. Toda to je zadeva jezikoslovcev, upravnih faktorjev in Čebrancev samih, ne pa popotnika, ki se mudi v teh krajih le mimogrede. Mariborskim Novo društvo odvetniških uradnikov kraljevine Jugoslavije. V beli dvorani Novinarskega doma v Zagrebu se je vršila v nedeljo ustanovna skupščina Društva advokatskih či-novnika kraljevine Jugoslavije, katerih je v naši državi približno 3000. Poseben odbor zagrebških advokatskih nameščencev je že dalje časa vodil akcijo za ustanovitev tega društva. V imenu akcijskega odbora je otvori! skupščino g. Ivo Majer, ki je pozdravil zbrane član iz vse naše države in predlagal, naj se Nieg. Vel. kralju odpošlje udanostni pozdrav, kar je skupščina z navdušenjem odobrila. Pravila novega društva so bila preči-tana in soglasno odobrena. Članarina znaša 20 Din mesečno in ravnotoliko vpisnina enkrat za vselej. Mariborsko društvo je ustanovni občni zbor v Zagrebu brzojavno in pismeno prav prisrčno pozdravilo, naglašujoč, da se veseli stanovskega praznika, zlasti še, da se je v Savski banovini ustanovilo bratsko društvo kot tretja samostojna organizacija. Skupščina v Zagrebu je sprejela pozdrave in želje tovarišev iz Slovenije s ploskanjem na znanje. Za predsednika novega društva je bil soglasno izvoljen Ivan Majer, za podpredsednika pa Štefan Premrl. Izlet na melo v Apače, Znani mariborski pevski zbor »Jadran« izleti v nedeljo, dne 2. avgusta v Apače na veliko prireditev tamkajšnje Narodne Odbrane. Jadran je Apačanom in okoličanom še od lani v najboljšem spominu. Slovenska pesem si je pod njegovim ne umornim pevovodjo, g. Lahom, pridobila vseobčo hvalo. Na radgonskem mostu, ki vodi preko mejne Mure, je zbo-rova pesem slovesno odmevala v spo min osmim slovenskim vojakom mučenikom, ki so bili 1. 1917. od nemških Avstrijcev ustreljeni, ker so v svojih pogovorih prerokovali Jugoslavijo. Prijave za izlet sprejema pisarna N. O. v Grajski ulici 5 vsak dan od 18. do 20. ure, cena po 50 in 35 Din tja in nazaj. Sobota zadnji dan1 Gradbeno gibanje v Mariboru. Na seji mes.nega sveta, ki se je vršila včeraj, so bila podeljena sledeča nova gradbena dovoljenja: Mehanični tkalnici L. Zelenka & Co. za gradbo kotlarne; Ivanu in Mariji Verbič za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Vilfanu Francu za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Mošiču Viktorju za- gradbo pritlične stanovanjske hiše v Kettejevi ulici št. 27; Skušek Angeli za gradbo enonadstropne stanovanjske vile v Koroščevi ulici; Matzu Petru za nadzidavo nadstropja na hišo Stritarjeva ul. 8; Koragia Ivanu, za gradbo enonadstropnega dvoriščnega stanovanjskega poslopja pri hiši Stritarjeva ul. 29. Novi potni listi. Kakor poročajo listi, dobimo s 1. sept. nove potne liste za inozemstvo. Stari so neveljavni. Ali bi ne bilo umestno načeti vprašanja, kako se misli rešiti zadeva vizumov, ki jih ima večina lastnikov potnih listov plačanih za eno leto. Ali zapadejo tudi ti? Težko je v današnji krizi vreči 160 Din na cesto. Prosimo polic. komisarijat tozadevnega pojasnila, odnosno, da na pristojnem mestu ukrene vse potrebno za veFavnost tujih vizumov. — Več prizadetih. Smrtna kosa. Včerai je preminula v Mariboru gospa Justina Žižek, roj. Brinovec. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 30. t. m. ob 15.45 na mestno pokopališče na Pobrežju. Brdi pokojnici ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! Preložitev seje mariborskega občinskega sveta. Ker je več referentov občinskega sveta odsotnih, je župan preložil sejo občinskega sveta, ki bi se imela vršiti 6. avgusta, na četrtek, dne 13. avgusta. Niemcovič o našem šahovskem mojstru Pircu. Po banketu na čast udeležencem šahovske olimpijade v Pragi, so se razšli udeleženci na razne strani. Velik del jih potuje na Bled. k er se bo vršil prihodnji mesec mednarodni šahovski turnir. Pred odhodom so spredli mojstri novi-arje. Pri tej pri'iki je izjavil velemojster Niemcovič o mlajši generaciji, da igra naš rojak, Vasja Pirc, izmed vseh najbolj akadermčno, Sultan Khan na'bolj talentirano in Kashdan najmočnejše. Kashdan, voditelj ameriškega zmagovitega moštva, se bo udeležil šahovskega turnirja na Bledu in se misli v slučaju, če zmaga na Redu, spoprijeti z Aljehinom za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Drobiž iz Poljčan.^ Pri nas sicer nimamo še šahovskega kluba, vendar je te dni ad hoc sestavi.e-ni odbor zbral skupaj 19 šahistov, ki so pred tednom otvorili svoj šahovski turnir in to pod pokroviteljstvom ge. Mal-litsch, ki je obenem pripomogla k darovom za nagrade. Po šestvecernem igranju je bil turnir v petek s sledečim re zultatom zaključen. Največ partij (17) je dobil učitelj g. Alojz Živko ter tako odnesel prvo nagrado in naslov prvaka poličanskih šahistov. Sledijo gg. Mahorič Zmago 16, Geuer, Mahorič Fr. 15, Zavada 13, Kozjek 12 in pol, Deutsch-inann 12, Brence 11 in pol, Kobliček 10, Gruden 7, Vižintini^ 6 itd. V nedeljo je bil nato družaben šahovski večer, kjer je najprej Zrn. Mahorič obrazložil pomen igranja šaha. Zatem je pokroviteljica ga. Mallitsch po kratkem nagovoru na igralce, petim najboljšim razdelila pripadajo če nagrade. Ko je izpregovoril še g. Koz jek, se je razvila prosta zabava. Pozdravljamo resno stremljenje naših šahistov, ter jim pri njih nadaljnjem udejstvovanju na tem polju želimo čim več uspeha! Težka nesreča v delavnicah državne železnice. V delavnicah državne železnice, kjer prakticira letos po več absolviranih tek nikov, se je davi pripetila 22Ietnemu .Turku Popoviču težka nezgoda. Prišel je v kurilnici z levo roko med zobčasto kolo. Pri tem mu je stroj levo roko tako razmesaril, da je po mnenju zdravnikov — izgubljena. Ponesrečenca so z reševalnim avtom takoj odpremili v splošno bo’ Pripravljalni sestanek Društva privatnih uradnikov se je vršil v restavraciji »Orel«. Sestanek je vodil g. Lojze Doležal, ki je obrazloži' cilje nove organizacije. Po njegovem govoru je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so gospodje Doležal, Leban, dr. Vatovec, Petelin, StraS-nik in Slavko Reja. Zopet krvavo žegnanje! V nedebo 26. t. m. je bilo pri Sv. Maf* jeti običajno žegnanje. Še od lani je ostalo domačinom in okoličanom v spominu, da so takrat tuji fantje kar na lepem napadli na cesti mirne domače fante ter enega prav težko poškodovali. Skorai neverjetno se sliši, da so isti napadalci kot lani, daleč naokrog kot nepoboljšljivi pretepači znani bratje Lorberjevi od Sv. Jurija v Slov. gor., tudi za letos napovedali in pripravili pretep na dan žegna- j nja. Privedli so s seboj tudi približno iz 10 fantov obstoječo »gardo«, menda kot nekako rezervo. Vojak Lorber, tačas menda na dopustu, je hotel z golo sabljo strahovati celo Krambergerjevo gostilno ter se je naposled spravil tudi na tam sviraioče šentpeterske godce, od katerih :e enega poškodoval. Vojakov brat, ki je tudi lani na ta dan vodi! pretep ter bil zato kaznovan, pa je napadel in znatno poškodoval enega od orožnikov, ki so pozivali k miru. Ko so ga gostje vrgli čez prag, je pobegnil, njegovega brata pa so orožniki aretirali. Tujci so torej že v drugič sramotili mirne Maročane pri njihovem žegnanju, nesrečni alkohol je vnovič žel sramotne Padove! Nikakor se ni čuditi, če oblast ome'uie javne prireditve z raznimi strogimi določbami: dobro bi bilo, da bi jih še poostrila. Saj tako hočejo nekateri neodgovorni veseljaki sami! Ogenj v frančiškanskem samostanu. Davi ob 4. je opazil hišnik Drevenšek Ivan, da 'e pričelo goreti v kleti frančiškanskega samostana, kjer je shramba drv, poleg električne clrkularne žage med žaganjem, Pogorel je kubični meter drv, nekaj desk in leseno ogrodje cirku-larke. Škoda znaša okoli 1500 dinarje* ter je krita z zavarovalnino. Na pogorišče je prihitela tudi požarna bramba, ki pa ni stopila v akcijo, ker je bil ogenj že pogašen. Prometna nezgoda v Košakih. Ko se je znani dirkalec in mesarski mojster Franc Filipič vračal sinoči s svojega posestva, se je na ostrem ovinku Pri Prahovi gostilni zaletel vanj od za" daj neki avtomobilist. Filipič je zletel v obcestni jarek in dobil pri tem več poškodb, najtežje na desni nogi in levi roki. — Nezgoda pri delu. V Slivnici pri Mariboru je med delotn padla 541etna posestnica Terezija Kolman tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Ponesrečenko so davi prepeljali v splošno bolnico. Vlom. Neznani vlomilci so vdrli v trgovino Julije Berce na Radvanjski cesti ter odnesli za 150 dinarjev živil. Pretaknili so trdi vse predale, kjer pa niso našli denarja, ki so ga očividno iskali. Pomočniški odbor trgovskega gremlja * Mariboru sklicuje svoj redni pomočniški zbor za dne 29. t. m. ob 20. v svojih prostorih na Slomškovem trgu št. 6. V slučaju nesklepčnosti se vrši ta zbor eno uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov. 2. Volitve novega odbora, 3. Trgovski pomočniki in penzijsko zavarovanje, 4-Raznoterosti. Potrebna je polnoštevilna udeležba. Streljanje na leteče golobe. V soboto se bo vršilo predzadnje streljanje na glinaste golobe v tej sezoni, nakar še posebno opozarjamo naše lovce. Srečke za III. razred državne razreda* loterije so prispele in jih igralci lahko zameniaJ0 v uoravl »Jutra« in »Večernljka« v M*-»Iboru. V M a / t b o r u, dne 29. VII. 1931. Ni skoro znanosti, o kateri ne bi imeli lajiki in zunanji opazovalci razna svoja posebna naziranja in mišljenja. Tako je Samuel Witte 1. 1789 postavi! tezo, da so egipčanske piramide prirod^o delo vulkanskega izvora. Seveda to tezo niti tedaj niso smatrali za resno. Silvij Gesell in Jens Jiirgens sta zopet Proglasila za izumitelja smodnika in celo tudi dinamita, starega Mojzesa, dočimje šanson na podlagi sličnega gradiva sv. Pisma proglasil Mojzesa kot odličnega elektrotehnika. Tudi zvezdoznanstvo ima bogato lite-ratoro o takih fantazijah. Tako se je neštetokrat razpravljalo o problemu oblju-denosti planetov, s katerim so se bavili Huygens, Fontenelle, Flammarion itd. Sploh je to vprašanje zelo hvaležno gradivo za razne utopistično - tehniške romane. Zagonetna skrivnost, s katero je ovit mesec, je istotako silno dražila in mamila lajike-zvezdoznance. Pojavila so se že neŠteta vprašanja: ali je to nebesno telo res brez zraka in vode, ali je obljudeno ali ne in še mnogo drugih vprašanj. Že uionakovski zvezdoslovec Ouithuisen je ' 1824 trdil, da se more na mesecu 14 dni razvijati organsko življenje, ker se Je opazilo, da je površina meseca po 14 dnevni noči bela, čim višje pa se dviga solnce, tembolj višnjeva in končno celo *e!ena postane površina meseca. * ....................................... MariDorsKi V Toda vse to še ni nič proti izredno spretno izvedeni naučni mistifikaciji '. 1835 v Ameriki in sicer na račun znanega zvezdoslovca Herschela ml. Za razumevanje te mistifkacije je treba poudariti, da sta se oče in sin Hersche! tedaj bavila s konstrukcijo izredno velikega teleskopa z zrcali. Reflektor, ki ga je zgradil stari Herschel 1. 1785-89, je omogočal 6.000 kratno povečanje. Sir John Herschel ml. je izvršil 1. 1834 ekspedicijo na Rtič Dobre nade, da proučuje tamkaj zvezde južnega nebesja. Ves svet je z velikansko radovednostjo pričakoval rezultat njegovih proučevanj. In ravno tedaj je izšla v newyorškem »Sunu« serija strogo znanstvenih člankov, v katerem se je na senzacionalen način razpravljalo o najnovejših Herschlovih odkritjih. Članki so dozdevno izvirali od sotrudnika in spremljevalca Herschla, dr. Granta. V člankih je bilo opisano, kako se je Herschlu s pomočjo velikega teleskopa posrečilo, da je na površini meseca natančno spoznal posamezne predmete in to tako jasno, kakor da bi bila komaj nekaj sto korakov oddaljena od njega. Vse to je bilo tako podrobno opisano in tako znanstveno podkrepljeno, da je izgledalo kot popolnoma verjetno. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil pisec it® duhovite mistifikacije urednik »Su-na«, Artur Locke, ki je hotel na ta način osmešiti vse tedanje lajike-astronome. £ C E R N I K Jutra ... ... i—iwniW"r»iMW Rtentat na simplonski ulak SOFIJA, 28. julija. Na simplonski ekspresni vlak je bil v noči od nedelje na pondeljek izvršen atentat. V Carigradu vozeči vlak je opolnoči ravno zapustil Plovdiv, ko je padlo proti vlakovodji več stre'ov, ki pa so k sreči zgrešili cilj. Vlakovodja je ohranil hladnokrvnost in je s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo. Potnikov se je polastila velika panika in so se poskrili pod postelje in klopi. Orožniki so takoj odredili obširno preiskavo, vendar brez zažeijenega uspeha. Palača ..nesmrtnikou4* u neuarnosti PARIZ, 28. julija. Palača Instituta de France, sedež francoske akademije nesmrtnih, je v nevarnosti, da se poruši. Že 250 let stoji poslopje ob obali Seine, ne da bi bila izvršena kedaj kaka popravila. V eni izmed knjižničnih dvoran v prvem nadstropju pa so se pričela tla sedaj tako zelo vsedati, da nastopi lahko katastrofa vsak čas. Knjige so že spravili na varno. Preiskava je dognala, da so oporni stebri že popolnoma prepereli. Sestavljena je bila takoj posebna komisija, da poslopje natančno preišče. Strahote amerišk!h kaznilnic NEWYORK, 28. julija. Poročilo k