Stev./NM
april/aprile '94 letnik/anno IV
Iii

IIPIIIIIII
ШМШШШ
ШШШШШШ&
ptanti, Osimski sporazumi vrnitev nepremičnin
avno običaj, da bi se v Portorožanu ukvarjali z zadevami, ki egajo lokalno raven... Vendar pa, ko gre za vprašanja, ki se
0	piranske občine in njenih prebivalcev, kot na primer pre-enjsko-pravna vprašanja vrnitve nepremičnin, se določena ijetna vprašanja zastavljajo kar sama od sebe. In za nepri-DSti je bolje priklicati jih na dan, kot potiskati jih v pozabo, prvih takih je, daje - po novi razporeditvi političnih sil v lanskem parlamentu - postala vrnitev nepremičnin v slo-
;ki Istri optanton (esulom) uradno italijansko stališče in zah-. Nesporno bodo to zahtevo še napihovali - čeprav bolj iz anje-političnih kot pa zunanjih razlogov. Kajpak je drugo ijetno vprašanje prislovnični molk in mlačnost naše zunanje :ike, kar verjetno opravičuje predvsem s tem, daje za nas st-cončana, da Osimski sporazumi nepreklicno veljajo i.p.d. rijetna pa lahko postane želja koprskega župana, da bi imeli nti prednostno pravico pri nakupu nepremičnin na tem območju, če bo nekoč na primer spremenjena zakonodaja, ki bo tujcem dovoljevala nakup nepremičnin. Če je piranski
župan modro tie to nemara njegova prednost v primerjavi s koprskim, vse-)r pa ni več prednost, če zaostaja za časom, ko je določene ri potrebno jasno in odkrito povedati. Kaj pa stane piransko »ščino, če še enkrat decidirano pove, da so premoženjsko-na vprašanja vrnitve nepremčnin optantom nepreklicno jučena z Osimskimi sporazumi in pika? Če pogledamo, ne težave in nepredvidljive posledice že sedaj povzroča vr-' denacionaliziranega premoženja zavezancem, ki so vljani Slovenije, potem bi bilo v tem trenutku težko najti :zen oz. pravičen način vračanja, ki ne bi povzročil - milo lo - velikih napetosti v piranski občini. Ki bi zanesljivo po-trajni vir nestabilnosti, nepredvidljivih ravnanj i.p.d. Krivi-
1	bi nanovo nastale, bi zanesljivo zmanjšale gospodarski en piranske občine kot mirnega turističnega področja, tka, če ponovimo, nobene škode ne bi bilo, če bi piranska 'šćina sprejela odločno stališče o tem problemu, enako pa bi ^vala od pristojnih državnih organov.
Bogata izbira in ugodne cene vas čakajo v trgovini
ШШШШфШ
Trgovina г mešanim blagom	УГ
Obala 4e, Bernardin, tel.: 75-764
Bm®
Ш Trgovsko poslovni i center, Obala 114, I Lucija
tel.: 066 71-878
ORTOKOZMETICNIPREPARA TI
i^k
"COLLECTIO PERSONALIS"
za sodobno in učinkovito nego vsake kože
SO NAPRODAJ V NAŠEM STUDIO CENTRU na Liminjanski cesli 104 a v Luciji (obrtna cona, bivše naselje SCT) brezplačno pregledamo kožo in svetujemo pravilno uporabo
'preparatov
Naši strokovnjaki vas pričakujejo od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro. Informacije: tel.: o66-70 948
Marko /o rman
IZ VSEBINE :
-	TOKRAT V NAŠIH OBRAZIH DRAGICA MEKIŠ (str. 2)
-	str.4: Novosti v Portorožu - Mercator Degro se lastnini (str. 7)
-	Mgr. Avčin: Kako odpraviti občasno onesnaženost morja pred Bernardinom (str. 9)
-	FLIPICE gredo v Hamburg (str. 10)
-	O TENIS KLUBU PORTOROŽ IN VLOGI TENISA Zdenko Vozlič (str. 11)
-	Kje so stanovanja za mlade družine? (str. 14)
-	Aleš Murko: Piran je varnejši od Belfasta (str. 15)
-	V TEJ ŠTEVILKI NA PREDZADNJI
STRANI: PROGRAM AVDITORIJA
NAŠI OBRAZI * NAŠI OBRAZI
Na prvem in drugem mestu sem Portorožanka
Pred prvomajskim praznikom smo želeli predstaviti nekoga, ki z novimi časi ni kar čez noč postal menadžer in pozabil, da ni dolgo nazaj, ko smo bili delavci še vsi. Nekoga, ki se ni odrekel ljudem v modrih ovratnikih, ki so bili prej vse, zdaj pa..., nekoga, ki je na strani "ponižanih in razžaljenih". Dragica Mekiš to je. Čeprav ne dela za strojem, čeprav ne tiči v modrem delovnem oblačilu in ima v "Drogi", kjer je zaposlena, celo svojo pisarno, je ona na njihovi strani, z delavci. Ko seje začelo pri nas vse spreminjati, ko je začelo odplavljati socializem, si je rekla: "Ne, delavci si svojega samoupravljanja ne bojo pustili vzeti..." Pa so ga potem brez besed dali - zaradi grozečih stečajev, zaradi strahu, da bodo ostali brez dela. "Odpovedali so se mu za obstoj, ga žrtvovali za svojo eksistenco...!" reče s komaj zaznavnim razočaranjem v glasu. Mogoče se njene oči zasvetijo, ko nadaljuje: "Vse se obrača in tudi socializem se bo vrnil. Socializem seje le umaknil, ni izginil. Tisti naš je bil preveč utopičen. Delegatski sistem je bil zavora: bilje zamišljen po meri visoko izobraženega človeka in za superavtomatizirano proizvodnjo." Dragica Mekiš je trenutno v "Drogi" sindikalna zaupnica Obalnih sindikatov, hkrati pa tudi predsednica sveta vseh treh sindikatov, ki delujejo v družbi. V sindikalni organizaciji je dejavna že celo večnost. V sedemdesetih letih je bila izvoljena v občinski sindikalni svet, poklicno je bila tudi sekretarka takratne občinske zveze sindikatov, dokler se leta '84 s te funkcije ni vrnila v "Drogo". A je ostala dosledna sebi in svojemu prepričanju tudi v novih časih; v sindikatu je aktivna še danes, ko to nekako ni več "moderno". Ni človek, ki bi zapuščal potapljajočo se ladjo. Trdi, da ne objokuje prejšnjega režima, žal ji je le, da se novi sistem ne gradi tako, da bi od starega pobral, kar je bilo dobro, slabo pa izločil: "Preveč se ukvarja s preteklostjo in s prihodnostjo, sedanjost pa - kot daje ne vidi."
Kdo je Dragica Mekiš? "Istrijanka na prvem mestu, na prvem in drugem pa Portorožanka! Samo pripadnost kraju priznavam. Z narodnostjo nočem imeti opravka, zame je ni! Ker sem doma iz Istre, kjer je toliko različnih korenin, plemen - kar po mojem velja za vse kraje - ne morem govoriti o svoji narodnosti... In, ko vidim, koliko hudega je naredil nacionalizem..." Dragica izhaja iz velike družine; osem otrok je bilo, sama je rojena sedma po vrsti. Oče je bil predvojni komunist, leta '67 pa ji je, razmeroma mlad, umrl. Spominja se ga malodane kot jasnovidca, ki je že v tistih letih napovedoval, da se naš socialistični sistem ne bo obdržal. Mati je otroke vzgajala versko. "Do birme nas je spravila. Pri veri sem vztrajala, ker sem bila majhna." Z nasmehom citira verz iz popevke Oliverja Dragojeviča: "Verovao sam, jer sam bio mali..." Doma, v Vižina-di je bila do svojega trinajstega leta... potem sojo starši poslali k najstarejšemu bratu v Izolo. Osnovno šolo je končala v Izoli, kjer seje slovenskega jezika naučila tako dobro, da ni v njeni govorici niti sledu kakšnega naglasa. S šestnajstimi leti je že delala v proizvodnji tovarne Mehanotehnika, a seje kmalu preselila v pisarno in hodila v večerno administrativno šolo. Se zelo mlada seje vključila v politično delo. Najprej v tovarniško mladinsko organizacijo, pri 20. letih pa je že vstopila v komunistično stranko, čeprav pri tistih rosnih letih ni dobro vedela zakaj. "Hvaležna pa sem vsem, ki so mi omogočili, da sem šla na politično šolo v Ljubljano", za katero je prepričana, da ji je dala veliko. Ob deluje doštudirala za socialno delavko, a je ni nikoli mikalo, da bi se oprijela "čiste sociale". Če primerja nekdanji sindikat s sedanjim, meni, daje prednost nove sindikalne organiziranosti predvsem v selekciji pristojnosti, ki so danes točno določene: skrbi za delo, pogoje dela in plačilo. Nekdanji sindikat je bil kot tavžentroža, čudežno zdravilo za vse: "Ukvarjal se je z vsem - od ozimnice, ki je med ljudmi sicer najbolj vžgala, do dohodka delovne organizacije in poslovnih odločitev, nekje vmes pa še s pogoji dela. "Obupavala sem nad tem, kaj vse bi moral sindikat obravnavati...!" Strinja sc, daje sindikat danes prostovoljna organizacija in daje bolj učinkovit. "Mogoče je bil prej dclavec res preveč zaščiten, včasih tudi neupravičeno..., kar je zdaj zelo okrnjeno", pravi Dragica Mekiš, "vendar pa ni do tega delavca, človeka, ki ustvarja novo vrednost, ki naj bi doživel demokracijo, ostalo nobenega spoštovanja. Delavci se bojijo! Zakon ni tako rigorozen, da bi lahko upravičil takšno ravnanje z ljudmi1" Spoštuje pa sedanje vodstvo "Droge", ker z delavci ne postopa tako nečloveško kot drugod. Nekateri direktorji portoroških podjetij na primer v svoji "hiši" nočejo sindikatov. "Pametni direktorji pa v svojem podjetju hočejo sindikat in z njim tudi sodelujejo."
S srcem bo vedno s sindikatom. "Do politične aktivnosti pa sem začutila odpor. Mislim, da zmorem izjemno mero tolerance, ne pa neskončne", in še pove, da ji je ob zadnjih političnih zdrahah prekipelo. "Svojo stranko (ZLSD, kjer je tudi podpredsednica - op. avtorice) sem zaprosila za moratorij. Rnostavno ne utegnem, dan je prekratek za vse!" Dragica je namreč mati prvošolke, ima pa tudi že odraslega sina. Na vprašanje, če je kdaj v življenju obupala, reče: "Nikoli! Perspektiva nam je vedno dana. Ko je zelo hudo, človek vedno najde i/hod...!" Zdi se mi kot kakšna Scarlett O'Hara v svoji simbolično rdeči obleki in razgretih lic, ki na koncu romana "V vrtincu" pravi, daje jutri še en dan.
Livija Sikur Zorman
KDO JE KDO * KDO JE KDO * KDO
PRI POROKAH
Poroka je v življenju vsakega človeka nepozaben dan (tudi če se kdaj konča z ločitvijo). In ni vseeno, kdo med dvema, ki si drug drugemu obljubita ljubezen in skupno življenje v dobrem in slabem, sklene poroko. Ker se bliža mesec maj, kije že deklarirano mesec ljubezni in porok, smo na Oddelku za notranje zadeve - izpostava v Piranu - za vas povprašali, kdo v naši občini sklepa zakonske zveze oz. po domače - kdo pare poroči.
Poklicna matičarka, ki je - ona ali njena namestnica - prisotna ob vsaki poroki, je Zvezdana KRASEVEC, doma iz Lucije. Njena namestnica je Janja GOLOB MARN, tudi iz Lucije. Skupščina občine Piran pa imenuje še nepoklicne matičarje, ki jih pooblasti za sklepanje porok. Trenutno opravljajo to nalogo: Zvonimir ŠKAPIN iz Pirana, ki sklepa poroke že 15 let, dolga leta zakonske zveze sklepa tudi Stojan RAŽEM, prav tako doma iz Pirana. Od leta '90 pa to prijetno nalogo opravl-
	
1 Poroke	
Ločitve	
ja tudi gospa Cesarina SMREKAR, sicer iz Portoroža. Skupščina je za opravljanje te funkcije pooblastila še g. Franka FIČURJA, predsednika SO Piran in Andreja GRAHOR-JA, predsednika IS SO Piran. Oba - ko jima čas dovoljuje -zelo rada vskočita pri kakšni poroki. Poroke potekajo ob sobotah; le izjemoma si bodoči mladoporočenci izberejo kakšen drug dan. Čeprav odlok določa, da so poroke v dopoldanskem času, se matičarji radi prilagajajo željam mladoporočencev; tako se zdaj največ porok "zgodi" ob sobotah med 13. in 16. uro. Poroke sklepajo v veliki dvorani stavbe občine Piran. Imajo pa svatje velike probleme s parkiranjem na vedno zasedenem Tartinijevem trgu. Zato mogoče ne bi bilo napak, če bi se poroke lahko dogajale tudi kje drugje. Eden izmed bizarnejših predlogov je, da bi omogočili poroke na katamaranu "Prince of Venice". Drugi, morda realnejši, pa je, da bi bile v portoroški vili Mariji. Vzdušje bi bilo najbrž tu bolj romantično kot v Piranu, kjer sicer potekajo suhoparne seje skupščine. Za svojo poroko si namreč Piran iz-oere kar trideset odstotkov tujcev, kar seveda storijo iz sentimentalnih razlogov. Zato bi bili zagotovo zadovoljni, če bi lahko svoj "da" dahnili v kakšnem se posebej lepem okolju.
Po velikonočnem še prvomajsko čiščenje okolja
V Piranu je akcija čiščenja okolja potekala od 18. do 21. aprila, naslednji dan so začeli čistiti po vaseh, v Portorožu pa seje začela 25. aprila do dneva OF. Zabojniki za odpadke so stali: na Fizinah,
na parkirišču pri avtobusni postaji, pri hiši Vilfanova 36, v naselju Moštra, na parkirišču pri marketu na Belem križu. Od 28. aprila do 7. maja - bodo čistili Lucijo. Zabojniki bodo postavljeni:
-	na Ukmarjevi ulici,
-	pri kurilnici na Šolski ulici,
-	na ulici Istrskega odreda,
-	pri diskontu,
-	na križišču Vojkove ulice,
-	v naselju Paderna.
Od 3. do 7. maja bo čiščenje v Strunjanu
(zabojniki bodo: pri avtobusni postaji,
pri krajevni skupnosti in
počitniškem domu Ljubljanske banke)
in v Sečovljah (zabojniki bodo: pri pošti, pri gostišču "Marič-
ka", v Dragonji, pri osnovni šoli).
NOVI DOKUMENTI
Oddelek za notranje zadeve Občine Piran občane obvešča, da po 25. juniju 1994 ne bodo več veljavni naslednji dokumenti: - vozniška dovoljenja z oznako "YU", - potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, - prometna dovoljenja z oznako "YU", - stare tablice vozil (z zvezdico). Po tem datumu bo policija dosledno ukrepala zoper tiste, ki jih bo zalotila s starimi (neveljavnimi) dokumenti. Zato vam toplo priporočamo, da navedene dokumente čimprej zamenjate! Kdor starih dokumentov iz kakršnihkoli razlogov ne bo utegnil zamenjati do navedenega datuma, to lahko stori tudi kasneje - po 25 juniju.
Pripominjamo še, da bodo stare maloobmejne prepustnice in osebne izkaznice veljale tudi po 25.6.1994 oz. do datuma, ki je naveden v vaši prepustnici oz. osebni izkaznici.
SOŽALJE Ob smrti Gilda BOŽIČA s Strme poti v Portorožu najglobje sožalje njegovi ženi in vsemu sorodst\>u.

SEMTERTJA PO PORTOROŽU
"Radoživi"Arcadijini gostje
Lani - skoraj v enakem času je bilo - srno v Portorožanu poročali o pritožbah krajanov Bernardina zaradi pogostega kaljenja nočnega miru, pri čemer so bili udeleženi pretežno obiskovalci diskoteke Arcadia. Zaradi (pre)glasnih gostov Arcadie, ki pa se niso omejili le na veseljačenje na prostem v zgodnjih jutranjih urah, ko se sicer zapirajo vrata disko cluba, ampak so se včasih v svojem "veselju" spravili tudi nad parkirana vozila, je krajevna skupnost Portorož lani pripravila na Bernardinu javno tribuno. Krajani Bernardina - "žrtve" nočnih ob-jestnežev - ki so se tribune udeležili v lepem številu, so takrat predstavniku vodstva Hotelov Bernardin ter najemniku lokala Arcadia našteli, kaj vse je zaradi prevelike "razigranosti" gostov Arcadie v naselju narobe. Arcadia s svojimi gosti ni motila le domačinov, ampak tudi goste bernardinskih hotelov. Na javni tribuni so pri upravljalcu glasne diskoteke poizkusili doseči, da zaposli več varnostnikov, ki bi lahko zagotovili več miru in reda v bernardinskem stanovanjskem turističnem kompleksu. Če se stanje ne bi izboljšalo, bi občinskemu upravnemu organu predlagali omejitev obratovanja nočnega lokala do ene ure zjutraj. Nedavno pa se, presenetljivo, niso pritožili krajani onega konca, ampak seje na občinski upravni organ obrnilo vodstvo Hotelov Bernardin s predlogom, da uresniči lanski zaključek javne tribune, naj Arcadiji omeji obratovalni čas. Bernardinski hotelirji namreč pravijo, da se razmere niso izboljšale, celo nasprotno - poslabšale so se, o čemer lahko pričajo tako varnostniki Hotelov Bernardin, Policijska postaja in nenazadnje pritožbe hotelskih gostov. Kakšno potezo bo povlekel upravni organ občine?
Livija Sikur Zorman
***
Portoroška novost
Več mesecev so po Portorožu odmevali zvoki vrtalnih strojev in kladiv. Vse, kar smo vedeli in domnevali, je bilo, da rušijo stopnišče, ki gaje projektiral pokojni arhitekt Edo Mihevc... in da prenavljajo novi hotel Palace. Končno so odstranili stroje in gradbiščno pregrado. Seveda, stopnišča ni več in na njegovem meslu je ploščad s kavarniškimi mizicami in prostori za nove lokale. Smiselno izrabljen prostor. Pravo presenečenje pa se, vsaj zame, ponuja v vhodnem prostoru hotela. Spominjam se še klasične recepcije in prijetnega piano-bara, kamor smo radi zahajali. Zdaj je recepcijski pult oblikovan v težak, temen nepravilen valj. Sledijo naslanjači, ki bi radi izvirno združili bidermajer in modernizem 70.ih let, nekaj metrov dalje se vrstijo majhne kavarniške mizice in neudobni stoli iz jekla in plastike, ki bi grozljivo ropotali, če bi jih postavil na kamnita tla (spominjajo na bedno opremo razpadajočih bolnišnic). Najprijet-nejši del tega nenavadno izrabljenega prostora naj bi bile velike mize in stoli s pletenimi naslonjali. Vse je oblito /. modrikasto neonsko svetlobo, ki daje klavirju, prekritem s škrlatnim žametom, prav poseben, melanholično turoben nadih. I)a ne pozabim barskega pulta s steno iz mozaik-ploščic (v strunjanskem bazenu že dolgo nisem bila - takoj pomislim) in mavrično pisanih vrat v manjšo kongresno dvorano. Počutim se skrajno neprijetno, skoraj klavstrofobično in pomilujem ubogega pianista. Vsekakor je načrtovalcu lega ambienta nekaj zelo dobro uspelo: spraviti v tako majhen prostor neverjetno neokusno kombinacijo stilov, barv in predmetov. Čestitamo!
Sandra Kump
111
Cilj bo v Porotorožu
Po plavalnem maratonu Vcljka Rogošiča si je za cilj svojega maratona v plavanju od italijanske Ravenne do Portoroža izbral tudi Martin Strel. Da bi svojo namero sporočil javnosti, se je odločil za novinarsko konferenco v hotelu Riviera. 161 km dolgo morsko pot bo poizkusil premagali od 2K. do 30. julija letos, ko bo priplaval do glavnega portoroškega pomola. Dolgo "progo" bo poizkusil preplavati pod geslom "Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vale!. ( e bo uspel, bo dosegel nov svetovni re kord.
Igralništvo kot kurja čreva
V "Portorožanu" smo že nekajkrat pisali o nastajanju nove igralniške zakonodaje. Trenutno je v proceduri Državnega zbora kar 5 zakonov s področja igralništ-va in iger na srečo. Najbolj aktualen pa je verjetno Zakon o začasnem podržav-ljenju igralnic, ki naj bi v obstoječe igralnice takoj vpeljal začasne odbore. Pri njihovi sestavi bo seveda glavno besedo imela država, ki bo imenovala večino njegovih članov. Kot je predvideno, naj bi nekaj besed, ampak samo nekaj, imela tudi lokalna skupnost. Koliko je bo zares imela, pa bo odvisno od občine same in poslancev, ki bodo zagovarjali lokalne interese. Kako bo ta upravni odbor deloval v praksi, pa je seveda že druga zgodba! Trenutno je najbolj jasno to, da ni nič jasno: v postopku je kopica zakonov, za katere ni povsem jasno ali naj bi določena sporna razmeija uredili ali pa naj bi jih še bolj zakomplicirali. Če temu dodamo še na stotine dodatno vloženih amandmajev, postane stvar bolj jasna!
***
V	agenciji LNC lahko najamete ali kupite plovilo
V	hangarju št. 1 portoroške marine že poldrugo leto posluje agencija LNC (Lojo Nautic Company), ki se ukvarja s prodajo rabljenih in novih plovil ter s posredovanjem plovil v najem. Lastnik agencije je Boštjan Lojo.
V	posredniški prodaji ima LNC agencija čez sto od 6 do 25 metrov dolgih rabljenih vozil - motornih in jadrnic - od katerih si jih morebitni kupci večino lahko ogledajo v marini. V agenciji zagotavljajo, da poizkušajo vsakemu kupcu čimbolj ustreči, kar jim - v sodelovanju s tujimi evropsko znanimi poslovnimi partnerji - tudi uspeva. Na voljo imajo nova plovila najrazličnejših znamk, kot do: Draco, Windy, Azimut, Fjord, Bayliner, Fairline, Princess, Granchi... V najem pa lahko ponudijo jadrnice (od E33, E34, E38 do E43) in motorne čolne. Zdaj, ko se morje še ni dovolj ogrelo, jemljejo ljubitelji morja plovila v najem predvsem za konec tedna, poleti pa za ves teden ali več. Agencija lahko poskrbi tudi za skiperja, ki bo skrbel za varno vožnjo, najemnik pa se bo medtem lahko brezskrbno prepustil plovbi in morju. Ljudje v agenciji znajo strankam tudi strokovno svetovati, kako brezhibno vzdrževati plovilo.
Od 27. marca do 10. aprila je agencija Lojo Nautic Company pripravila v marini predstavitev kvalitetnih gumijastih plovil slovenskega proizvajalca Novomar. Zanimanje za 2,30 do 6,30 metrov dolge gumijaste čolne je bilo precejšnje, k čemur so gotovo pripomogle tudi cene, ki so bile v času tega sejma še posebej vabljive. Gumijaste čolne pa seveda v agenciji lahko zmeraj kupite. Zanimanje zanje je namreč vse večje, najbrž tudi zato, ker so stroški vzdrževanja majhni. LNC agencija z veseljem pričakuje vaš obisk.
Andreja Rupnik
Semtertja po Portorožu jjk	V N^]
Radodarni "Palacevci"
V Hotelih Palace pravijo, da se zavedajo pomembnosti kulture in športa za promocijo cele obale in Portoroža posebej. Brez športa in kulture bi bila turistična ponudba bosa, brez duše. Zaradi tega so "Palacevci" lani in že letos številnim društvom pomagali pri nakupu opreme ali s svojimi storitvami. Pomoči v višini pet tisoč nemških mark so bili deležni rokometaši (Rokometni klub Krim Electa) in veslači (Veslaški klub Piran), pa Kulturno umetniško društvo Karol Pahor iz Pirana. Nekaj pomoči je kapnilo še Karting klubu Portorož, odbojkarjem (Volley club Portorož) in nogometašem kluba Solinar Piran. Za nakup koncertne harfe so prispevali Centru za glasbeno vzgojo Koper, za klarinet pa piranskemu društvu Karol Pahor. Sponzorirali so še razne prireditve kot npr. koncert Centra za zavest Krishne ali pa koncert Shirlie & Johna Christiana.
cf
' PERGOLA
portorož - portorose
tel.: 71-918
\
Vsak dan oil 12^- CM" :
TrßVa itatijansfqx pizza pripravfjcrui v (qrusni peči H*- "
špageti, t or tetini, r avio (i, peresnimi... na \več načinov
^Мело na žaru
{ {
jnmiSTgSTVO ZA ŠOLVTVo I
O usodi Centra za korekcijo sluha in govora Portorož
Da veter centralizacije veselo pometa po Primorski dokazujejo polemike o ukinitvi CKSG Portorož, kar bi pomenilo predvsem
prisilno premeščanje otrok v Ljubljano, pa tudi ukinitev več delovnih mest. Proti tej odločitvi Ministrstva za šolstvo in šport (dopis z dne 28.2.1994) govori veliko razlogov. Z namenom, da bi ga jasno osvetlili ter to sporočili širši javnosti, so delavci Centra 31. marca organizirali okroglo mizo z naslovom
"Družbena skrb za otroke Primorske". Nanjo so bili povabljeni tudi strokovnjaki, šolniki in predstavniki drugih pedagoških ustanov ter starši gojencev. Ugotovili so, da: dejavnost tega že 50 let delujočega Centra zajema številne občine Primorsko-notranjske regije, to pa pomeni za mnoge otroke dnevno obiskovanje centra, za ostale pa, da so mnogo bližje domu, kar ima ugoden psihološki učinek nanje in na starše; ta ustanova nenehno razvija in posodablja vzgojno-izobraževalno osnovo šolskih in predšolskih otrok z motnjami sluha in govora, hkrati pa razvija tudi nove, izvenšolske programe sodelovanja med pedagogi, otroki in starši, to pa pomeni tudi boljše vključevanje gojencev v normalno slušeče okolje. Vse te programske osnove bi se lahko izpopolnile, če bi Center lahko nemoteno in neokrnjeno nadaljeval svojo dejavnost. Da bi to pomenilo tudi pomembno razbremenitev ljubljanskega Zavoda, govori tudi droben, a pomenljiv podatek, da v le-tem celo zmanjkuje prostora za gojence.
Sandra Kump
NAS KOZMETIČNI NASVET:
Ugotovite točno, kakšno vrsto kože imate
Zdi nego obraza je bistvenega pomena, da vemo, kakšen tip kože imamo na obrazu. Suho, mastno ali normalno? Poznati svoj tip kože je najpomembnejše, da postane in ostane naša koža čimdlje mlada. Včasih je težko opredeliti, kakšno kožo imamo. Skoraj noben obraz nima izrazito suhe ali mastne kože; večina kož je mešanih, zelo redek pa je primer normalnega tipa kože. Pri izbiri kozmetičnih pripravkov je zelo pomembno, da točno ugotovimo, kakšno vrsto kože imamo, ker bi napačno izbran preparat naredil na koži več škode kot koristi. Zato svetujem, da vsaka ženska, ki ni prepričana v svoje ugotovitve, obišče kozmetičarko, ki ji bo strokovno pregledala kožo in svetovala glede izbire preparatov.
Za začetek je bistvenega pomena površinsko čiščenje obraza. Svežina in jasnost obraza sta odvisni prav od brezhibnega in pravilnega čiščenja. Enako kot so si kože med sabo različne, se tudi sredstva za površinsko čiščenje delijo glede na tip kože in njene značilnosti.
Suha koža: Vsebuje malo loja, je pogosto dehidrirana in zelo občutljiva na mraz in veter. Idealno čiščenje obraza ne vsebuje tradicionalnih mil, ker so preveč agresivna. Zato svetujem čistilno mleko, ki ga dopolnjuje še brezalkalni tonik. Mastna koža: Za razliko od suhe, ta vsebuje dosti več loja. Prepoznamo jo po črnih ogrcih; okoli nosu, na čelu in na bradi se svetlika. Za čiščenje svetujem čistilno mleko za mastno kožo, ki ga dopolnimo še z alkalnim tonikom. Za čiščenje aknaste kože pa uporabimo nevtralno milo.
Normalna koža: Za čiščenje uporabljamo normalno čistilno mleko, čistilni gel ali kremo. Nato obraz osvežimo s tonikom za normalno kožo.
Tatjana Muzicu
JSSKIMO /
caffe club	^
Bernardin S.Bernardino
sveže pripravljene slaščice
velika izbira brezalkoholnih in alkoholnih pijač
MTV in ostali satelitski programi terasa ob bazenu vedno prijazno osebje
odprto vsak dan od 800 do 02°°
DesiqN by Mixy
Peticija črnograditeljev
Nedovoljene gradnje, ki smo jih ljudje popularno poimenovali kar "črne", so prej večinoma vznemirjale le tiste občane, ki si brez dovoljenja niso upali še kamna prestaviti. Zdaj pa, odkar se je problema resno lotil državni zbor in so se ga ovedli tudi v občinah - občina Piran je bila, roko na srce, ena prvih, ki seje zavedla teže problema - pa so nelegalne gradnje začele (končno) vznemirjati tudi črnograditelje! Osnutek prostorskih aktov za sanacijo degradiranega prostora v občini Piran (popularno imenovan "črni" PUP), ki je bil razgrnjen v marcu mesecu, je do črnograditeljev prav trdosrčen, saj predvideva kar 235 rušitev. Tisti (26 jih je), ki so si brez ustreznih dovoljenj postavili hišico v Pa-cugu (največje počitniških objektov), so naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor peticijo, v kateri trdijo, da jih sanacijski prostorski akt občine Piran postavlja v neenak položaj glede na črnograditelje v drugih slovenskih občinah, kjer bojda nameravajo
večino nedovoljenih posegov legalizirati. Podpisniki se počutijo opeharjene, ker so s prijavo svojih nedovoljenih objektov in s plačilom depozita zanje pričakovali, da jih bodo lahko legalizirali... Pa je občina zdaj pokazala svoj pravi (zeleni?) obraz in jih hoče kar po tekočem traku rušiti! Za občinske strokovne službe podpisniki pravijo, da so pristranske, kar utemeljujejo s trditvijo, da nameravajo na primer legalizirati nekatere objekte, ki so last ljudi zaposlenih na občini, ali njihovih sorodnikov, njihovih v bližini stoječih objektov pa ne!
Avtorji "črnega" PUP-a so po mnenju podpisanih črnograditeljev menda celo napačno izračunali stopnjo upravičenosti legalizacije posameznega objekta oz. se niso držali navodil Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvu, ki bo občinske sanacijske prostorske akte - preden jih bo prepustilo v sprejemanje občinskim skupščinam - še vzelo pod drobnogled - so podpisniki nezakonito postavljenih objektov v Pacugu predlagali, naj k takšnemu PUP-u soglasja ne izda.
Marsikoga zdaj zanima, kakšen bo epilog črnograditeljske jare kače. Nad radikalnim piranskim sanacijskim PUP-om pa marsikdo le zmajuje z glavo: "Tresla seje gora, rodila se (bo) miš!"
L.S.Z.
* V občini Piran je evidentiranih skoraj 600 črnih gradenj« Več kot polovica (380) jih je prijavljenih s prošnjo za legalizacijo. Sanacijski PUP je predvidel rušenje 235 nedovoljeno zgrajenih objektov, ki so zrasli na nezazidl-jivih zemljiščih« Od teh je 135 počitniških hišic.
MERCATOR - DEGRO SE LASTNINI
Pretvorba družbenega kapitala v privatni je gotovo najaktualnejša tema zadnjega obdobja. Kot nam je povedal direktor tr-govsko-gostinskega podjetja Mercator-Degro, Boris Požar, je Degro pravzaprav že olastninjen, saj je njegov lastnik krovno podjetje (podjetje-mati, kot se popularno reče) - poslovni sistem Mercator. Po sprejetju Zakona o podjetjih so namreč najprej del kapitala (51%), nato pa šc preostali del, prenesli -enako kot vsa Mercatorjeva podjetja po Sloveniji - na krovno podjetje, ki je s tem postalo lastnik Mercator-Degroja. Tako ima sedaj v bistvu Mercator - Degro že znanega lastnika - to je krovno podjetje "Poslovni sistem Mercator, d.d.." Glavni razlog za prenos premoženja je bil v tistem času predvsem v težnji, da se prepreči podržavljenje podjetja. Drugo, kar je bilo tudi pomembno, pa je, daje krovno podjetje prevzelo določene skupne funkcije - kot npr. strateško odločanje, skrb za blagovno znamko, koncentracijo finančnih sredstev za večje projekte, izobraževanje kadrov...
Pri prenosu kapitala na krovno podjetje se seveda takoj zastavi vprašanje, koliko samostojnosti je podjetje Degro izgubilo in kolikšna je pravzaprav odvisnost od krovnega podjetja. Kot nam je zagotovil naš sogovornik, je podjetje Degro popolnoma samostojno pri sprejemanju in uresničevanju poslovnih odločitev; izjeme so le strateške dolgoročnejše odločitve, za katere je Degro prenesel funkcije na krovno podjetje. Ena izmed takih zadev je bila tudi akcija zbiranja certifikatov oz. ugotavljanje interesa za zamenjavo certifikatov v delnice podjetja. Na ravni krovnega podjetja so zbirali certifikate po vsej Sloveniji. Podatki v tem trenutku kažejo, daje zbranih okoli 65.000 ali 70.000 certifikatov. Zbiranje certifikatov je sedaj že zaključeno.
Za delavce Degroja in občane piranske občine pa je najbrž zanimivo vprašanje ali bodo z delnicami postali lastniki krovnega podjetja ali le lastniki Degroja. Kot pravi direktor Boris Požar, bodo v prvi fazi vsi lastniki krovnega podjetja, kasneje pa bodo te delnice lahko zamenjali za delnicc samo Degroja. Seveda bo dilema ali se bo to zaposlenim splačalo ali ne. Delnice krovnega podjetja se bodo nesporno znašle na borzi, kjer bo možno z njimi trgovati, skoraj gotovo pa to ne bo mogoče za delnicc Degroja. S tem bo vrednost delnic krovnega podjetja - ravno zaradi njihove likvidnosti - večja, kot pa od Degroja. Ob tem bo potrebno še paziti, kakšen bo odnos in kolikšna bo varnost posamezne delnicc. Direktor Degroja je prepričan, da bo donos pri delnicah zanesljivo višji kot n.pr. obrestna mera v banki, čeprav je zdaj to še težko točno napovedati. Eden od znakov, daje vlaganje v Degro zanimiva in zaupanja vredna naložba, je tudi v tem, daje kar 95% zaposlenih (teh pa je 545) pokazalo interes za zamenjavo certifikatov v delnice. Siccr pa je samo v okviru Degroja do sedaj zbranih 2267 certifikatov v skupni vrednosti 629.000.000,00 SIT. Poleg tega pa na varnost naložbe kaže tudi dejstvo, da je okoli 85% kapitala vloženega v nepremičnine, zemljišča in poslovne prostore; cclotno premoženje Mcrcator-Dcgroja naj bi bilo vredno okoli 30 milijonov nemških mark.
Marko Zorman
IZ SOSEDNJE LUCIJE * IZ SOSEDNJE LUCIJE *IZ SOSEDNJ
"SONJA" SE JE PRESELILA V LUCIJO
Težko bi prešteli, koliko Pirančanov seje v zadnjih 40 - letih preselilo v Lucijo. A kamor gredo ljudje, gredo tudi trgovci. Lucija prerašča v mesto in tako seje tudi lastnica Sonja odločila, da svojo trgovino preseli iz Pirana. Namestila seje blizu pošte, med čevljarjem in ključavničarjem. V Lucijo je prišla ob pravem času, saj prebivalci že dlje časa pogrešajo trgovino s tovrstno ponudbo. Trgovina "Sonja" namreč nudi vse "od igle do lokomotive": volno, gumbe, zadrge, pletilke,
šivanke... Plačate lahko tudi na obroke ali na kredit.
***
SADJE, ZELENJAVA, BONBONIERA "EDI"
V zadnjem času se v lucijski trgovski mreži dogaja vsak dan kaj novega. V bližini restavracije "Marino" je na novo odprta lepo urejena prodajalna sadja, zelenjave in bonboniera "Edi". Trgovina je že v prvih dneh obratovanja imela precejšen obisk, saj ponuja zares svežo zelenjavo in sadje. Vodita jo mlada človeka, ki sta že na otvoritvi trgovine pokazala, da znata ravnati s strankami. Vsak kupec, še tako majhnega artikla, je namreč dobil v dar košarico jagod. Razen tega so jih v novi trgovini počastili z domačim pršutom in kruhom ter vinom.
25. sejem rož
Sejem rož bo 1. in 2. maja od 9. do 19. ure v lucijskem hangarju. Hortikulturno društvo Portorož ga prireja od leta 1969 - tako da bo letos že 25. sejem. Vodstvo Hortikulturnega društva si prizadeva, da bi prireditev zaživela kot pravi sejem rož, zato so k sodelovanju povabili predvsem vrtnarje in tiste, ki so povezani z vrtnarsko dejavnostjo. Doslej je odziv boljši od lanskega, saj seje za sejem prijavilo 28 vrtnarjev in cvetličarjev ter 18 razstavljalcev sorodnih vrtnarstvu (vrtna
oprema, knjige o vrtnarjenju...).
* * *
Degrojevi načrti
Mcrcator - Dcgro je gotovo eno močnejših podjetij v občini Piran. Nenazadnje so trgovine in gostinski lokali Degroja raztreseni po vsej občini; tako da skoraj ni občana, ki bi ne bil tako ali drugače kdaj v stiku s tem podjetjem. Moč in stabilnost firme se kažeta tudi v tem, daje v zadnjih nekaj (sušnih) letih obnovila kar 15 svojih lokalov (trgovin). V kratkem pa pri Degro-ju načrtujejo prenovo še petnajstih poslovalnic. Nameravajo odpreti tudi diskontno trgovino v Sečovljah na mestu, kjer je sedaj trgovina z gradbenim materialom in opuščeni rudnik. Ta investicija je privlačna predvsem zaradi naraščajočega števila hrvaških kupcev. Vsekakor je v sedanjih kriznih časih, ko varčujemo na vsakem koraku, taka prenova presenetljiva in obetavna. Verjetno vsem tem investicijam botruje tudi konkurenca privatne iniciative, ki je velike sisteme prisilila, da izboljšajo svoje poslovanje in postanejo prijaznejši do kupcev.
Mercator - Degro	\
trgoveko-goetlnsko podjetje, d. o. o., Portorož	j
dltta commercials, s.r.L, Portorose
Obnovite pomladno-poletno kolekcijo svojih oblačil, ki jih dobite v I	prodajalni	i
TEKSTIL Lucija	j
*	kostimi, hlače, krila, bluze... moške obleke, moške hlače,
*	srajce...znanih imen:	! : Mura, Gorenjska oblačila, Labod, Liscaf Triglav in po zelo I s ugodnih cenah pletenine Sežana
1	PRIDITE!
DEGRO TEKSTIL Portorož	•
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR - PORTOROŽ '94 JE KONČAN
Znane "šahovske sestre" POLGAR so bile spet v hotelu Palace. ŽUŽA in JUDITA, sta, po svojem šahovskem uspehu v Franciji, obiskali svojo tretjo sestro SOFIJO, ki je igrala na našem turnirju.
Po devetih burnih in napornih kolih, odigranih v kristalni dvorani hotela Palace, seje končal mednarodni odprti šahovski turnir PORTOROŽ '94. Osnovna značilnost turnirja je dokaj visoka raven šahovskega znanja udeležencev: več kot tretina je bilo velemojstrov, intermojstrov, mojstrov fide in nacionalnih mojstrov. Vendar pa s številom udeležencev - igralo je 52 šahistov - organizatorji niso zadovoljni. Organizacijski odbor turnirja je že zdaj sklenil, da bo Turnir Portorož '95 začel drugo leto že 2. aprila, kar naj bi se, tako vsaj upajo, odrazilo tudi pri večji udeležbi in pri boljši organizaciji turnirja. Zmagovalec letošnjega, zelo zanimivega, šahovskega teka je bil Zagrebčan velemojster Mišo CEBALO (s 7,5 pikami). Sledili so mu velemojstri BURMAKINJ7), CREPAN in ZELČIČ (po 6,5), KOŽUL, Sofija POLGAR, SERMEK, VELIČKOVIC, PODKRIŽNIK in MOR (s po 6) - vsi z naslovom velemojstra - j TRATAR, GOSTIŠA in velemojster DIZDAREVIČ, Vesna BAŠAGIČ in BUKIČ (5,5)1 itd. Obe šahovski "amazonki" - Polgarjeva in Bašagičeva - sta uspešno "držali korak" s svojimi moškimi kolegi. Če bi Polgarjeva ne naredila hude napake v zadnjem kolu, bi zasedla drugo mesto. Enako tudi Kožul, igralec z največjim ratingom na turnirju, tokrat ni bil na višini svojega renomeja. Tradicionalnemu turnirju, zdaj mu že lahko rečemo tako, je, če odmislimo nekatere detajle, manjkalo samo sonce.	|
Jovan Nikolic
ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl.oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 «3 f FRA IZOLA telJfax 066/63-211
f '
Цо>Ј---vOr-
Pacug 7, 66320 Portorož Slovenija
■4
PREVOZNIŠTVO
Zdravko BANČIČ
tel.: 066/746 239
KAKO ODPRAVITI OBČASNO ONESNAŽENOST MORJA PRED BERNARDINO IVI
smo vprašali gospoda magistra Andreja Avčina, sedanjega pomočnika direktorja sektorja komunalnih dejavnosti pri podjetju "OKOLJE" v Piranu. Mgr. Avčina, prej dolga leta zaposlenega na Morskem biološkem inštitutu v Piranu, poznamo predvsem kot raziskovalca in strokovnjaka na področju ekologije morja. Skoraj pol leta pa je na čelu skupine, ki vodi razvoj in nadzor nad delovanjem sistema za zbiranje, čiščenje ter odvajanje portoroško-piranskih komunalnih odplak v morje. Povedal je naslednje:
-Našo komunalno infrastrukturo gradimo že dobra tri desetletja, pa še vedno ni dograjen na. Osrednji zbiralni cevovod (kolektor) poteka vzdolž obale od Seče ter Lucije skozi Portorož in nato preko Bernardina do centralne čistilne naprave na Fornačah. Vanj pa se iz zaledja iztekajo tako fekalne gospodinjske odplake po eni strani kot tudi deževnica po drugi. Imamo torej takoimenovani mešani kanalizacijski sistem. In tako se občasno dogaja, ob močnem deževju, da se -kot temu pravimo - "utrga oblak"; tedaj lahko meteorna voda v takem sistemu za nekaj časa povsem poplavi kanale. Voda takrat udarja na prosto povsod, kjer ima možnost. Da bi to preprečili, smo morali za primer visoke vode v sistemu zagotoviti nadzorovane zasilne izhode, ki jih imenujemo "raztežilni-ki" in jih imamo na trasi kolektorja kar nekaj. Najbolj znana sta dva: na rtu Bernardin in na Fornačah - pod čistilno napravo. Skozi slednjega se v morje izlivajo tudi meteorne vode, ki po posebnem kanalu pritekajo z belokriške smeri. Toda zakaj se odplake
občasno prelivajo v morje tudi, ko ni silnega deževja? Tudi sam sem se o tem
spraševal dolga leta. Vzrok temu je povsem
drugje. Večji del trase kolektorja leži ob morju in to globje od njegove gladine. Ob vsaki višji plimi se v čistilno napravo močno poveča dotok vode iz kolektorja, kar pomeni, da morska voda nekje izdatno vdira v kanalizacijski sistem. Zgodi pa se, daje te vode včasih toliko, da sicer zelo zmogljive črpalke, ki potiskajo odplake od primarnih po-sedalnikov prezračevanega peskolova v višje ležečo čistilno napravo, ne zaležejo več. Tedaj moramo z zapornico ustrezno zmanjšati dotok vode v čistilno napravo, sicer bi jo v kratkem poplavilo. Mešanica morske vode in odplak zato zastaja v priprtem kanalu in ga tudi - slej ko prej - zapolni do te ravni, da se začno viški vode preko raztežilnikov izlivati v morje. Od tu dalje pa je znana zgodba o plavajočih fekalijah v ak-
vatoriju pred Bernardinom.
Zagotovljeni denar za sanacijo "črnih točk" je odplavilo...
"Kaj ste storili, da do tega ne bo več prihajalo," podrezamo pri mgr. Avčinu.
-	No, to da se lahko neprečiščene odplake na tak način prelivajo neposredno v morje -predvsem na najbolj kritični lokaciji pod čistilno napravo - je v bistvu dediščina preteklosti. Na istem mestu je bil namreč že pred leti, še pred izgradnjo obeh dolgih podvodnih izpustov, dotedanji izliv odplak v morje. In ostal je tudi kasneje, vendar predelan v razbremenilnik. V vseh načrtovanih rekonstrukcijah čistilne naprave je to označeno kot največja "črna točka" in zato vedno na prioritetni listi, da sejo čimprej odpravi. Vendar pa delo nikoli ni bilo dokončano. Po sedanjem projektu je tu predvidena še izgradnja dodatnega črpališča, katerega naloga bi bila - v primeru preliva v morje - odvajanje v okolje (preko 500 metrov dolgega podvodnega izpusta) ne več surovih, temveč že grobo mehansko prečiščenih odplak. Koncem avgusta lanskega leta je piranski izvršni svet potrdil program investicij in v proračunu zagotovil potrebna sredstva za dopolnitev komunalne infrastrukture, s katerimi bi - poleg izgradnje problematičnega preliva z izpustom - uredili še dodatno prezračevanje peskolova na čistilni napravi, nabavili napravo za prevzem vsebine greznic, dalje napravo za dehidracijo stabiliziranega mulja, tako da ne bi več vozili na sanitarno deponijo nepotrebnih količin vode, temveč le še suho in biološko razgradljivo blato in še nekaj drugih tehničnih izboljšav na čistilni napravi. V novembru je bil razpis v uradnem listu R Slovenije in pri Okolju so za posamezne programske sklope z najugodnejšimi ponudniki že navezali prve stike. Pa jih je upravitelj firme obvestil, da teh zagotovljenih sredstev ni več in, daje zato treba razpisana dela preklicati. Tako so do nadaljnjega padla v vodo vsa tovrstna prizadevanja... Mgr. Avčin seveda upa, da se bodo v razumno kratkem času našla nova sredstva in da se bodo prepotrebna dela končno naredila!
"Ali to, kar ste povedali, pomeni, da se pri sanaciji zdaj nič ne dogaja?
Na to nam je mgr. Avčin odgovoril:
-	Nasprotno, ves čas sproti poskušamo reševati probleme, ki smo jih razvrstili po siste-
mu - od enostavnih do težjih, od hitro rešljivih ter ob majhnem finančnem angažmaju do velikih in dragih posegov, pa od takih, ki jih lahko rešimo sami do takih, ko moramo v ta namen najeti specializirane sodelavce. Eden najpomembnejših projektov, ki je v teku in ste ga mogoče tudi sami opazili, pa niste vedeli za kaj gre, je, da smo v minulem mesecu - s pomočjo specialista za tovrstne dejavnosti - pregledali tisti del notranjosti centralnega kolektorja, kjer smo utemeljeno sumili, da vanj iz morja vdirajo velike količine slane vode. No, pokazalo seje, da smo storili prav, saj je g. Kraševec (firma Hisrospeleo) odkril kar nekaj zelo pomembnih vdornih mest. K sreči poškodbe cevovoda niso kritične in je njihova sanacija možna kar v notranjosti kanala samega, tako, da se nam ne obeta še eno razkopavanje komaj dobro urejenega sprehajališča. Zvečine pa sploh ne gre za poškodbe, temveč za slabo izvedena gradbena dela - predvsem na priključkih kanalizacije na kolektor. Zaradi tega seje kasneje nasipni material izpiral in posledica je vdiranje okolišnje talne vode v kanalizacijo. Menimo, da bomo v kratkem vendarle začeli s sanacijo centralnega kolektorja, s čemer bomo bistveno (tudi do 80%) znižali maksimalne količine vode, ki se pretakajo skozi čistilno napravo. S tem pa bomo bistveno zmanjšali prelivanje odplak v morje - in s tem seveda njegovo onesnaženje.
Vprašanje upravitelju "Okolja" in IS SO Piran
Pozoren bralec(-ka) je iz pogovora z mgr. Avčinom izvedel(-la), da je bil v lanskem občinskem proračunu že zagotovljen denar za saniranje nekaterih "črnih točk" na komunalni infrastrukturi. Celo razpis za pridobivanje ponudb je bil objavljen v Uradnem listu R Slovenije. Potem je, kot navaja mgr. Avčin, upravitelj firme (OKOLJA - op. uredništva) le-to obvestil, naj razpisana dela prekliče, ker zagotovljenih sredstev ni več. E la domanda viene spontanea, pravijo Italijani. Skratka - kje je zdaj ta namensko rezervirani denar, oz. za kaj je bil porabljen? Sprašujemo upravitelja firme in IS SO Piran! Želimo samo jasen odgovor, ki - če ne drugih -zanima vsaj vodstvo Hotelov Bernardin, ki že nekaj let benti zaradi onesnaževanja akvatorija pred Bernardinom.
FLIPICE GREDO V Kolesarski maraton v HAMBURG	Portorožu
Po lanskoletnem uspehu nase plesno akrobatske skupine FLIP iz Pirana na 1. Euro Gym festivalu v Lisboni na Portugalskem, ko seje uvrstila na prvo mesto v Evropi, se skupina zadnje dni mrzlično pripravlja na nastop v Hamburgu, kamor potuje sredi maja na nemški gimnastični festival DEUTSCHES TURNFEST HAMBURG 94. V Hamburg potuje 40 deklic tretjega, četrtega in petega razreda, ki so bile za ta nastop izbrane na podlagi testiranja, opravljenega pri vseh "flipicah" te starosti. Veliko treningov v domači telovadnici in v gim-nastičnem centru v Ljubljani je že obrodilo sadove: točka za Hamburg je pripravljena. Strogim kritičnim očem slovenskih in tujih gimnastič-nih sodnikov in tekmovalcem jo je skupina pokazala na Mednarodnem gimnastičnem tekmovanju v Ljubljani, kjer so bili nad točko in sproščenostjo deklet navdušeni. Zelena luč torej - za Hamburg! Pet in pol minutna točka, ki sojo krajše poimenovali Neptunov ples, daljše pa Živimo ob morju in morje živi z nami, je pravzaprav pozdrav našega, slovenskega koščka morja, hladnejšemu, severnemu. Zaželimo torej Plesno akrobatski skupini Flip, vsem mornarčicam, mornarčkom, morskim konjičkom, rakcem, zvezdicam, morskim valovom in ostalim, pa njihovim trenerjem Stasji, Mojki in Mitji v vlogi Neptuna, da bi hamburške dneve preživeli čimbolj prijetno ter se vrnili domov polni novih vtisov, pa tudi novega znanja in izkušenj. Da bo skupina lahko dostojno zastopala našo mlado državo, je veliko pripomogla Zavarovalniška družba Adriatic iz Kopra, ki je deklicam že lani finančno pomagala pri nastopu na Portugalskem.
Flipice se pospešeno pripravljajo na nastop v Hamburgu
Seveda to m edina akcija "flipic" za letošnje leto. Vse skupine pripravljajo nastop v Avditoriju, ki bo letos 7. junija - in to na zunanjem odru. Sede/ev bo dovolj, da si bo nastop lahko res ogledal vsak, ki bo lo želel. Pripravljajo še več manjših nastopov. Športni tabor, poleti gredo starejše skupine v Italijo in Francijo, pa še kaj se bo našlo. Pri PAS Flip jim torej resnično ni dolgčas!
Dekleta vadijo v Ljubljani, v telovadnici Šiška
Športne organizacije naše občine (Kolesarski klub Portorož, [portna zveza in Športno društvo Piran) ter Skupnost Italijanov G. Tartini v sodelovanju s kolesarskim klubom Pedale iz sosednje Gorice pripravljajo že tradicionalno športno-turistično prireditev - XI. mednarodni kolesarski maraton Gorica - Trst - Portorož, ki bo v nedeljo, 29. maja. Cilj kolesarskega maratona bo na ploščadi v centru Portoroža. Kolesarska dirka nima le športnega značaja, ampak ima tudi pridih turistične prireditve in je tudi priložnost za sklepanje prijateljstev med rekreativci/kolesarji obeh dežel. V Portorož pripelje ta rekreativna dirka kakšnih 300 ali 400 kolesarjev, predvsem iz Italije. Njih pa spremlja vsaj še enako število njihovih navijačev, sorodnikov in prijateljev.
TEŽAVE Z RAČUNOVODSTVOM?!
Pridite k nam. Skupaj jih bomo rešili!
'C?
¥
KNJIGOVODSTVO RAČUNOVODSTVO
Za obrtnike in mala podjetja
Kvalitetno in poceni Vam vodimo knjigovodstvo. Glavna knjiga, saldakonti, OD, materialno, ... V centru Portoroža - parkirajte pred našimi vrati!
IMAGE - 73-051 int. 8143 ali 75-577
VLOGA TENISA IN TENIS KLUBA V PORTOROŽU
Nesporno je, da sam tenis ni visoko profiten, da je njegov profit treba iskati v posrednih učinkih: v nočninah, izvenpen-zionski potrošnji, odmevnih dogodkih (turnirjih), prisotnosti medijev, ki jih za to ni treba posebej plačati kot pri načrtni re-klami...Navsezadnje si še nismo izračunali, koliko je tenis pravzaprav prispeval k image-ju Portoroža.
Tenis klub Portorož je v več kot dveh desetletjih skrbel za vzgojo mladih, za njih hovo tekmovalno usmeritev, za strokovno delo in bibrganizator številnih dcmačihi in mednarodnih prireditev. Ves čas je ustvarjal ugodno "klimo" za uveljavitev tega športa, s čemer je tudi utrl pot trženju tenis igrišč... V krogih teniških poznavalcev pač velja, da se ljudje odločajo za rekreativni oddih ali za bivanje v namenskih teniških kampih v krajih, kjer je tudi sicer aktiven teniški klub, kjer so turnirji - tako nacionalne kot mednarodnih teniških zvez. In tega je v Portorožu vedno bilo! To so razlogi, da so k nam prihajali priznani trenerji tenisa (Breskvar, Ti-riac...) in na trening pripeljali zveneča teniška imena (Becker, Grafova, Huberje-va, Medvedjev). In zato smo tudi Portorožani imeli uspešne igralce, ki so posegali po državnih naslovih (Čezve, J. Božič), pa tudi sedanji rod obeta. Če mu bo seveda dano nadaljevati!
S preteklim junijem je namreč zapadel Sporazum o souporabi igrišč med Tenis klubom Portorož in Casinojem - Marino. S tistim trenutkom sta klubu ostali na voljo le dve igrišči, kar je za resno, strokovno, sistematično delo in za tržno naravnanost odločno premalo. Vsi poskusi obnove
* V Portorož so vedno hodile tudi znane osebnosti iz filmskega, šahovskega, športnega... sveta. A nekako tega Portorož ni znal prav izkoristiti za svojo promocijo. Našemu sodelavcu Milošu Jova-noviču, dolgoletnemu receptorju v hotelu Palace, so se nekateri celo posmihali, ker je vodil posebno knjigo znanih gostov. Mogoče pa se je tudi v Portorožu začelo v glavah ljudi kaj premikati drugače. V Hotelih Metropol so tako izkoristili nedavno bivanje svetovno znanih teniških imen in sklicali tiskovno konferenco. V Grand hotelu Metropol so namreč bivali deseta igralka sveta, 19-let na Nemka Anke H über, njen znameniti trener Boris Breskvar, oglasil pa se je še ukrajinski teniški igralec Andrej Medvedjev, trenutno 7. igralec na svetu, s katerim ima mlada Nemka romantično zvezo (o čemer pa, predvsem Ukrajinec, nerad govori
tega sporazuma pa naletijo pri vodilnih v Casinoju na gluha ušesa! Če bi šlo samo za to, da nas v Tenis klubu "ne slišijo" samo zdaj, ko kujejo lastninsko preoblikovanje, bi bilo moči to še tole-rirati... Vendar se v portoroškem klubu bojimo, da nas po tem preoblikovanju (Casi-noja in Metropola) sploh ne bodo pustili več na igrišča..
Lanskoletna prepoved parkiranja v neposredni bližini igrišč pri Marini, tudi tistim s plačano letno tenis karto, je bil prvi - vendar nesporni - znak, kako nekateri gledajo na Tenis klub in koliko pravzaprav priznavajo njegovo dosedanje pa tudi bodoče poslanstvo.
Zaradi situacije, v kateri seje znašel Tenis klub Portorož, je klubsko vodstvo v začetku aprila sklicalo sestanek s širšo udeležbo, na katerem smo ugotovili naslednje: - Casino kot upravljalec tenis igrišč pri Marini noče podaljšati Sporazuma in pravzaprav "modro" molči; - v tem in preteklem letu je upravljalec (Casino') brez dogovora prodajal tudi klubska igrišča; -klubske selekcije zaradi takih razmer delajo neredno, kar za ta šport seveda ni sprejemljivo; - naši rekreativni igralci (domačini!) so se začeli iz teh igrišč umikati drugam; - vse dosedanje klubsko delo nekaterim v Portorožu nič ne pomeni - ne z družbenega vidika, ne z vidika imagea kraja; - razviti svet se bori za odmevne teniške prireditve, s katerimi se kraji identificirajo (Wimbledon, Paris, Milano...), pri nas pa najbolj odgovorni lahkotno rečejo, da takih prireditev ne potrebujejo (Satelitte Slovenia I.)... Družbene spremembe so seveda prinesle zahteve po drugačnem načinu razmišljanja, česar se zavedajo tudi člani Tenis kluba. Ekonomika je vodilo vsega, kar pa je klub vseskozi priznaval, saj smo pri uporabi igrišč vedno dajali prednost gostom. Ob tem pa je treba vedeti, da ne živimo v velemestu, kjer bi bilo povpraševanje večje od ponudbe, temveč v Portorožu, kjer smo domačini več kot pol leta edini gostje tenis igrišč. Ob tem podatku bi se moral upravljalec zamisliti. Navsezadnje sploh ni vprašljiva ekonomičnost poslovanja, ob primernem znanju upravljalca, ampak v tem hipu prednjači - čeprav v
ozadju - lastninska komponenta, ki jo sploh (vsaj zdaj) ne zanimata sposoben domači kader in klub s kvalitetno preteklostjo in nadaljnjimi dobrimi programi in na žalost tudi malodane ne razmišlja o domačinih - Portorožanih...
*I4a osnovi ugotovitev o razmerah, v kat terih se je Tenis klub Portorož trenutno, znašel, smo sprejeli nekatere odločitve: - klubska igrišča so namenjena članom kluba; trženje z njimi je možno le s soglasjem odgovornih klubskih funkcionarjev; - upravljalen igrišč ponudimo v podpis noveliran Sporazum o souporabi igrišč; če do podpisa ne pride do konca maja, mora klub najti novo rešitev za svoj nadaljnji razvoj <8 igrišč, klubski objekt, e v. pokrita 3 igrišča); - imenuje se skupina, ki pripravi gornji dve točki; - s problematiko se seznani javnost, Športno zvezo Slovenije in občino Piran.
Zdenko Vozlič
ARCHITECTA
TARTINIIOV TRG 15, 663.40 PIRAN PZZA TARTINI 15. 6633П PIRANO BI ТГ1 «66 / 75-594, 7S-9fi2. ГАХ 7-1-362
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
-	HISE v Portorožu, Luciji, Piranu, Izoli, Kopru in okolici - PARCELE
IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA -STANOVANJA različnih velikosti v Slovenskem primorju
-	POSLOVNE PROSTORE v Luciji,
Piranu in Izoli Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu javne dražbe, sodne cenitve, vpise v
zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja, izvedbo in nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17 ure. OGLEDI PO DOGOVORU
dr. Jelka Mišigoj-Krek in dr. Milan Krek
ANKETA O ODNOSIH MED ODVISNIKI IN NJIHOVO DRUŽINO (1. del)
METROPOL HOTELI PORTOROŽ
Slovenija
v Portorožu
restavracija
GH Metropol
kjer boste ob izvirni glasbi in pryaznem osebju postrežem z več kot 52 vrstami
/atejs/aA specfatitet
VSAKDAN:
11.30 - 14.30 1S.OO - 23.00
PETEK, SOBOTA, Ш)ЕШ:
11.30 - 14.30 1S.OO - 01.00
Rezervacije:
066/70-950
V anketi, ki smo jo i/vedli med odvisniki na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru v Dispanzerju za bolezni odvisnosti, je sodelovalo 212 odvisnikov, ki so v dispanzer prišli po pomoč prvič. 175 (82.5%) jih je bilo moškega spola in 37 (17,5%) ženskega spola. V povprečju so bili stari 26 let. Najmlajši anketiranec je bil star 16 let, najstarejši pa 45 let. Več kot polovica jih je končala le osnovno šolo. Srednjo šolo je končalo 42% anketiranih, po trije pa so končali višjo in visoko šolo. Alkohol so nekateri prvič zaužili že pri šestih letih, v povprečju pa pri 14 letih. Sedaj polovica odvisnikov občasno, petina pa pogosto uživa alkohol. Tobak so nekateri anketiranci prvič kadili že pri 6 letih, povprečna starost odvisnikov pri prvem kajenju pa je bila 14 let. Marihuano so nekateri prvič kadili že pri 9 letih, v povprečju pa pri 14 letih. Tudi heroin so posamezniki začeli uživati zelo zgodaj, že pri 13 letih, povprečna starost ob začetku jemanja heroina pa je bila 20 let. Dva anketiranca sta si pričela venozno aplicirati drogo že pri 13 letih, v povprečju pa so začeli s takim načinom uživanja droge pri 21 letih. Starost in izobrazba staršev odvisnikov Matere anketiranih odvisnikov so v povprečju stare 52 let; najmlajša mati je stara 35 let in najstarejša 80 let. Polovica mater je končala osnovno šolo, 6 % jih je končalo visoko, prav toliko višjo šolo, ostale matere pa so dosegle srednješolsko izobrazbo. Očetje so v povprečju stari 54 let. 41 % jih je končalo osnovno, nekaj več srednjo, 5% višjo in 1% visoko šolo.
Odnos staršev do vzgoje
Po mnenju anketiranih odvisnikov so se z vzgojo trudile predvsem matere. 32% odvisnikov sta vzgajala oba starša, X% odvisnikov so vzgajali stari starši, 7% odvisnikov pa drugi vzgojitelji. Glede načina vzgoje zasvojeni anketiranci ocenjujejo, da je bilo 41 % mater pri vzgoji načelnih in polnih razumevanja do svojih otrok. 34%; mater je bilo popustljivih in je svojim otrokom dovoljevalo vse, ostale so bile stroge ali pa neprijazne in popustljive. Tretjina očetov je bila pri vzgoji otrok zelo strogih, petina nezainteresiranih in popustljivih, le 16% očelov je bilo pozornih in razumevajočih do svojih olrok.
Razumevanje med očetom in materjo
Le IX'/ odvsnikov meni, da sta se starša med seboj odlično razumela. 43'/ jih navaja, da sla se starša pogosto prepirala. Pelina jih occnjuje. da sta imela oče m mali med seboj korektne odnose, ostali odvisniki na to vprašanje niso odgovorili. V času anketiranja zasvojenih je bila poročena le polovica (50%) njihovih staršev, 34'/ jih je bilo razvezanih, 16% odvisnikov na to vprašanje m odgovorilo.
Zaupanje odvisnika do staršev
O vseli problemih se s svojo materjo lahko pogovarja le 23'v odvisnikov, prav toliko se |ih z materjo o svojih problemih sploh ne more pogovarjati, ostali se lahko pogovarjajo le o nekaterih problemih 41" /asvojenili ocenjuje, da jim mati pomaga pri premagovanju vsa kodnevnih le/a\, \K)'.'t |ih materine moči ne more pričakovali. ostali pa ocenjujejo, da v stiski lahko le občasno pričakii|e|o pomoč mater 2X odvisnikom |e oče umrl, od ostalih I X4 odvisnikov se |ih 44'/ s svo|im očetom o svojih problemih ne more pogovarjali l.e odvisni kov se / očelom lahko pogovarja o vseh svojih proble-
mih, ostali se lahko pogovarjajo le o nekaterih. Pri premagovanju težav je samo I 2% odvisnikom oče pogosto pomagal, 22'/ oče ni nikoli pomagal. ostalim pa je oče pri premagovanju težav le redko pomagal.
Obremenitev družine /, drogami
Redno u/iva alkohol 21% očetov m 4% mater, občasno pa 42'/ očetov in 30'/ mater anketira-
nih odvisnikov. Po mnenju zasvojencev je dobra petina njihovih očetov alkoholikov. Cigarete kadi polovica očetov in tretina mater. 17% očetov in 13%' mater pogosto jemlje razne pomirjevalne tablete. 13% očetov se pogosto predaja igram na srečo.
(sc nadaljuje)
Družina - najmanjša demokracija v srcu družbe
Ob Mednarodnem letu družine Rdeči križ Slovenije 15. maja, na svetovni dan družine, organizira na Debelem rtiču srečanje družin iz vse Slovenije, ki bo potekalo pod geslom "Družina -najmanjša demokracija v srcu družbe".
S tem srečanjem želi Rdeči križ kot človekoljubna organizacija javno izkazati svojo privrženost ciljem Združenih narodov v proklamaciji Mednarodnega leta družine in tako prispevati k uresničevanju teh ciljev v naši državi. Želja je opozoriti slovensko družbo na dejavnost RKS za dobrobit družine, vseh njenih članov, zlasti najšibkejših, ter udeležencem srečanja utrditi zavest, da so člani velikega solidarnostnega gibanja med ljudmi. Udeleženci srečanja so družine aktivistov (prostovoljcev) Rdečega križa, tiste družine, katerim RKS stoji ob strani in jim
// i	pomaga (socialno ogroženi, stari, otroci, inva-
(\	lidi, zasvojenci), krvodajalci, ipd.
^^	Čeprav se bodo v priprave srečanja vključeva-
le vse območne organizacije Rdečega križa, bodo največji del organizacije in izvedbe srečanja prevzele organizacije RK Pirana, Izole in Kopra. Pokrovitelj srečanja pa bo predsednik Republike Slovenije. Ob tej priložnosti bo pošta predvidoma izdala tudi spominski žig. Najbrž bo zanimiv družinski kviz, ki ga pripravljajo, na katerem bodo družine pokazale svoje znanje o organizaciji Rdečega križa. Na srečanju bo tudi okrogla miza o družini.
Valentina Klemše
Mateja Prunk, 6 let: Družina
Kavama GALERIJA v Piranu vam nudi sladice, kavarna frappeje in koktejle, J|?RIJA posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
LETO DNI UN ES COVE SOLE
Aprila mineva leto dni, odkar je osnovna šola Ciril Kosmač v Piranu s svojo podružnico v Portorožu postala članica Unescovega projekta pridruženih šol. Unescov klub poizkuša preko različnih dejavnosti uresničevati svoje cilje: boj proti rasizmu, varovanje okolja, kulturna in znanstvena izmenjava, spodbujanje umetnosti, informiranje o mednarodnem sodelovanju...
V Unescovem klubu skrbijo za izmenjavo informacij med pridruženimi šolami o mednarodnem sodelovanju in o programu prireditev, v katerem so predstavljeni seminarji, mladinski kampi in različni mednarodni projekti. Prvi projekt, v katerem so sodelovali učenci Kosmačeve osnovne šole, se imenuje "Zid molka". Povod so bili tragični dogodki v Bosni in Hercegovini. Vsak otrok je svoje misli ob teh dogodkih izrazil v opeko. Z opeko vseh sodelujočih šol so naredili "zid". Delovanje Un-escove šole je intenzivnejše ob mednarodnih dnevih kot je npr. Dan zdravja ali Dan človekovih pravic. Ob tistih dnevih torej, ko dobronamerni ljudje še posebej izrazijo svojo privrženost miru, razvoju, človečanskim pravicam in ki želijo sodelovati v duhu strpnosti in razumevanja. Šola Cirila Kosmača je vključena tudi v program povezovanja pridruženih šol; tako je navezala stike z dvema šolama, na Norveškem in v Italiji. Namen tovrstnega povezovanja je medsebojno spoznavanje in vzpostavitev osebnih stikov. Piranska osnovna šola je sestrskima šolama predstavila sebe, svojo občino in naše navade. Odzvala pa seje že tudi povabilu norveške šole: skupina predstavnikov naše šole je sestrsko šolo na Norveškem že obiskala. Za dobrodošlico so našim šolnikom podarili nekaj misli. Eno podarjamo tudi bralcem "Portorožana": Vsakemu posamezniku je treba nuditi možnost, da uresniči svoje potrebe.
Tanja Nedoh
MOJA PRIJATELJICA
Moja najboljša prijateljica je Dijana. Ima plavo sive oči, z rumenimi lasmi in pegicami. Je centimeterček večja od mene in centimeterček debelejša od mene. Všeč mi je, ker imava skoraj vse enako. Ima težave s pisavo in je zelo dobra pri telovadbi. Rada ima plavo barvo. Dobra prijateljica je, ker mi pomaga, če me kdo tepe.
Aja G olj a, 2.r., OŠ Portorož
£te v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite nas! prijetnem okolju to ne bo več težko. 9oroagali varo bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril.
State cercando un bel regalo? ®Venite a trovarci! Sn un atmosfera piacevole e bella potrete scegliere tra mille idee un regalo per tutte le occasion!.
Kje stanovanja m mlade družine?
Občinska oblast je pred volitvami na veliko obljubljala, kako bo poskrbela za stanovanja za domačine, predvsem pa za mlade družine. In kaj je (ni) izvršni svet zares naredil?
Občinska skupščina je sprejela stanovanjski program in na tej podlagi v proračunu določila sredstva za njegovo realizacijo. V letu 1992 je bilo za naloge na stanovanjskem področju predvidenih 170 milijonov tolarjev odhodkov: 40 mio SIT za nakup solidarnostnih in kadrovskih stanovanj, 3,5 mio SIT za stanovanjske kredite. V letu 1993 pa je skupščina občine za uresničitev svojega stanovanjskega programa v proračunu opredelila 272 milijonov SIT - od tega je bilo predvidenih 62 mio tolarjev za stanovanjske kredite. Zal pa ni bilo planiranih sredstev za solidarnostna stanovanja, zelo malo pa tudi za kadrovska (to je bil tudi eden od razlogov, da opozicija ni podprla takšnega proračuna).
Če zdaj pogledamo, kaj od planiranega je bilo uresničenega, ugotovimo, da so rezultati skromni. V letu '92 je bil proračun na stanovanjskem področju realiziran le v višini 84 mio SIT. Kupljeno ni bilo nobeno solidarnostno stanovanje in podeljen noben stanovanjski kredit. V letu '93 je bil stanovanjski del proračuna realiziran le v višini 100 mio SIT. Podeljenih je bilo le 22 mio SIT kreditov - drobiž, s katerim si marsikdo, ki je kredit sicer dobil, ni veliko pomagal. Pa tudi nakuplje-nih solidarnostnih stanovanj, ki bi jih občani najeli po zmerni ceni, ni! Če pa na drugi strani pogledamo prilive, ugotovimo, da so prihodki od prodaje stanovanj po stanovanjskem zakonu do 31.3.93 znašali 398 mio SIT (podatkov za celo leto še ni). Če od 398 mio SIT (vendar je bilo prilivov od prodaje stanovanj v letu '93 veliko več), odštejemo 58 mio, ki jih je občina oddvajala v republiški stanovanjski sklad in odštejemo še 184 mio za realizacijo stanovanjskega programa občine Piran, ugotovimo, daje ostanek v višini 164 mio SIT. Upravičeno se zato lahko vprašamo: ZAKAJ NI URESNIČEN STANOVANJSKI PROGRAM? Kaže pa, daje tudi nekaterim poslancem občinske skupščine vseeno, kako in za kakšne namene se trošijo občinska sredstva in ne nameravajo opravljati nadzora nad izvršno oblastjo... Izvršni oblasti pa je - kot kaže - prav malo mar za svoje občane... Za zaključek lahko zgolj ugotovim, da izvršni svet ni uresničil stanovanjskega programa, ki gaje sprejela skupščina občine Piran (kateri je odgovoren) in to kljub temu da so bila sredstva (in to celo namenska) na razpolago. Posledice tega pa bomo čutili občani, predvsem pa mlajši. Ti bodo še naprej prepuščeni na milost in nemilost najemodajalcem in bodo prisiljeni plačevati visoko ceno za najemniš-ka stanovanja, zaradi česar bodo še naprej živeli v nevzdržnih razmerah in se težko prebijali iz meseca v mesec.
Sašo Šraml
Svetel vzgled
Dragi upokojenci!
Mnogi od vas pogosto - seveda upravičeno - tarnate, kako težko je življenje z borno pokojnino. Pa smo se malo ozrli naokoli in pogledali, če res vsi tako težko živite. Opazili smo, da so si nekateri upokojenske urice prijetno popestrili z dodatnimi dejavnostmi (plačanimi, seveda!). In vi? Gojite solato, čuvate vnuke, likate za družine svojih otrok, nabirate regrat...??! To, dragi moji, ni biznis!!! Kot svetal vzgled vam stavi-jamo gospoda X, upokojenega funkcionarja, ki sicer res prejema mesečno pokojnino več kot 100.000,00 SIT (najmanj dve vaši penziji, kajne?!), vendar za njegove potrebe to ni dovolj. Država gaje mladega upokojila in fantje še zelo pri moči. Kot funkcionarje še zmeraj zelo aktiven (za plačilo, se razume), poleg tega pa deluje še v raznih drugih organih (kar si tudi pusti izplačevati!).
A očitno njegovim potrebam tudi to ni dovolj in tako se kot aktiven in perspektiven mož odloči in se registrira kot samostojni podjetnik. "Je to pri nas sploh mogoče," se sprašujete. "In kaj pravijo na to zakoni," ste začudeni...!
Povem vam, da zakoni nimajo za sedaj nič proti in videti je, daje to postala nova moda med upokojenimi funkcionarji, upokojenimi delavci policije in upokojenci podobnih "strokovnih" služb bivše vladavine. Pa še ena prednost je: upokojenec, ki se registrira kot samostojni podjetnik, ne plačuje nobenih prispevkov in, če se vsaj malo znajde, tudi davkov ne. Upokojenci, razmislite!!!
Se ne bi tudi vi pričeli ukvarjati s honorirano politiko namesto z vrtič-karstvom - gojenjem radiča, zelja in korenja. Namesto da likate in pazite vnuke, se aktivno vključite v razne organe. In namesto da brez pravega haska nabirate regrat, čepite v zapečku ali se lagodno sprehajate ob obali, se registrirajte kot samostojni podjetnik! In če ne veste, kaj bi kot samostojni podjetnik pravzaprav počeli, se spomnite na prej navedeni svetli zgled gospoda X, za katerega dvomi-' mo, da bi znal početi kakšen prav poseben posel. Ni vrag, da se tudi vi ne boste česa domislili. Torej le pogumno, življenje se šele pričenja!
Vlasta Ivanič Turi
NOVO ODPRTA OPTIKA - OTTICA
VENTURA
Obala/Lungomare 112 66320 Portorož tel.: 72-005
__v
SE PRIPOROČA!
Obiščite nas in prepričali se boste o bogati izbiri okvirjev za očala z dioptrijo in sončnih očal.
PIRAN JE VARNEJŠI OD BELFASTA
0 strukturi kaznivih dejanj v lanskem letu v mestu Piran in o trendih gibanja kriminalitete glede na specifičnost tukajšnjega prostora smo se pogovarjali z vodjo piranske enote javnega tožilstva, Alešem Murkom.
Polovica odkrite kriminalitete in večina kaznivih dejanj v našem območju, katerih storilci ostanejo neodkriti, sodi med tatvine ali celo velike tatvine, goljufije in podobno. Skokovito naraščajo kazniva dejanja z nasilnimi prvi-lami in seveda kazniva dejanja povezana z mamili ter ropi. Gospoda Murka smo najprej povprašali ali je Piran, v primerjavi z drugimi mesti, varno mesto?
■ Vsako mesto je toliko varno, kolikor se meščani v njem počutijo varne. 3re za stopnjo prepričanja, da se bo nočni sprehod spokojno končal, da bo ivtomobil nedotaknjen čakal na parkirnem prostoru, da v stanovanje med )dsotnostjo njegovih prebivalcev ne bo nihče vlomil, da se bodo otroci s takšnega "žura" vrnili domov živi in zdravi in podobno. Torej je varnost tuli stvar osebnega občutka. Sicer pa je vse relativno - zanesljivo je Piran var-lejši od, denimo, Belfasta, vendar manj varen kot je bil pred leti. Statistično /zeto se v Piranu že vsak dan zgodi več kot en premoženjski delikt, vsakih )et dni pa nekoga pretepejo, če ne že kaj hujšega. Lahko pa navedem podat-ce o številčnosti kaznivih dejanj v samem mestu Piran v primerjavi s krimi-laliteto v celotni piranski občini ter občini Izola, torej za področje, ki sodi v crajevno pristojnost pregona tukajšnje enote javnega tožilstva. Od 462 >vadb zoper znane storilce jih 55 odstotkov odpade na samo mesto Piran, )d 791 ovadb zoper neznane storilce pa kar 72 odstotkov. To je seveda pogojeno z gostoto prebivalstva in turizmom.
Se je kaznovalna politika sodišč po osamosvojitvi Slovenije in zaradi мјпе v sosednjih državah kaj spremenila?
- Sama osamosvojitev na kaznovalno politiko seveda ni vplivala: sodišča cončno sodijo po enakih zakonih. Pač pa je politika kaznovanja strožja do ;torilcev tistih kaznivih dejanj, ki so pogostejša ali so v porastu. Ker imamo )ogosteje opraviti s storilci, ki niso naši državljani, se češče posega po izre-oi varnostnega ukrepa izgona tujca iz države. Kolikor seveda narava storje-lega kaznivega dejanja in osebnost storilca to upravičujeta. Sam nastanek
južne meje botruje pojavu nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi se doslej nismo srečevali: npr. prepovedana prehajanja državne meje ali ponarejanje listin - ko se tuji državljani predstavljajo s prenarejenimi osebnimi dokumenti. Bližina vojne vpliva na posest orožja, ki često prihaja iz Hrvatske in BiH; narašča trgovanje z orožjem, kar pa ni značilno le za mesto Piran. Tovrstno trgovanje teče npr. tudi v Kopru in severneje. Koliko vpliva sedanji status in vloga javnega tožilstva na učinkovitost odkrivanja kaznivih dejanj ter na uspešnost njihovega reševanja? - Določbe sedanjega Zakona o kazenskem postopku ter Zakona o javnem tožilstvu, kakor tudi bodoče rešitve v sedanjih osnutkih obeh zakonov, tožilcu sicer nalagajo odgovornost pri odkrivanju kaznivih dejanj, organe za odkrivanje pa zavezujejo, da ravnajo po njihovih zahtevah. Vendar so vse te določbe zgolj deklarativne narave. Kvaliteta dela javnega tožilstva kot kabinetskega organa je v veliki meri odvisna od njegovega "poslovnega partnerja", kije praviloma organ oz. organi za notranje zadeve. Kakšna bo kvaliteta dela obeh, je pogosto povsem odvisno od medsebojnih osebnih stikov, za katere lahko trdim, da so na obalnem območju na zavidljivi ravni. Ni pa nujno, da bo vedno tako in daje tako povsod! Zagovorniki teze in želja, da bi uvedli tim. pravosodno policijo, ki bi delovala izključno po navodilih neodvisnih pravosodnih organov, bodo tudi nad novimi ponujenimi rešitvami v osnutkih kazenske zakonodaje - razočarani.
M. Z.
* Poleg splošnih dejavnikov kot so naraščajoča brezposelnost, socialne stiske, vse večje socialne razlike na pogostost kriminalnih dejanj na našem območju vplivajo še nekateri drugi dejavniki, ki so posebej značilni za naše območje (tako imenovani kriminogen! faktorji) in sicer: nezadostna kontrola fluktiadje neprijavljene delovne sile, tranzit ljudi in negativne strani turizma.
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA: POMLAD (prosti spis)
V našo deželo je prišla pomlad. Prišle so še druge stvari, ampak naša :ovarišica je prosila, naj pišemo samo o čem lepem. Spomladi se iz rimskega spanja zbudijo polhi, veverice, medvedi in turistični delavci; noj tata pravi, daje običajno samo polhom, vevericam in medvedom Dovsem jasno, kako bodo preživeli do zime in kaj bodo tačas počeli. V :oplejših zatišjih se sončijo martinčki, ob mizah pred bifeji pa občani, d so službeno odsotni z delovnega mesta (primerjava s plazilci je zgolj laključna).
5ovsod cvetijo rožice in rad jih nabiram. Zelo pa si želim, da bi jih nogel nabrati tudi v našem državnem zboru. Moj tata namreč pravi, da )rav od tam prihajajo najlepše cvetke; bržkone zato, ker imajo gnoja la pretek. Spomladi se vračajo v naše kraje ptičice selivke. To je jasen mak, da pri nas ne manjka mrčesa in da jih torej ne bo grudila lakota, jotovo imajo pri tem svoje zasluge tisti, ki skrbijo za urejanje okolja n odvoz smeti. Spomladi je tudi Velika noč. To je zelo velik in )omemben praznik, saj moj tata ve povedati, da so v prejšnjih iesetletjih na ta dan celo komunisti skrivaj jedli šunko in potico. Dandanes jo jedo vsem na očeh, ne da bi pri tem tvegali izključitev iz itranke; kvečjemu tvegajo vključitev v kakšno drugo. Spomladi je na koledarju še drug pomemben praznik: 1. maj - praznik lela. Ta praznik je zame velika uganka: če zares z njim častimo delo, :akaj potem ta dan nihče ne dela? Tovarišica je v šoli razlagala, da so
si morali delavci ta praznik pri oblasteh izboriti; mar samo zato, da zdaj lahko mirne duše grejo na piknik ali izlet? Moj tata je sicer nekoč omenil, da so bili množični prvomajski prazniki in shodi priljubljeni zato, ker je pomlad in še zlasti mesec maj, čas ljubezni; pa gaje moja mama zelo grdo pogledala in mi potem ni hotel svoje trditve bolj natančno razložiti. Mogoče je pa imel v mislih ljubezen do dela? Pomlad prikliče tudi kmete na polja in otroke na igrišče. Moj tata pravi, da bodo zaradi zazidalne vneme kmalu tako kmetje kot otroška igrišča samo še muzejski eksponati. Zelo rad imam pomlad, saj je znanilka konca šolskega leta. Tudi moja mama in moj tata jo vsako leto težko čakata, saj tedaj v službi prejmeta regres za dopust in si potem lahko vsi v družini kupimo nove sandale.
Sonja Požar, Lucija
POMLAD
Maša Lopatec, 6 let, mala šola Portorož
SFRIZIRANI PREGOVORI
Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač. Kolikor jezikov znaš, toliko dela ti naprtijo. Roka roko umije, obe pa kažeta osle volilcem.
V	visoka drevesa rado trešči - s kakšno podkupnino. Povej mi, koga si volil in povem ti, kaj bi na zunaj rad bil. Kdor visoko leta, je bliže nebesom.
Nesreča nikoli ne pride sama; zato se stranke združujejo.
Kdor dosti govori, tudi dosti laže; vsaka podobnost z našimi politiki je samo slučajna.
DELNICE IZ ZGODOVINE
V	Portorožu in na obali prodajajo delnice delniške družbe Portorož. Poznam že kar nekaj kolegov, ki so jih kupili. Ali se nam z ustanovitvijo delniške družbe, ki bo skrbela za izgradnjo in upravljanje novih hotelov, novega zdravilišča in kopališča s simboličnim imenom PORTOROŽ d.d., obeta preporod Portoroža? Njihove delnice gredo za med. Torej seje že zbralo nekaj osnovnega kapitala, s katerim bo marsikateremu Portorožanu omogočeno, da pride do novega delovnega mesta.
Čeprav je sedaj pravi trenutek za ustanovitev takšnih delniških družb, pa bi bila zgornja novica - žal - lahko resnična samo daleč nazaj v zgodovini Portoroža. Spodaj si lahko ogledate detajl tedanje delnice, ki sojo izdali 1. januarja 1909. Zanimivo je, da imajo te delnice, več kot 80 let po izdaji, samo še numizmatično vrednost. Kupite pa jih lahko v centru Portoroža v zastavljalnici "Eurochange".
Sam sem prepričan, da bi se iz preteklih dogodkov lahko tudi marsičesa koristnega naučili. Delniško družbo smo v teh krajih že imeli. Lahko bi iz nje izluščili kakšen uporaben napotek, le prilagodili bi ga današnjim dnem.
Mitja Jančar
r.— .u,	j гГ"?	мГЈ,l!
Ü)	^ШШш^)
5£55SBSRM^/ Delnica iz leta 1909
Namesto Bajage v živo -Ekaterina Velika na CD-ju
Po nekakšnem zatišju beograjske in ostale ZrYu glasbene scene, se zadnje čase v Sloveniji spet pojavljajo CD-ji Bajage, Ekatarine Velike in podobnih gigantov rock scene prepovedane dežele.	i
Po ironičnem in tipično butalskem tretmaju Bajage, ki najprej ni (ocenjevalec je senilen primer v tem času priljubljenih dinozavrov) potem pa je primeren za narodov blagor, seje v naših glasbenih trgovinah pojavil CD (narejen v Avstriji, tako da najbrž ne gre za kršenje embarga?) ene od nosilnih skupin New Romantic & Soft Dark scene stare celine v sredini osemdesetih let. Novae u rukama, Radostan dan, Ti si sav moj bol, Kao daje bilo nekad, Voda in ostale pesmi dobe liberalizacije, ko je Ljubljana še bila pojem avantgarde (po zaslugi ex-YU bendov), je njihov odličen nastop ш koncertu "Za drugačen 25. maj" leta '87, samo še "spomini na preteklost". V situaciji, v kateri se nahajajo, so tudi oni postali "raja". Podlegli so vsakdanu - politiki. Sam naslov "Neko nas posmatra", besedila pesmi "Hej Mama", "Ne", "Bežimo u mrak"... so dokaz temu. A kljub vsemu: "Anestezija" je pesem, ki jo bendi \ Sloveniji ne bodo uspeli narediti še najmanj 10 let. Polna energije, blodenj in hkrati tudi prodornosti. Zakaj je nikoli ne bodo vrteli na MTV, pa je tako jasno. Ekatarina the Great ali Ekatarina die Gross* pa bi tudi z vsemi ostalimi komadi na tem CD-ju prišla nanj (na MTV). Ampak to je že druga zgodba. P.S. CD imajo v Kopru v trgovini Gallus in, če vam je bila Ekatarina Velika "cool", kljub kritiki ne odlašajte. HEJ MAMA. DALI ZNAŠ, ŠTA RADI TVOJ SIN. ON JE KRIV!
Marco Klasek
V lucijski novi telovadnici bo 7. maja Dan lucijske šole, v soboto 14. maja pa bo dan slovenske odbojke (ženska in moška odbojkarska reprezentanca Slovenije bosta igrali proti tujcem, ki igrajo v državni ligi odbojke).
Z Wendersem do konca sveta
Če se prištevate med alternativce, vam je lahko žal, da v Avditoriju niste gledali filma Wima Wendersa "Do konca sveta". Prvič, ker alternativa v Avditoriju ne izgleda nič drugače kot v ljubljanskem Cankarjevem domu in drugič, ker je bil film namenjen tistim, ki ga niso gledali. Tretjič, ker je bilo nesporno ugotovljeno, daje v Piranu danes več zabave, kot pa je bo v Avstraliji leta 2000. Res je, da nas je moderatorka pred začetkom predstave prestrašila, da film traja kar 3 ure (pa ni, ker je trajal samo 2 uri in pol), nakar nas je "potolažila", da originalna verzija traja 6 ur. Kar je bil verjetno edini razlog, daje nekaj gledalcev predžasno zapustilo dvorano. Wim Wenders je tvegal veliko, ker je hotel narediti filmsko epopejo, v kateri je združil kriminalko, znanstveno fantastiko in reklamo za SONY (ki je finančno omogočil, da je film končal). Pri tem je največji problem, da ni znal nehati oz. je ugotovil, da sploh ne more nehati glede na ambicije, ki sijih je postavil s samim filmom. Na končuje treba povedati, daje Wcndersu film, glede na veliko tveganje, uspel in je vsekakor vreden ogleda, ker je uspel prepričati, daje bistvo filma v njegovi pripovedi, ne pa v njegovem koncu, ki gaje moral preveč enostavno zaključiti.
M.Z.
PORTOROŽARIJE HП U VZO N O I NO d
TUOlSnt^O POlPBCPi


£ima, izdatno pomladno deževje in še aj so na Belokriški cesti zapustili globo-e brazde. Saj ne, da bi bila Belokriška esta poprej v dosti boljšem stanju, kot je daj. A kljub temu takšnih lukenj, takšnih lobokih brazd - malodane malih tektons-ih prelomnic - vendarle ni premogla, ^ečina šoferjev vozi po tem kolovozu -rugega imena si tudi ne zasluži - pravi lalom, ko se izogibajo najglobjim vdol-inam in najbolj špičastim izboklinam, a tudi pešcem ne preostane drugega, saj je pločnik,
Ml ПЕЈН-МАМ0 кЈеГ ба Je
1 кшке	kaj ostalo, pra-
MNU4VNE vzaprav v še AMEM\tostiJ slabšem stanju od cestišča, ali pa ga sploh ni. Cestno podjet-j Koper, ki naj bi Belokriško pot vzdrže-alo, pa kot daje ob njenem nezadržnem ropadanju izgubilo vsako upanje in dvi-nilo roke. Prebivalci Belega križa so jih s tudi. (Predlagamo preimenovanje v
lelokriški kolovoz).
^ *
4ekdo je menda Primorske novice naščuval", naj na portoroški krajevni kupnosti povprašajo, kaj bo naredila z elokriškim pločnikom in cestiščem. Nič, lede na količino denaija (0 SIT!), ki ga i občinski proračun, kamor se steka enar davkoplačevalcev, odštel krajevni kupnosti v ta namen. (Preostanejo nam e španski jezdeci).
Ze nekaj eminentnih politikov različnih barv, (skoraj) čistokrvnih Ljubljančanov, si je svojo volilno bazo poiskalo v piranski občini: od Petra Bekeša iz Združene liste socialnih demokratov, Jaše L. Zlobca iz LDS (ki seje poslanskemu mestu v državnem zboru brez velikih pomislekov odpovedal v korist dobro plačanemu mestu veleposlanika v Bruslju, svoje volilce pa je zapustil "s polno pestjo muh": tako ima manjša izolska občina zdaj na republiki 2 poslanca, piranska pa - nobenega), pa do zadnjega primera - dr. Dimitrija Rupla, ki ga ljubljanski del baze njegove (tedanje) Demokratske stranke ni izvolil za delegata na združitveni kongres z LDS na Bledu. Pa seje ex Demokrat, dr. Rupel ročno znašel in si "svojo" bazo "zrihtal" pri tukajšnjih Demokratih. Kljub tolikšni elastičnosti pa nekako dvomimo, da bi piranska volilna baza kdaj priskočila na pomoč tudi ex ministru Janši... (Če bi Dženes Džensa iskal bazo...)
v prejšnji številki "Portorožana" objavljeni rezultati ankete o tem, katero stranko bi volili polnoletni občani naše občine, so nekatere lokalne veljake nekaterih strank precej vznejevoljili. Tako je npr. veljak stranke SKD (le-ta je dobila preferenco 6,7% anketiranih) zaskrbljeno pobaral veljaka SDSS, ali je rezultat vpisan pri njegovi stranki tiskarska napaka (preferenca: 0%). (Vsega sta kriva korupcija in tiskarski škrat).
PORTO - FLES
*	Lido bar v centru Portoroža (končno) obnavljajo.
*	Pred gostiščem King pri poslovalnici SDK v vazah "lepo cvetijo" (umetne) rožice rumene.
*	Droga seli svoje pisarne iz objekta "Istra" v Začimbo na Seči. V bivši hotel "Istra" pa se bodo iz objekta "Virgini-ja" preselili delavci Hotelov Palace.
*	Belokriška cesta kriči "HELP", "AI-UTO", "NA POMOČ"....
*	Restavracija Grill ob osrednjem portoroškem kopališču je spremenila namembnost svojega funkcionalnega zemljišča - v drvarnico.
PRIJAVA OBISKOV (ni plačila!)
Prijava tujih državljanov se opravi na policijski postaji, če tujci pridejo za več kot 3 dni. Rok za prijavo je 3 dni Začasne prijave naših državljanov se opravi pri Oddelku za notranje zadeve Občine Piran, vendar samo v primeru, če ostane znanec, prijatelj ali daljni sorodnik na obisku več kot 15 dni, ožji sorodniki pa za več kot 30 dni. Opozarjamo pa, da je potrebno za obiske znancev in daljnjih sorodnikov plačati turistično takso pri Republiški upravi za javne prihodke, Izpostava Piran,
3koli velike noči smo po Portorožu in 'iranu videvali nekdanjega šefa nekdan-iga VIS-a (sedanje SOVE), tistega, ki ekaj da na eleganco in zato redko pozabi a metuljčka (v Piranu je bil brez, v Por-3T07.U pa z njim). Žal nismo uspeli izve-ieti ali je bil v naših krajih službeno ali golj na krajšem oddihu. (Brez metuljč-;a sploh ni on).
trave/ agency ^S^x
emona globtour^
Obala 33, Portorož, tel.: 73-356, 74-073
VABI SOBODAJALCE IZ PORTOROŽA K SODELOVANJU
ZARADI DOBRE PRODAJE ZASEBNIH APARTMAJEV VABIMO K SODELOVANJU NOVE SOBODAJALCE. ZAINTERESIRANE NAPROŠAMO,
DA SE OGLASIJO V NAŠI POSLOVALNICI VSAK DELOVNI DAN MED 9. IN 13. URO.
HVALA
ŠE O ANTENAH - BELOKRIŠKIH SEVEDA
Precej so se razširila mnenja, komentarji, polemike - če hočete - o (neškodljivosti belokriških radijskih anten. Nadaljujemo z njihovim objavljanjem - Čeprav so nekatera v zelo strokovnem jeziku - z upanjem, da se bo iz tega kaj koristnega izcimilo za nas, ki tu živimo.
Zaradi antene je v računalnikih več napak
Iskreno sem hvaležen "Portorožanu " in strokovnjakom (dr. Malačič u, mag. Henigmanu) ter g. Jakobu Cemažarju, ki so v februarski in marčevski številki komentirali morebitno škodljivost belokriške postaje. Načeli so problematiko, kije tudi z vidika računalniških komunikacij lahko pereča
Z nekaj dejstvi bi zato opozoril na probleme, ki jih imamo v naši občini zaradi vpliva belokriške postaje na omrežja za prenos podatkov. Preko omrežij za prenos podatkov imamo uporabniki v okviru določenih protokolov dostop do informacij, ki so shranjene v bolj ali manj oddaljenih računalnikih. Najpogostejša tehnologija za prenos podatkov je ožičena kabelska povezava med posameznimi elementi omrežja. Pri večjih razdaljah je treba omrežje za prenos podatkov priključiti na javno telefonsko omrežje. Ena od bistvenih lastnosti vsakega omrežja za prenos podatkov je maksimalna hitrost prenosa podatkov med elementi omrežja. Hitrost prenosa podatkov je odvisna od komunikacijske opreme in od motenosti ožičenih kablov oz. od števila napak, ki se pojavljajo na kablih in na opremi zaradi vplivov okolice. Ožičeni kabli so pod vplivom oddajnika na Belem križu v veliki meri moteni s signalom Radia Koper. To pomeni, da mora komunikacijska oprema, ki skrbi za prenose podatkov, te napake popraviti oz. mora v primerih, ko so napake nepopravljive, prenose ponavljati, kar gre seveda na račun hitrosti prenosa. Komunikacijska oprema, ki "zna" popravljati napake, pa je bistveno dražja. Seveda je dražje tudi njeno vgrajevanje in vzdrževanje, saj spada v razred profesionalne oz. polpro-fesionalne opreme. Za komunikacijska omrežja, ki so priključena na javno telefonsko omrežje, predstavlja dodatni strošek število impulzov, ki se porabijo za popravljanje napak. Kot primer naj navedem, da bi za prenos povprečne barvne slike v Piran potrebovali tudi več kot 30 minut, ob normalnih pogojih pa bi bilo dovolj 5 minut! Poleg naštetega je potrebno ožičenje za prenos podatkov in za napajanje še posebej zaščititi, kar še dodatno poviša sicer povsem nepotrebne stroške. Tu bi članek lahko končal, saj je navedenih problemov dovolj. Opisano stanje izhaja iz trenutnih razmer, ki pa se zaradi hitrega razvoja računalništva bistveno spreminjajo. Ob prihajajočih novih tehnologijah, ki obetajo, da bodo podeseterile sedanje hitrosti prenosa podatkov, pričakujemo, da se bodo vsi opisani problemi še zaostrili!
Peter Božič, Lucija
ANTENE
Ne gre za to, da sem vas speljal na javni led zaradi dveh bežnih stavkov v nekem intervjuju. Za pereč javni problem gre in tudi za vaš, dr. Malačič. Če mnenje o sevanju anten izrazi doktor fizike, ima to velik vpliv na javni odnos do tega problema, pa če nam je to všeč ali ne. Vse, kar sta z mag. Henigmanom napisala o sevanju anten, je v tehničnem pogledu brezhibno in lahko nam laikom pomaga razumevati ta problem. Res bi bila škoda, če bi to znanje ostalo neizrabljeno. Z znanjem in ne s krampi pa je mogoče premikati tudi gore.
Radia na srednjih valovih kot v času Lili Marlen ne poslušamo več. Srednjevalovni 300 megavoltni oddajnik, kije srž problema, je tako le še anahronizem in relikt preseženih časov. Da bi tej enostavni in imenitni diagnozi lahko sledilo zdravljenje, to je odklop in demontaža oddajnika, bo potreben močan in vztrajen pritisk strokovne in druge javnosti. Na praktičnih primerih ste nam nazorno pojasnili, kako to sevanje povzroča motnje pri delovanju aparatur, kijih pri delu uporabljate. Mag. Henigman pa nas seznanja s tehnologijo sevanja. Oba pa sta prispevek zaključila z ugotovitvijo, da nimata dokazov za škodljivost sevanja. Izgovarjata se na to, da področja škodljivosti ne obvladata in da vama ni poznano stališče ugledne institucije o tem. Ob vsem, kar sta o sevanju napisala, se takemu stališču čudim.
Mnogo bolj komplicirane in tehnično izpopolnjene elektronske aparature, kot so tiste, s katerimi upravlja npr. dr. Malačič, imajo sodobna vojaška letala. Se mnogo bolj izpopolnjene in tehnično dovršene komunikacijske in navigacijske naprave kot ta letala ima netopir, ki ponoči varno leta mimo gostih ovir in lovi insekte. Še bolj izpopolnjene stvaritev kot je netopir, najbolj izpopolnjena kar jih poznamo, pa je človeški organizem. Razvije se iz dveh celic, ki imata ob združitvi v svojem jedru shranjen celotni program za rast in delovanje telesa... Za to ima na razpolago kompliciran in do vsake celice razvejan komunikacijski sistem, ki je povezan s središčem. Če tak sistem izpostavimo močnemu in trajnemu vplivu nekega sevanja, smemo upravičeno pričakovati, da bo prišlo do motenj pri njegovem delovanju. V principu je vsako sevanje škodljivo. O tem so veliko pisali znanstveniki z vsega sveta tedaj, ko seje zgodil Černobil. Če sevanje povzroča tudi termalne učinke kot pri mikrovalovni pečici, je to dodaten razlog, da bi morali dvigniti znak stop.
Uspeha ne bo, če ne stopimo skupaj
Podatek, da raznih sevanj kar mrgoli okoli nas, nas zelo hitro navede na napačno sklepanje. Potegniti moramo strogo črto ločnico med prirodnimi pojavi, na katere je človeški organizem prilagojen ter tistimi, ki jih producira človek. Kot povsod, so tudi pri sevanju problem koncentracije! Soglašam z ugotovitvijo, da ni mogoče računati na uspeh, če zoper lo sevanje ne bomo nastopili organizirano! Na uspeh pa tudi ne moremo računati, dokler strokovnjaki s področja fizike in elektronike, da o številnih s področja medicine nc govorim, modro molčijo in nimajo nikakršnih dokazov o škodljivosti sevanja. Zeleni in sevanje
Primeren naslov za sevanje so tudi zeleni. Ko sem na nekem predvolilnem zborovanju o škodljivosti belokriškega sevanja, povprašal visokega funkcionarja zelenih in tedanjega ministra za znanost, dr. Tanciga, jc ta na vprašanje odgovarjal, odgovoril pa ni! Osebno sem tedaj naredil kri/ čez zelene. Pa ludi sicer zeleni niso nobene rekli in nič storili v zvezi s lern problemom. Je pa menda precej njihova zasluga, daje letališče usmerjeno naravnost v antene. nad desellisoc glavo množico krajanov in turistov in nc nad morje. Razlog pa naj bi bil v tem, da ne bi letala vznemirjala ptic, ki živijo na tem prostoru. Ptice živijo ludi na mojem vrtu in vrtovih mojih sosedov..., priznali pa moram, da le ptice niso tako plemenite kol tiste "zelene" na solinah.
Občina in sevanje
Pravi naslov za reševanje belokriškega sevanja je tudi občina. Občine so sedaj bolj ali manj povsod v blokadi. Če bi imeli lokalno samoupravo organizirano po evropskih merilih v majhnih občinah, bi ta problem lahko učinkoviteje reševali. Občina, kakršno imamo, pa nima časa in še manj denarja, da bi se ukvarjala s | tako nepomembnimi stvarmi, kot je Beli križ. Iz strahu pred držav-| nim centralizmom smo se odločili za mestno občino. Tisto, kar nas mora ob tem skrbeti, je velika indiferentnost številnih občanov do tega problema. Pripravljeni smo delati 4 ure zase in 4 ure za davke, pa se pri tem ne vprašamo, kdo (in kako) ta velik denar trosi. Preprosto navadili so nas, da nam nekdo vlada, zato se bomo demokracije še dolgo učili.
Zgledujmo se po zahodnih standardih
V	zvezi s študijo, ki se izdeluje na univerzi, menim, da bi bilo najbolje, da se naučimo tisto, kar drugi že znajo, to je, da prevzamemo njihove standarde. Zelo dobro bi bilo, da nam mag. Henigman postreže s podatki, kolikšna je moč sevanja v okolju anten v primerjavi s švedskimi standardi in do kakšne razdalje sega. To, j daje bil prostor ob anteni pozidan šele potem, ko je bila antena postav- ljena, je le na glavo postavljen problem. Niso problem ljudje in pozidava v prostoru, temveč sevanje. RTV in pristojne oblasti za posege v prostor pa lahko upravičeno vprašamo, če so j ob izdaji gradbenih soglasij in dovoljenj opozoril graditelje na se- ! vanje. Saj jim menda tudi za to plačujemo davke in RTV naročnino! Edini sprejemljivi odgovor na zastavljeno vprašanje je odstranitev vira sevanja iz tega prostora. Če sta Švedska in ZDA, državi
z najvišjo stopnjo tehničnega in civilizacijskega razvoja, predpisali j stroge standarde za najvišjo dovoljeno moč sevanja, tega nista storili kar tako, zaradi lepšega, temveč zaradi škodljivosti sevanja na zdravje ljudi. V samostojni Sloveniji pa še kar naprej uporabljamo balkanske standarde, po katerih posvečeni lahko delajo, kar hočejo. Tudi morebitne spremembe standardov bodo takšne, da odgovornim ne bodo delale preveč težav, zato se nanje ne gre zanašati.
Demokracija je naporna zadeva
V	zvezi s problemi okrog iskanja lokacij za radioaktivne odpadke. Vranoviči, radar na Slavniku ipd., so nekateri zagnali vik in krik, češ to pa je anarhija. Demokracija je res zelo naporna zadeva. Če bi jo imeli že prej, bi namesto Žirovskega vrha, Kidričevega, nu-klearke ipd., imeli kaj drugega in manj dolgov ter nižje davke. Za 1 strogimi standardi, ki so jih sprejeli vladi in parlamenta Švedske in ZDA pa nedvomno stojijo najuglednejše znanstvene institucije teh držav. O škodljivosti sevanja visokonapetostnih anten in daljnovodov je bilo že veliko napisanega v reviji "Zdravje", kije povzemala ugotovitve znanstvenikov. Po potrebi se lahko obrnemo nanjo, da o tem ponovno in bolj celovito kaj napišejo. Ko zapeljemo v nepregleden ovinek, ne smemo dvomili ali bo iz nasprotne smeri pripeljalo vozilo. Tudi dvom o škodljivosti sevanja je nevaren! Leto ubija počasi, nevidno in je najbolj nevarno za najnežnejša življenja, to je tista, ki šele naslajajo, ali pa bodo šele spočeta. Znanost vse utemeljuje z eksperimenti in merilnimi instrumenti. Vendar je veliko stvari, za katere znanost še nima odgovorov. Mnoge odgovore nam prinaša življenje kar samo, vendar s posledicami, ki jih nikakor ne smemo prezreti.
Pridružite se
Vse, ki menite, da jc antensko sevanje škodljivo, vabim, da sc oglasite in pridružite zahtevi za odklop visokonapetostnega oddajnika. Šele ko nas bo veliko, bomo tako močni, da smemo računati na uspeh.
Jakob Čemaiar, Portorož
Pripis uredništva:
Kljub temu da se bo komu zdelo, da z objavljanjem prispevkov o sevanju belokriškega oddajnika pretiravamo, menimo, da smo zarezali v tako občutljiv problem, ki so sc ga doslej vsi po vrsti izogibali, in da je vsak članek o tem vreden pozornosti in objave. Apelu g. Čemažarja pa je vredno
Portodekagrami:
*	Skoki z elastiko - Podjetje Exlesoir iz Kranja se že od zime poteguje pridobiti dovoljenje za postavitev stolpa za skoke z elastiko. Najprej so konstrukcijo želeli postaviti na osrednjo portoroško plažo, pa niso dobili soglasja krajevne skupnosti, ki je menila, da bi dvigalo preveč kazilo veduto Portoroža. Kaže pa, da bo podjetje uspelo to v svetu zelo popularno atrakcijo postaviti na neasfaltiranem parkirišču med bernardinskim kopališčem in jadralnim klubom "Pirat".
*	Garažo bodo prestavili - Metropol Hoteli, d.d. so se odpovedali načrtovani nadgradnji Grand hotela Metropol. Za garažno hišo pod Metropolom pa so našli novo sprejemljivejšo lokacijo, ki bo ohranila več zelenih površin in oljčni
gaj* Bo letos "Kastel" obratoval do treh? - Podjetje IN TOUR, d.d. iz Kopra, ki je lani na tržnici "Kaštel" postavilo kupolasto konstrukcijo, je z občino Piran sklenil pogodbo za najem tega prostora do konca prihodnjega leta. Ker je bivši hotel Helios v prodaji, je IN TOUR moral iz njega umakniti svojo kuhinjo, ki jo je že začel premeščati na del tržničnega zemljišča. "Intourovci" želijo letos podaljšati obratovanje tržnice do 3. ure zjutraj in povečati delež gostinske ponudbe z 10 na 15% razpoložljivega tržničnega prostora. Za najem stojnice v "Kaštelu" bo letos treba odšteti 5.000 DEM.
*	IN TOUR v vili Mariji - Pri IN TOUR-ju imajo velike ambicije. V najem so vzeli tudi restavracijo v vili Mariji v Portorožu. Ze dva najemnika sta se pri tej restavraciji opekla... Glede na to, da bo pri vodenju restavracije imel prste poleg tudi izkušeni gostinec, ki je že imel v najemu luci-jsko "Asterino" in si je dodatne turistične izkušnje nabiral še v Kranjski gori, zna biti, da bo posel stekel, kot je treba...
Za to številko "PORTOROŽANA " so prispevali: Mario SIMONOVIC s Senčne poti 2000 SIT; Jožko ŽELJKO s Stare ceste 1000 tolarjev, družina PUŠ-NIK z Letoviške poti 1000 SIT; družina BENVSSI s Strme poti 1000 SIT, družina BOŽIČ prav tako s Strme poti 1000 tolarjev, Jože SABADIN z ulice Med vrtovi 1000 SIT, družina ŠTRAN-CAR z Belokriške ceste 2000 tolarjev, g. VOLK z Lepe ceste 1000 tolarjev, družina RUSJAN s Koprske ceste 1000 tolarjev, Sonja HRKALOVIČ iz trgovine "Sonja" v Luciji 1000 tolarjev, Dora IVA NIČ s Postajališke poti 1000 SIT; družina ORAŽEM s Stare ceste 1000 tolarjev in Ri-no MED VEŠČEK s ceste Obala 1000tolarjev. "Portorožan"se zahvaljuje vsem in se priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (Lnadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št 51410.645-50022 s pripisom "Za Portorožana"!
Številka/numero 4*april/aprile 1994*letnik
/annoIV*Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ *UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d.gl. in odg.urednika), Mitja JANČAR, Jovan NIKOLIČ, Snežna RESEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN *oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom: Toms, GraffitLine, d.o.o. Izola *tisk/stampa: PiGRAF, d.o.o. Piran *naklada/tiratu-ra: 2200 * izdaj atelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDI-RIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Porto-rož/Lungomare 16, Portorose *telef.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un'esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUE-STO NUMERO HANNO COLLABORATO: Jakob ČEMAŽAR, Andreja RUPNIK, Sandra KUMP, Peter BOŽIČ, Valentina KLEMŠE, Tanja NEDOH, Sašo ŠRAML, dr. Jelka MIŠIGOJ-KREK in dr. Milan KREK, Zdenko VOZLIČ, Miloš JOVANOVIČ, Aja GOLJA, mag. Andrej AVČIN in še kdo...Vinjete S.Sambi_
Adriatic*
zavarovalna družba d.d. assicuraziom s.p.a.
AVDITORIJ PORTOROŽ -PORTOROSE
Program za mesec maj
*	nedelja, L maj 94 ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: PELIKANOVO SPOROČILO (kriminalni thriller; režija Alan Pakula, glavne vloge: Julia Roberts, Denzel Washington)
*	petek, 6. maj 94 ob 20.30: PODROČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN v organizaciji KUD Karol Pahor Piran
*	sobota, 7. maj 94 ob 18.00: PREMIERNI NASTOP BALETNE SKUPINE KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Lidije Pogač ar
*	nedelja, 8. maj 94 ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: PLEZALEC (pustolovska drama; režija Renny Harlin, glavne vloge: Sylvester Stallone; Cannes '93)
*	nedelja, 15. maj 94 ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: KLA VIR (režija: Jane Campion, glavne vloge: Holly Hunter, Anna Paquin; osem nominacij za oscarja '94, oskar za scenarij in ženski vlogi '94, Zlata palma Cannes '93)
*	sobota, 21. maj ob 20.30 - GLEDALIŠKA PREDSTA V A -
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana; Herbert Achternbuch: SUSN, (režija: Eduard Miler, scena: Meta Hočevar, koreografija: Matjaž Farič, igrajo: Nataša Barbara Gračner, Olga Grad, Olga Kacjan, Marinka Štern, Ivan Rupnik, Pavle Ravnohrib, Niko Goršič, Janez Škof, Jožef Repoša, Dario Varga...). Predstava je za koncertno-gledališki abonma in izven, cena vstopnice: 1000 tolarjev.
*	petek, 27. maj 94 ob 20.30 - PREDDIPLOMSKI KONCERT: IZTOK BABNIK - pozavna (Akademija za glasbo, prof. Boris Šinigoj)
*	sobota, 28. maj 94 ob 21.30: POGLEJ IN ZADENI, direkten prenos oddaje TV Slovenija iz portoroškega Avditorija v organizaciji RTV Slovenija in agencije M & J, d.o.o.
*	nedelja, 29. maj ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: ČAS NEDOLŽNOSTI (ljubezenska zgodovinska drama; režija: Martin Scorcese, glavne vloge: Daniel Day Lewis, Mechelle Pfeifer, Winona Ryder), dve nominaciji za oscarja '94, Benetke '93.
AVDITORIJ PORTOROŽ
program za april * program za april * program za april
*	četrtek, 31. marec ob 20.30: Stolna cerkev Piran -VELIKONOČNI KONCERT, W.A. Mozart: REQUIEM, (solisti, zbor in orkester Cappella Istropolitana iz Bratislave, vstop prost)
*	nedelja, 3. april ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana - FILMSKO GLEDALIŠČE: V IMENU OČETA (politična drama; režija: Jim Sheridan, glavne vloge: Daniel Day-Lewis, Emma Thompson; Zlati medved Berlin '94, sedem nominacij za Oscarja '94)
*	sobota, 9. april ob 16.00: Avditorij Portorož - velika dvorana
-	OTROŠKI PROGRAM: Lutkovno gledališče Ljubljana: STOTISOČNOGA (avtor: Boris A. Novak, režija: Mile Korun, vesela, zabavna, pa tudi malo resna igrica z nenavadnimi situacijami; cena vstopnice: 300 tolarjev)
*	sobota, 9. april ob 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana
-	PREDSTAVITEV FILMA IZ FILM ART FESTIVALA LJUBLJANA DO KONCA SVETA; (poetična alegorija, režija: Wim Wenders, po filmu bo pogovor s prof. Jasno Čebron; cena vstopnice: 500 tolarjev)
*	nedelja, 10. april ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož - velika
v \/_ >✓	__V
dvorana - FILMSKO GLEDALIŠČE: CAS NEDOLŽNOSTI (ljubezenska zgodovinska drama; režija: Martin Scorcese,
glavne vloge: Daniel Day Lewis, Michelle Pfeifer, Winona Ryder; dve nominaciji za Oscarja '94, Benetke '93)
*	petek, 15. april 1994 ob 17.00: Avditorij Portorož - velika dvorana - KONCERT NAGRAJENCEV TEKMOVANJA MLADIH VIOLINISTOV IN VIOLONČELISTOV ALPE JADRAN - GORICA 1994
*	sobota, 16. april ob 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana - KONCERT V POČASTITEV TARTINLJEVEMU ROJSTNEMU DNEVU (orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Milan Horvat, solist: Igor Škerjanec - violončelo, program: Osterc, Tartini, Schubert; cena vstopnice: 1.300 tolarjev)
*	nedelja, 17. april ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana - FILMSKO GLEDALIŠČE:
ŽIVI (film katastrofe - letalska nesreča po resnični zgodbi, režija: Frank Marshall, glavne vloge: Ethan Howke, Vincent S pano)
*	nedelja, 24. april ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana - FILMSKO GLEDALIŠČE: SCHINDLERJEV SEZNAM (vojna drama, režija: Steven Spielberg, glavna vloga: Liam Neeson, Zlati globus za film leta).
шЉ05'"15
/vrnitev nepr
j, on» običaj- da bi re««ajo lokalno raver. če» piranske občine ic.v-
■ Г. . — n 1-nr'iC A*" '.
loženj
NOV URNIK POSLOVANJA SPLOSNE BANKE
KOPER
V okviru programa posodabljanja in racionalizacije poslovanja uvajamo v Splošni banki Koper deljeni delovni čas: Od 28. marca 1994 boste lahko Vaše denarne zadeve urejali: od ponedeljka do petka: 8,30 - 12,00
15,00 -17,00 sobota: 8,30-12,00
Različne oblike brezgotovinskega poslovanja Vam omogočajo opravljanje finančnih poslov tudi v času, ko so naša bančna okenca zaprta. OBIŠČITE NAJBLIŽJO ENOTO SPLOŠNE BANKE KOPER! Z veseljem Vas bomo seznanili z možnimi oblikami poslovanja in skupaj poiskali
najprimernejše za Vas.
ЖШ splošna banka koper
zas-j'
• mtije bolje priklicati;::.-: • - io pivih takih je. da je - ' i Jifanskemparlamentu - ; Ä Jstn optanton (esu.' r / vi Nesporno bodo to zr.:: ■ imnje-politićnih kot pa zs.i: :pnjetno vprašanje pnsio'-:..-' Me, kar verjetno opra*.:-v: it končana, da Osimski sr-Ti". fijetna pa lahko postar.e žilami prednostno pravico :r
/iiA.ij- - л. -
/Vompv, v "
ЗоЕ T>ELJEs.£
кмо ^
Д/
Van Potrebno ^ Zac
ravnaj ^atdccidirar-
'Nог. Potem b---