Štev. 176.	V	Ljubljani, v sredo, 5. avgusta 1942-XX.	Leto	VII
lzkl]otna poobUščenka za oglaSevanJe italijanskega in tujega | Uredništvo to oprava: Hopitarjeva t, Ljubljana. E Concessionaria esclnsiva per la pobblldtd d) proventenza ttaltane Izvora: Unione FubbliciU Italiana S. A-, Milano.	= Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. =	ed	estera:	Unione	PubbiiciU	ttaiiana	h.	A.	Milano,
—innnrur" im i mn n »iiiiiiii« wi~~TiiiaTrTHTnTTn«r«nn iiwi,,r"11111—ih—mk—p—<»^»».rniurrntir*■———•—■»"'»u™MTrrT«iii^Tiiii'H»romii»rcir*T'rapT«~
Rpeflizlone In abbonament« postal*
Poštnina plačana v gotovini
Vojno poročilo št. 798
Patrolni in letalski spopadi na egiptovskem
| IIVV
bojišču
Uradno vojno poročilo štev. 798 pravi:
Na egiptovskem bojišču so bili patrolni na-stopi.
Nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelili *fi angleška letala vrste Spitiire in tri letala vrste Hurricane.
Osni letalski oddelki so bombardirali letališča na Malti in nad otokom uničili tri angleška letala.
Položaj na ruskem bojišču:
Nemški sunki do reke Kubana pod Kavkazom
Zasedba industrijskega mesta Vorošilovska —- Nadaljevanje sovjetskih napadov v kolenu Dona
Razbremenilni napadi pri Rževu strti
Hitlerjev glavni stan, 5. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Vzhodno od Azevskega morja so nemške divizije zlomile odpor boljševiških zadnjih straž, ki se deloma še vedno zagrizeno bore. Nagli oddelki vojske in SS so z drznimi nastopi dosegli reko
I Kuhan na več točkah. Industrijsko mesto Voroši-lovsk je bilo zavzeto po silovitih bojih, ki so se m razvijali prav do stanovanjskih predelov.
Odmev Mussolinijevega obiska v Goriziji po svetovnem tisku
Berlin, 5. avgusta, s. Ko berlinski tisk poroča in odločni nastop Italije zoper srbski šovinizem in
...    1 • • TA     1 .. nAnJniil n<Mirln»in nnnnn lrAmiltl loliptlA KonfliJoflTA
? govoru, ki ga je Duce imel v Goriziji, poudarja zlasti njegovo trditev, da imata os in pa trojna zveza na razpolago sredstva dosege zmage. Potem *>sti poudarjajo veličastno manifestacijo navdu-Senja, katero so-sprožile Ducejeve besede.
Tokio, 5. avgusta, s. Vsi japonski listi se ba*-v*jo z Ducejevim potovanjem v Gorizijo ter posebno poudarjajo tisti del njegovega govora, v katerem je dejal, da do druge fronte najbrž ne bo Prišlo nikjer na svetu in da imata os ter trojna zveza sredstva za dosego zmage. >Asahi« prinaša Vrh tega dopisa iz Rima in v njem poudarja trdni
zoper komunistično, banditstvo.
Budimpešta, 5. avgusta, s. Ves madžarski tisk vidno poudarja Ducejev obisk v Goriziji. Posebno podčrtavajo pomen govora, ki ga je Mussolini imel pri tej priliki in v njem omenil, da je Angležem in Amerikančem nemogoče ustanoviti drugo bojišče. Ducejev obisk v krajih, posvečenih po krvi italijanskega vojaka v poprejšnji vojni ima visok naroden pomen — piše »Magyar Orzsag«. Madžarsko ljudstvo ima, kakor italijansko ljudstvo globoko vero v zmago, saj imajo velike države osi in trojne zveze v rokah vsa sredstva, da jo lahko dosežejo.
Bitka za Afriko in njen pomen za usodo Evrope
Sedanji boj v severni Afriki je boj Evrope proti Ameriki, trdi nemški
časnikar Ross
Miinchen, 5. avgusta, s. List »Miinchener
I’elieste Nachrichten« objavlja članek, ki ga je ^apisal dr. Colin Ross pod naslovom »Boi za A‘riko« in.v niem omenja rečenico, ki ie Lila Posebno po versailleskem miru zelo v rabi: Za /■o. voino bo evropski prostor premajhen. Odločilni boj bo v Afriki.
Ta rečenica -— nadaljuje člankar — se dejansko uresničuje. Čeprav ni mogoče reči. da bi vojna v Afriki in v Egiptu predstavljala odločilni končni boi,, vendar vsekakor drži, da se danes v Afriki ne vojskujejo za razdelitev kolonij na tej celini, temveč v prvi vrsti za Evropo, za njeno bodočnost in za njeno usodo.
Članek nadaljuje z zatrdilom, da ie moči Afriko smatrati za celino le z zemljepisnega stališča, toda s kulturnega in gospodarskega stališča pa ie bila vedno boli trpni kakor pa dejavni činilec v svetovni zgodovini. Zgodovinsko prav za prav afriške celine ni, kajti njeni deli so postali deli različnih evropskih držav. Saharska puščava ie neke vrste usodnost, kajti Neverna Afrika je bila po stalnih odnosa jih in trgovini povezana s Sredozemskim območjem, dočim zaradi ogromne puščave ni imela zveze z ekvatorsko in podekvatorsko Afrikft. Zemlie-Pisni položaj držav, ki leže ob Sredozemskem morju, je omogočil začetek in razvoj antične zgodovine tedaj, ko se je začel boi za Afriko, 1? ie za Sredozemsko Afriko, ki ie tvorila del riniskega imperija. Sodelovanje v Sredozemlju ?e ie začelo le na podlagi obstanka rimskega
Jrnperija.
Polagoma pa so Afriko dobili pod oblast Arabci in Turki. Zaradi velikih svetovnih odkritij pa se ie Evropa začela vživljati v oceansko vzdušje. Vse države, kakor na primer Španija, so stremele za novimi osvojitvami in priključevanji in tako so počasi začeli pozabljati na to, da spada Sredozemska Afrika prav za Prav v evropski okvir. Po neizogibnih proti-
udarcih, ki so prišli kot posledica naselevania novega sveta, se ie Evropa začela znova zanimati za črno celino in tako ie prišlo med evropskimi državami do njene razdelitve. To je dejstvo, ki ie dalo pečat načelom kolonialne politike v preteklem stoletju.
Boj za Afriko se danes ne bojuje med evropskimi državami, pač pa med Evropo in iz-venevropskimi državami. To ie podoben boi, kakor ie bil boi v starih časih le s to razliko, da ie sovražnik Evrope zdai Amerika. Zdai Sredozemska Azija in Vzhodna Azija nista več sovražnika, pač pa zaveznika. Kakor ie v sredozemski skupnosti, urejeni pod vodstvom Rima, imela Mala Azija svoj politični in kulturni VP **? •	‘r*13!0 v evropskem prostoru Se-
verne Afrike islamski narodi vzhodnega Sredo-zemlia svoi delež v boju za kulturo, ki se v tem prostoru ustvarja.
Ta odsek, ki predstavlja za nas zadnjo dostopno rezervo prostora in surovin, ie treba zavarovati pred tujimi vplivi. Tujec je Anglija, •V? ‘z^enevropska in protievropska sila. ki ie izdala Evropo in jo prodala Ameriki. Tako pa hoče Roosevelt v Afriki in v Egiptu dobiti na-zai tiste surovine, ki jih je izgubil v jugovzhod-n' .?Z111.- V1 ,za*° se bori za Afriko. Bitka za Afriko le boi Evrope proti Ameriki, zaključuje člankar.
Letalski oddelki so napadali umikajoče se sovražnikove vrste z uničujočim uspehom ter so podnevi in ponoči bombardirali sovražnikova letališča, preskrbovalni promet in železniške naprave tja do severnih obronkov Kavkaza.
Med Saloni in med Donon so se nemške in romunske čete pririnile še naprej proti vzhodu.
Med nočnim letalskim napadom na plovbo po Volgi je bila potopljena ena sovjetska petrolejska ladja.
V velikem kolenu Dona so pa boljševiki nadaljevali s svojimi nekoristnimi protinapadi.
V pokrajini okoli Rrževa so bili strti ponovni sovražnikovi razbremenilni napadi. Na bojišču pri Volhovu in pred Petrogradom so naši napadalni nastopi dosegli krajevne uspehe.
V Finskem zalivu sta bila z bombami potopljena dva sovjetska pobiralca min, neki drugi pa je bil poškodovan.
V Egiptu so nemška bojna letala v noči na 3. avgust in včeraj bombardirala angleška letališča in taborišča pri Aleksandriji. V severni Afriki
Nadaljevanje letalske ofenzive na Malto
Področje vojnih nnstopov, 5. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Letalska ofenziva zoper otok Malto se nadaljuje brez postanka. Cilji, ki jih italijanski in nemški letalci napadajo kar naprej, so 'letališča Ta Venezia, Halfar. Kudiah in Mikaba. Ponovni italijanski in nemški napadi v teh zadnjih dneh so bil zelo uspešni in so povziročili huda opustošenja v napravah in bivališčih. Sovražnik si brezuspešno prizadeva ovirati napadalno delavnost letalstva osi z vsemi obrambnimi sredstvi, ki so mu na razpolago: z uporabo protiletalskih baterij, z navadnimi lovskimi in zilasti z nočnimi letali ter s skupinami osvetljevalcev, toda vse te poskuse iz-jalovlja pobuda italijanskih in nemških letalcev. V zadnjih nočeh so italijanski bombniki napadli malteška letališča in dosegli sijajne uspehe.
Junaška smrt poveljnika neke nemške oklepne armade
Berlin, 5. avgusta, s. Iz vojaškega vira poročajo, da je med nekim silovitim vojnim nastopom našel junaško smrt na bojišču generalni major Julius von Benuth, načelnik giav-nega stana neke nemške oklepne armade. Ni se vrnil s poleta, s katerim je hotel doseči oklepno skupino, ki se je pririnila zelo daleč za hrbet umikajočemu se nasprotniku. Hotel je tej sikupini dati važno zapoved. Generala so dolge dneve skrbno iskali, toda vse iskanje je bilo brezplodno, dokler ni nekaj nemških vojakov našlo generalovega trupla. V nemških vojaških krogih poveličujejo postavo tega hrabrega in junaškega vojaka kot vzgled visokih vojaških vrlin, s katerimi se je generali odlikoval že med vojno na Poljskem in v Franciji. Med strahovito rusiko zimo' je sijajno rešil kočljive in odgovorne naloge na čez vse važnem predelu, katereami je zapovedoval.
Italijanski odnošaji in zahteve do Egipta
Sofija, 5. avgusta, s. Poluradni »Večer« objavlja obširen članek o odnošajih med Italijo in Egiptom in poudarja, da je Itailija vzdrževala vedno dobre odnošaje s to državo. Po drugi strani pa je znano, da smatrajo Italijani Sredozemski prostor kot svoj življenjski prostor in da je v neposredni bližini Egipta
Nemški obrambni zid ob zahodni evropski obali
Zanimivi podatki z nadzorstvene poti nemškega ministra za orožje
Berlin, 5. avgusta, s. Nemški poročevalski urad je zvedel, da je nemški minister za oboroževanje in oskrbo, Speer, pred nekaj dnevi v spremstvu poveljnika SS oddelkov Dietricha, poveljnika stražnega polka »Adolf Hitler« ter v spremstvu poveljnika nemške mornarice Pregledal nekatere močne utrdbe ob zahodni evropski obali.
Daljnostrelni topovi tain go zavarovani s krožnimi utrdbami, ki imajo meter debele stene iz železobetona ter so v njih majhni topovi za boj proti manjšim pomorskim enotam. Organizacija te utrdbe je hitra in udobna. Pred vsako teh strahotnih obrambnih postojank in za njo je nakopičena baterija za baterijo. Žgoče sonce s svojimi žarki ne more prodreti v te. sklenjene črte utrdb in baterij.
Niti s kopnega niti z morja ni videti nobenega znamenja, ki bi bilo iz njega mogoče sklepati, da so tu kakšne utrdbe. Vsak strelski jarek, vsak zaklon in vsak zakop je skrbno skrit. Nikjer ni nobenih »mrtvih kotov« in ogenj vsake baterije se lahko križa z ognjem druge. Sovražnik bo lahko stopil na kopno, toda takoj se bo znašel v ognju nemškega strelnega orožja. Predvsem bo imeli opravka z minskimi zaporami na visokem mor j u.^ z lučjo obsvetljevalcev in potem z ognjem tež.kega in lahkega mornariškega totpnistva.
Pa tudi če bi se kakšnemu sovražnemu oddelku posrečilo, da se izkrca, se bo znašel takoj pred drugim orožjem, ki ga bo sprejelo: prod kopenskimi minami, močno utrjenimi st.roiniškitni srneadi. pred žičnimi ovirupii ter
slednjič pred granatami, metalci ognja in pa pred prenosljivim orožjem. Branitelji poznajo vsak štirijaški meter ozemlja, pa tudi vodno površino, katere obramba jim je bila zaupana. Baterije in oddelki vojaštva s puškami in lahkimi strojnicami poznajo •natančno vsako razdaljo, vsak grebenček, vsako vdolbinico in vsako stklano pečino.
Če bi sovražnik skušal spustiti padalce, imajo utrdbe povsod ob obali opazovalce ter orožje za obraimbo. Neposredno za utrdbami vojne mornarice imajo svoje utrdbe oddelki suhozemsike vojske, ki so zgrajene v globino. Poleg tega pa je poskrbljeno tudi za letalsko obranubo. Celotna ureditev predstavlja nepremagljiv zid za obrambo Evrope.
vojaške oblasti pristojne soditi vse prestopke, ki so v zvezi z vojaškim vohunstvom ter tudi vse prestopke, ki se nanašajo na državno obrambo, tudi če jih zagreše civilisti. Ukrep hkra-tu poostruje kazni, ki jih za take prestopke določa kazenski zakonik. Ukrep je naperjen zoper vse tiste, ki si izmišljujejo ali širijo zlagane novice, če bi, te utegnile razburjati prebivalstvo, in pa tiste, ki sc pregreše zoper švicarsko nevtralnost.
in nad Malto so nemški lovci brez lastnih izgub » letalskih dvobojih sestrelili 9 angleških letal.
V boju zoper Veliko Britanijo je letalstvo včeraj znova napadlo vojaško pomembne naprave i* letališča v Middlandsu ter na vzhodni in južni angleški obali, deloma tudi v nizkem poletu. Preteklo noč so na pomorskem predelu Torquayu bojna letala zadele v sredo tri trgovske ladje iz nekega angleškega sprevoda.
Vesti 5. avgusta
Sueški prekop, glede katerega je Italija silno občutljiva, saj pomeni zanjo življenjsko vprašanje, ki ga je treba temeljito rešiti. List omenja tudi nedavne izjave sil osi, nanašajoče se na Egipt. Ob tej priliki so italijanski krogi poudarjali stoletne odnošaje, ki so bili med Italijo in Egiptom. Obe državi sta' v vseh trenutkih svoje zgodovine gojili nespremenljive odnošaje in sodelovanje; List končuje: Tisto, kar zahteva Italija od Egipta, ne da bi se v najmanjši meri vmešavala v egiptovsko neodvisnost. nedotakljivost in suverene pravice, je naslednje:
1. Učinkovito poroštvo za svobodno pot skozi Sueški prekotp.
v 2. Uvedba kulturnih in gospodarskih od-nošajev med Egiptom in Italijo.
3. Priznanje življenjskih koristi, ki jih ima Italija v kirajih, ki spadajo v okvir rimskega	Carigrad,	4.	avg. DNB: Novoimenovani turški
imperija.	)	poslanik za Sovjetsko Rusijo Deševat Ačikalin je
Potrebno je poudariti, da nobena teh za- snoči odpotoval iz Ankare v Bagdad. Od tam na-Jvtev ni v nasprotju z življenjskimi koristmi merava oditi v Teheran, iz Teherana pa z leta-Egipta, niti ne z njegovo bodočnostjo.	lom v Kujbišev.
Resen švedski opomin sovjetski vladi
Če pritožbe ne bodo zalegle, bo švedska .nastopila z orožjem
Odpust nad 60 letnih uradnikov iz državne službe na Hrvaškem. Poglavnikov najnovejši ukrep določa, da morajo vsi civilni in vojaški državni uslužbenci, ki so dopolnili 60. leto, v treh dneh prositi za odpust iz službe. Ukrep pa ne velja za aktivne ministre.
Predsednik bolgarske vlado dr. Filov je včeraj sprejel italijanskega poslanika v Sofiji grofa Magistratija ter imel z njim dolg pogovor.
V Banji Luki je pred nekaj dnevi začela poslovati
nova hrvaška radijska oddajna postaja. Najmodernejši stroji žalijo so bili kupljeni v Italiji.
V Italijo je iz Sofije odpotovalo 105 članov bol-
garske mladinske organizacije sBrannik«. V Sofijo pa je danes dospelo 250 italijanskih avanguardistov, ki bodo gosti omenjene bolgarske mladinske organizacije v zameno za člane »Brannikac, ki so prišli v Italijo.
Španski državni poglavar general Franco je poslal predsedniku argentinske republike Castillu lastnoročno pismo in pa posnetek Columbove jadrnice sSanta Maria«. Obe dragoceni darili je predsedniku izročil admiral Magaz, španski poslanik v Buenos Airesu.
Hitler je podelil odlikovanje hrastovega lista na viteškem križu reda železnega križa letalskemu naredniku Beerenbroku, pilotu v nekem roju nentških lovskih letal, ko je dosegel svojo 102. zmago v zraku.
Izpustitev zaprtih indijskih komunistov iz ječe pomeni, da je Anglija skleitila spremeniti v dejanje skrivno pogodbo s Sovjeti, izročiti Indijo v plen komunizmu in z enim udarcem neizprosno uničiti nele politično, temveč tudi , zemljepisno enotnost indijskega ozemlja, pišejo švedski listi.
Japonski minister za kmetijstvo je na zadnji seji vlade povedal, da se obeta državi dobra letina. Slovesno službo božjo za padle člane španske »Sinje divizije«, ki se bori na ruskem bojišču, so imeli včeraj v Segoviji. Navzoči so bili zastopniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti. »M} smo bili vedno pripravljeni nn poskus vdora, nemški vojaški krogi so po zasedbi zahodne Evrope računali z možnostjo, da bi nasprotnik napadel tudi tam. Toda obrambni zid na evropski obali, tudi na Norveškem je tak, da bi vsak poskus vdora bil nesmiseln. Če v Nemčiji zdaj odkrito govore o tem vprašanju, je do tega prišlo zaradi velikega vpitja v zavezniškem taboru,« so povedali tujim časnikarjem na pristojnem nemškem mestu, kakor poroča madžarski tiskovni urad.
Sovjetski general pripoveduje Nemcem
Berlin, 5. avg. s. Zanimive reči je povedal neki sovjetski brigadni general, ki so ga Nemci zajeli pri zadnjih bojih. O njegovem pripovedovanju obširno poroča neki član nemških propagandnih kompanij. Ruski general je dejal, da so se sovjetska poveljstva podvizala s pošiljanjem zlaganih poročil v vrhovno poveljstvo, in torej k Stalinu, brž ko je začelo iti slabo. Umiki so se spreminjali v zmagovite nastop, žrtve sovjetskih vojakov v pokolje nemških vojakov itd. Taka poročila so povzročila samo nove zapovedi, da je treba napredovati za vsako ceno in so pomagala v kratkem ustvariti naravnost katastrofalen položaj. Ta položaj se prav zdaj razvija v vsem svojem obsegu.
Novi turški poslanik v Rusiji
Poostrene kazni za vohunstvo in za kršitev nevtralnosti v Švici
Bern, 5. avg. s. 10. avgusta bo začel veljati .... r ,___________________________ .	___________
ukrep švicarske vlade, ki določa, da so edino , za vojaški nastop proti naši državi. Švedski narod
 - — XI.	L1 ,. n i ■	r\ 1*1C T J~\ Ttl A	CArlii*	-	    1	*	  La	I	1	!	1	_	_	1	_	J_'	1	ma	tn	■'	J	.	1	__
Stockholm, 5. avgusta, s. Švedski tednik »Sve-rige Flotta« obsoja v svoji zadnji številki z zelo ostrimi besedami napade sovjetskih podmornic na švedske trgovske ladje. Sedanji vojni položaj in mednarodna pravila — piše omenjeni list — nam dajejo pravico, da smatramo te napade in izzivanja
*vn , .rt !	u	^	i	n_	„ ..rti! m n ? I /I	tri	-	-	..	rt
in tisk sta odgovorila na ta izzivanja, toda ta izzivanja so bila takšna, da bi bil upravičen še odločnejši protiukrep. Vsa zavijanja in vsi sovjetski izgovori ne bodo spremenili našega mnenja, da so s tem, ko so torpedirali lnjrne švedske ladje, hoteli napasti Švedsko. Naša vlada se je pritožila pri sovjetski vladi. Toda, če pritožbe ne zaležejo, nam ne bo preostalo drugega, kakor da se poslu-žimo skrajnega sredstva, t. j. da zagrabimo orožje proti morskim razhouiikom, na naj ti nastoDaio no
lastni pobudi, ali pa naj dobivajo za takšna dejanja navodila1 z višjih mest. Švedske pomorske in letalske sile imajo dolžnost v primeru novih izzivanj nastopiti in udariti nazaj z vso silovitostjo.
Uspehi japonskih podmornic
Tokio, 4. avgusta. AS: Zadnji teden so japonske podmornice potopile na zahodnih ameriških obalah, v Indijskem morju ter v avstralskih vodah 8 trgovskih ladij z 68.000 tonami. V zvezi b tem poroča tokijski radio, da so japonske podmornice od začetka vojne potopile 374 ladij i 2,600.000 tonami.
Ko iščeš samsko sobico
Ljubljana, 5. avgusta.
Vremenske prilik: naših krajev nujno zahtevajo. da preživimo skoraj pol življenja pod varno streho v stanovanju. Zato si vsakdo, zlasti pa meščani, ki prežde v soparnih, temnih in mnogokrat nesonenih uradnih prostorih, želi lepe sobice, kjer lahko preživi mirne opoldanske proste urice in večerni prosti čas, ko se vrne zgodaj s sprehoda 111 vzame v roke lepo knjigo, ki mu je skoro v edino razvedrilo.
Kdor je seveda pri svojih, ga osrečuje družinsko življenje, ki je mnogokje postalo danes vse bolj povezano in prisrčno, težje pa je onim, ki morajo iskati stanovanj pri drugih ljudeh.
Zanimivo je. kako so različne cene stanovanj v mest. središču, v bližnji in daljni ljublj. okolici. Stanovanja v mestnem središču okoli pošte, Komisariata pa tja od Miklošičeve do Tržaške ceste — vse to pod>očje smatrajo naše gospodinje za okolico, ki vpliva na ceno stanovanj, >saj je vendar v mestnem središču«.
Pa malce pomisliš, gospodinja bo morda kaj popustila, morda še rečeš kakšno trgovsko besedo, pa ti gospodinja kaj kmalu odgovori, da lahko sobo odda še dražje, samo da ji ni vseeno, kdo je pri njej na stanovanju. 2e se razveseliš, da bo popustila, ko pa je spet govor o ceni, se kaj kmalu poslovimo
In hitiš dalie po mestnih ulicah. Hiteti moral, kajti v inseratnem oddelku se je skoraj isto-
časno oglasilo 8 oseb, ki iščejo sobe in hodijo prav tako z listkom od stanovanja do sianovanja.
Skoraj sem že list popolnoma predelal. Na Tržaški ulici majhna soba 170 lir, vhod skozi kuhinjo, zame predaleč. Hitiš v Trdinovo ulico, soba 230 lir, z oknom v predsobo, spet dalje v Kotnikovo, pretemna sobica, cena pa nič manjša, se podvizaš na Stolbi. Lepo je tam gori, vendar soba 270 lir; kurjava seveda še posebej. V Slomškovi ulici je vse polno tekmovalcev, soba 300 lir, vhod skozi salon itd.
Res je težko, če se moraš seliti in iskati stanovanj po našem mestu. Na Mirju so lepa stanovanja, sončna, samo vsa so zasedena. Pa bi morda le še kje našel kakšno sobico, pa se gospodinjam ne ljubi, da bi dale oglase v liste. E, saj je morda res bolje tako.
Mnogokje imajo sicer sobe prazne, pa jih morajo rezervirati za študente, saj so vendar stanovali pri njih toliko let.
Na Poljanskem nasipu te povede pot za sobico v zunaj kaj prijazno hišo. Pa povprašaš za stanovanje, za sobico. Kako si razočaran, ko vstopiš v sobico. Temna, majhna, brez oken, saj za zračenje služijo samo vrata, stane pa sto lir.
Vse si pomaga. Podnajemnik naj plača njihovo stanovanje. Tako si pač morajo pomagati.
No, pa si vztrajen. Iščeš in iščeš. Kdor išče, ta pa najde, pravi pregovor. In če najdeš ljudi, ki te razumejo, ki razumejo, da je treba drug drugega podpirati.
Golobje ljubijo melonine peške
Ljubljana, 5. avgusta.
Živilski trg v Ljubljani so že od pamtiveka poživljali ljubki golobčki, čedne stvarice. Ko je bil živilski trg še tam pred starodavnim rotovžem od Robbovega spomenika naprej na levo proti Staremu trgu, so branjevkam, ki so sedele na svojih posebnih pručicah, delali druščino golobčki, ki so pobirali razna zrna. Takrat pa golobji parčki niso bili tako mnogoštevilni, kakor v sedanjem času, odnosno v letih po končani prvi svetovni vojni. Bili so le maloštevilni, večji-del golobje, ki so Imeli svoja domovja po zasebnih hišah. Prihajali so na trg, kjer so pobirali različna semenska in druga zrna. Nekatere stare branjevke so bile njihove velike prijateljice in so bile z njimi čisto domače. Golobje so njim jemali hrano kar z roke. Tako domači so n. pr. golobje pri frančiškanski cerkvi, ki jih dnevno krmi neki stari postrešček Tudi njemu golobčki jemljo koruzo in druga zrna kar z roke in ga prijazno obletavajo
Stari prijatelji golobovega rodu so zadnji čas žal opazili, da se golobje vrste počasi redčijo.
Stalna domovja so si golobje v zadnjih dvajsetih letih izbrali okoli stolne cerkve sv. Nikolaja, okoli frančiškanske cerkve in na rotovžu. Mnogoštevilen je bil golobji zarod, ki pa se zad-nie čase očividno zmanjšuje. Kaj je vzrok? Ali jih je napadla kaka bolezen? Splošno je znano, da 80 golobje zelo zdrav in odporen ptičji rod. Med njimi ne obstoje kake posebne, nalezljive bolezni.
Po golobih so začele segati tuje, nepoklicane roke. Skrivaj pograbijo tu in tam kakega lepega “■■goloba in ga spravijo v malho. Ti sovražniki so °lj/>j»ostali posebno zadnji čas zelo podjetni. Sklicujejo se v pogovorih, da je pač goloba dovoljeno — loviti brez lovske karte, saj pa golob tudi kvari -bi zidovje na javnih poslopjih. Pred leti je bila res napovedana golobom neke vrste vojna. Celo mestni konjač je dobil od strani migljaj, da naj polovi golobe in omeji golobjo družino na najmanjše število. Rekli so takrat, da so golobje na raznih javnih poslopjih primerno poškodovali zidovje in da so tudi nevarni za razne spominske figure. Vojna proti golobom, sprva z vnemo začeta, pa je kmalu ponehala in golobčki so lahko mirno živeli In skrbeli za svoj rod.
Na Vodnikovem živilskem trgu dobivajo še sedaj golobčki obilo hrane. Zadnji čas so se spra-
Rackmirana živila v avgustu
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V mesecu avgustu pripadajo v Ljubljanski pokrajini posamezniku sledeči obroki racioni-ranih živil.
Obrok v gramih Predmet	dnevno	mesečno
kruh	150	—
ali krušna moka	130	—
ali koruzna moka	225
testenine	—
riz
1000
1000
400
500
100
maščobe (samo surovo maslo) — sladkor	—
milo	—
Krušne moke bo mogoče nakupiti le na 25 odrezkov; na ostalih 6 odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati samo koruzno moko.
vili na melonine peške, ki jih sila radi pobirajo in zobljejo. Prodajalci melon zbirajo peške in jih potem vsak dan odlagajo na primernem prostoru za golobe. Posebno radi prihajajo golobje pod stoletni kostanj v bližini Vodnikovega trga.
Od kamenja ubita dva mladeniča. Blizu Bran-dole pri Modeni so nedavno našli ubita na cesti dva mladeniča. Oba sta imela lobanji počeni od udarcev s kamenjem. Nihče ni vedel ničesar, kar bi kazalo na nenaravno smrt mladeničev ali pa na zločin, toda nekaj poprej so našli skoro na islem mrtvega in razbitega nekega trgovca in sicer v takšnem položaju, da je vse kazalo, da se je prevrnil voz, s katerim se je peljal in ga pokopal pod seboj. Prav zaradi te podobnosti so oblasti začele dvomiti v možnost navadne nesreče. Prijeti sta bili najprej ženi ubitih mladeničev.
Za 50 centesimov dobil dragoceno sliko. Zef-firino Orsi je na neki vaški prireditvi kupil srečko in zadel potem neko staro sliko. Nihče ni bil na podobi podpisan, niti ni novi lastnik izražal posebno veselje nad nepomembnim dobitkom. Ko pa je doma sliko natančneje pogledal in jo očistil, se mu je zdelo, da le ne bo odveč, če bi jo obesil doma. Slučaj pa je nanesel, da je prišla slika pred oči nekemu strokovnjaku. Ta je ugotovil, da je slika odlično delo slikarja Da Ponta in da je vredna več tisoč lir. Orsi je na mah spremenil svoje mnenje o vaški loteriji.
Športni drobiž
V Rimu je bilo zadnjo nedeljo žensko telovadno tekmovanje med Italijankami, Madžar-
■ kami in Nemkami. Pri poedinkah je zmagala Italijanka Gellimi, pri splošni oceni pa so zasedle Madžarke prvo mesto, Nemke drugo in tretje Italijanke.
Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu meddržavna plavalna tekma med Slovaško in Hrvaško. Za Hrvaško bodo plavali predvsem zelo dobri Dubrovčani in nekaj Zagrebčanov. Ostali plavalci iz države ne bodo prišli v poštev.
V nemškem Ingolstadtu je bilo pred dnevi veliko sabljaško tekmovanje nekaterih večjih nemških okrožij. Dvojni zmagovalec na tem tekmovanju je postal Niirnberžan Mesch. Prvo mesto je zasedel pri floretu in sablji. Prvak v meču je postal Dunajčan Hordicke, ki je pokazal, da je odličen sabljač. V ženski skupini pa je premočno zmagala Niirnberžanka Grau.
O komaj 16 letni japonski plavačici Fumiko Gatano smo že pred nekaj tedni poročali, da je to nova zvezda v japonskem plavalnem športu in da obeta najboljše tudi v mednarodnem plavalnem športu. Zdaj je mlada Japonka po-cravvlu. 200 m dolgo progo je preplavala v času 2:42, dočim je za 400 m rabila 5:40. Pač . izreden uspeli za tako mlado dekle.
29. in 30. julija je v švicarski Lausanni zasedala mednarodna smučarska zveza (FIS), ki ji je predsedoval podpredsednik Šved grof Hamilton. Na sporedu je bil razgovor o bodočih svetovnih smučarskih igrah, ki naj bi bile leta 1943. Bodoče svetovno smučarsko prvenstvo naj bi organizirala Švica, za kar se je tudi sama prijavila. Po daljšem razmotrivanju pa menda prihodnje leto do teh svetovnih iger le ne bo prišlo in so jih že na pol odklonili. Švici pa je zveza zagotovila, da bo vsekakor ona izvedla prvo bodoče svetovno smučarsko prvenstvo. Na programu seje je bilo še nekaj tehničnih vprašanj.
Nemški mladenič Gonser iz Stuttgarta je
te dni dosegel s svojim letalskim modelom nov nemški rekord, ki ga je nadrejena instanca tudi priznala. Njegov model je ostal v zraku 38:36 minut. Model je startal iz roke.
Na Hrvaškem so letos prvič tekmovali za državno prvenstvo v rokometu. Pri tekmovanju je ob ostri konkurenci zmagalo moštvo Meteorja iz Zagreba in si nabralo 12 točk. Druga je Concordija z 10 točkami.
V veliki kolesarski dirki, ki je bila zadnjo nedeljo na Dunaju in kjer so vozili tudi dirkači iz štirih sosednjih držav, so v skupni oceni zmagali Nemci v postavi Hormann, Saager, Wolfl. Na dirki je sodelovala tudi Slovaška, Hrvaška in Švica ter Madžarska. Pri dirkah posameznikov pa sta zmagala Saager in Wolfl. Na dirki je bil tudi nemški državni športni vodja.
Berlinski športni klub BIau-Weiss je igral pred dnevi prvič na slovaških tleh. Nastopil je v Batovanyju, kjer je premagal domačo enaj-storieo z 3:1. Od Berlinčanov je ugajal najboilj vratar.Schonbeck in pa- srednji napadalec Her-berger. Častni gol za Slovake je zabil Beleš. Berlinsko moštvo bo odigralo še eno tekmo s slovaškim nogometnim prvakom SK Bratislava.
Notranjščina ribnice bo v kratkem popolnoma urejena
Ljubljana, dne 5. avgusta.
Ko hodi človek takole vsak dan mimo nove ribnice, bi si mislil, da je z njo že skoraj vse v redu. Vidi nekaj delavccv, ki valjajo granit, na drobno zdrobljen z mešanico cementa. Sicer pa nič nenavadnega. Ce te pa korak zanese pod ribnico, je pa tam čisto drugače živo kot zgoraj. Pridno poje tam spodaj kamnoseško dleto, mešajo cementno mešanico, postavljajo velike, po nekaj metrov dolge kamnitne kadi. ki so namenjene za ribji zarod, ki ca bo kupoval prijatelj rib. Vodovodni inštalaterji opravljajo svoje dilo. napeljujejo cevi na vse mogoče konce in kraje, kjer bo vodovod pač najboli potreben, drugi spet postavljaj) dolge kamnitne, nekaj več kot pol metra široke mize. To so prod? talne mize. Skratka velik živ žav je tam soodf i.
Dozdni so postavili v spodnjih ribnih prostorih že tl velikih kamnitih ka li dve pa bodo še postavili, če se bo potreba pokazala. Tudi za ti dve kadi je instalacija že dovršena. Na devetih kamnitih podstavkih sta postavljeni do-zdaj že dve dolgi kamniti mizi. tretjo pa pravkar postavljajo. Na splošno zdaj urejujejo najbolj potrebna in največja dela v ribnici. potem pa bodo začeli s podrobnimi deli. Vsekakor bo nova ribnica, tudi v spodnjih prostorih kar najsodobnejše narejena, tako, da bo lahko kos tudi velikemu prometu. In teca bo v mestu gotovo dosti, saj so Ljubljančani znani kot veliki prijatelji belega ribjega mesa. Trgovci z ribami, ki imajo zdaj postavljene svoje tržnice ob petkih kar pod milim nebom, bodo dobili t novimi ribnicami lepe prodajne prostore, pa
tudi ribam se bo boljše godilo, ko jim ne bo treba »konca jemat« v kadi, kjer se jih je do-zdaj vse trlo in ko je bila voda kar vroča od poletnega sonca. Tako bo za vse boljše: za trgovce in ribe pa tudi prodajalke žabjih krakov bodo dobile v novi ribnici primerno streho, tako da ne bodo izpostavljene morebitnemu dežju.
Osebam, ki dajejo opremljene sobe v podnajem
Dodatno k opozorilu glede predpisanega sklepanja podna jemninskih pogodb obvešča tem potom davžna uprava za mesto Ljubljana še sledeče:
1. Pogodbe se sestavljajo na monopoliziranih obrazcih, katere uporabljajo hišni gospodarji za svoje najemnike. Dobi se jih v vseh trafikah.
2. Osnova za preračun 2%ne zakupne takse tvori triletna zakupnina opreme, če se pogodba sklene za nedoločen čas, v nasprotnem primeru se pa preračuna po dogovorjenem času.
3. Taksa za podnajemno pogodbo, ki je že vtisnjena na monopoliziranih obrazcih, se pa plačuje po višini letne podnajemnine.
4. Za vsako spremembo boidisi glede osebe, bodisi glede višine najemnine, je skleniti novo pogodbo.	,	-	.
5. Te pogodbe se ne predlože davčni upravi, temveč se jih hrani doma in ima pripravljene za slučaj kontrole s strani organov finančne kontrole. Unikat obdrži najemodajalec, duplikat pa najemojemalec.
f Akademik Jože Zajc
Dovršil je svoje poslanstvo v človeštvu: daroval nam je svojo mladost, dvajset pomladi; osem let študija v gimnaziji in eno leto trdega dela na medicinski fakulteti; daroval nam je svetlo sanjo in stremljenje, postati katoliški zdravnik, postati sejalec utehe V človeško bolečino in reševalec življenj...
Dovolj je bilo že samo njegovo hotenje. Dim od njegovega žrtvenika se je vzpel naravnost v nebo: ne bo postal sejalec, postal je ajdovo zrno v roki Sejalca. To naše drago zrno bomo v četrtek, 6. avgusta, ob 16.30 zagrebli v odprto brazdo na božji njivi pri Sv. Križu.
Pridite k setvi vsi prijatelji mladosti, resnice in dobrote! Pridite, molimo!
Z Gorenjskega
V Kranju sta umrla gospa Marija Kobalova, po rodu Bogatajeva, in Darko Nanut.
Na celjskem vojaškem pokopališču so pokopali zemske ostanke 19 letnega Janeza Kotnika iz Tinja pri Velikovcu, ki se je smrtno ponesrečil pri izvrševanju vojaške službe.
V planinah nad Ziljsko dolino so se ponesrečile tri berlinske planinke, ki so hotele preplezati nevarne stene. Ko so prečkale nevaren prehod, je ena izmed trojice zdrsnila v prepad kakih 50 m globoko in se ubila. Tovarišici sta ji hotela na pomoč, pa sta sami zdrsnili čez pečino, vendar sta ostali pri življenju s hujšimi poškodbami.
Okrog 800 visokošolcev in visokošolk se razvrstilo v počitniški službi na Gorenjskem in Štajerskem. Akademiki bodo najprej nastopili pri delu na Jesenicah, Bledu, v Radovljici, Kranju, Kamniku in Škofji Loki.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: poročnik SS oddelkov Rudolf Kircher, star 28 let, 19 letni Gerhard Mtiller in skupinski vodja Pg. Jurij Oberdorfer, ki je padel 15. julija v boju pri Voronežu.
Novice iz Države
Obsojeni skrivalci usnja. Pred izrednim sodiščem v Padovi je oni dan stalo 34 obtožencev, ki so vsi zagrešili isti prestopek: skrivali so namreč usnje in ga niso prijavili, kakor bi to sicer morali po določilih zakonov. Sodišče je vse obsodilo in jim naložilo kazen, ki znaša za vse obtožence sledeče: 53 let zapora in 177.700 lir denarne kazni.
Razdelitev radijskih oddajnih postaj v dve skupini. Ministrstvo za ljudsko kulturo je razdelilo vse radijske oddajne postaje v kraljevini v dve skupini. Vsaka skupina bo imela svoj oddajni program. Radijske postaje so tako porazdeljene med obe skupini, da se bo oddaja povsod enakomerno dobro slišala. V isti pokrajini, če sta dve postaji, bo ena oddajala program A, druga pa program B.
Cene knjigam starejše izdaje se ne smejo poviševati. Zadnje čase se je pogosto dogajalo, da so založniki in knjigarnarji začeli poviševati ceno knjigam in so čez staro natisnjeno ceno s preti-skom označevali višje cene. Ministrstvo za ljudsko kulturo pa je zato naročilo podrejenim oblastvom, da se mora takšno podraženje takoj ustaviti, kajti knjige starejše zaloge se ne smejo podraževati. Ob času izida je bila prodajna cena v skladu s tedanjimi cenami tiskarskih surovin in zato 's^ morajo preprečiti vsi čezmerni dobički.
Ogromen kip v cerkvi sv. Petra. V desni ladji rimske cerkve sv. Petra so 40 dni postavljali podstavek, na katerega bodo v kratkem postavili izredno velik in težak kip. To bo kip francoske svetnice Pelletier. Postavek je visok 13 metrov, kip pa težak 23 ton in je izdelan iz enega samega kosa.
Ureditev šibeniških trgov. Letošnjo spomlad so oblasti začele urejati in razširjati nekatere važnejše šibeniške -trge in ulice. V večjem obsegu pa razširjajo pristaniške dele. Za že izvršena dela je bilo izdanih več milijonov lir, dočim vsebuje proračun za ureditev pristanišča okrog 100 milijonov lir. Tudi v Zari so bila izvedena večja dela. Veljala so 10 milijonov.
Lažna markiza prijeta v Spalatu. V Milanu se je pred meseci večkrat pojavljala v boljših trgovinah namišljena markiza Tomassoni, ki je na račun svojega naslova jemala velike količine blaga na >kredo<. Ko so jo pa upniki začeli terjati in se zanimati za njeno preteklost, jo je ženska popihala. Takoj se je dognalo, da ni nobena markiza, pač pa navadna goljufinja. Toda, kakor bi se udrla v tla, je za njo izginila vsaka sled. Šale sedaj je prišlo sporočilo iz Spalata, da so jo tam našli, ko so policijski organi čisto slučajno v predmestju naredili racijo.
Po stopnicah padla, potem stavila > 'rijo in zadela. V Veroni je neka mlada g. .ična padla doma po stopnicah in se precej pobila po nogi. Ko je ležala, ji je prišlo na misel, da bi stavila v loterijo. Šla je stavit na vse številke, ki so bile kakor koli v zvezi z njeno nesrečo. In imela je srečo. Zadela je trojko in potegnila 21.500 lir. Stavila je nd loterijo v Benetkah.
S. S. van Dvne:
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI KOMAN
GOSPODA BENSONA
»Seveda jo imam. Vprav zaradi tega je položaj še bolj kočljiv. Oh, kako prav bi bilo, če me oskrbnik Benson ne bi bil prosil, naj osebno nastopim!«
»Ah!« je vzdihnil Vanče. »Na svetu je vse polno takšnih prokletih sitnežev kot je Heath!«
»Nič se mi nikar ne hlini,« ga je brž prekinil Markham. »Heath je vrl dečko, najboljši agent, kar jih imamo. Že samo dejstvo, da so v tem primeru njega izbrali, kaže, za kako resno smatrajo na osrednjem policijskem uradu to stvar. Vloga, ki jo bom igral, nikakor ne b odolgočasna, toda želim, da bi bilo ozračje čim bolj mirno. Heath bo gotovo godrnjal, da sem pripeljal s seboj’ vaju dva kot opazovalca. Zato te prosim, Van-te, da posnemaš skromno vijolico ...«
»Rajši imam škrlatno vrtnico,« se je uprl Vanče. »Žrtvoval bom odličnemu Heathu eno svojih najboljših turških ci garet z ustnikom rožnate barve.«
»Če to storiš,« se je posmejal Markham, »se utegne zgoditi, da te kot sumljivega človeka zapre.«
Avtomobil se je sunkovito ustavil pri nekem starodavnem kamnitem poslopju v zgornjem delu Ceste 48-a blizu Šeste avenije.
Zunaj je Imela tista hiša polno okraskov in je bik zgrajena v času, ko eo
gradbeniki še zahtevali, da morajo biti stavbe trdne ter tudi lepe. Načrt poslopja je bil precej običajen, to pa zato, da bi bilo več skladnosti z drugimi hišami, ki so stale v bližini. Toda okraski pri strehi in kamnite podobe, ki so krasile glavni vhod in nadzidke pri oknu, so ji dajali gosposko lice in svojevrsten pečat.
Globok tlakovan vmesni prostor je ločil cesto od pročelja hiše, ob cesti pa je bila železna ograja. Edini vhod je bil skozi srednja vrata, katerih prag je bil približno 1.80 m nad višino ceste. Do njih je vodilo stopnišče, ki ga je tvorilo deset stopnic.
Med vhodom in zidom na desni stra_ ni, če si gledal proti pročelju, sta bili dve veliki okni z železnim omrežjem.
Gruča radovednežev se je nabrala pred hik>. Na stopnicah je stalo nekaj živahnih mladeničev, ki so bili po mojem mnenju časnikarji. Avtomobilova vrata je odprl nek uniformiran policist. Na rodil nam je prostor skozi množico radovednežev, ki so kar z odprtimi usti zijali v nas.
Drug policist, tudi v uniformi, je stal pri vhodu v hišo in je brž, čim je spoznal Markhama, po vojaško pozdravil in odprl vrata.
Ko smo stopili skozi vrata, ki eo
sprotnem koncu, kot pa je bilo hišno! strani tega zadnjega okna so držala te-pročelje, je bilo tretje okno, ki je gle- koča vrata v jedilnico, ki je bila na na-dalo na tlakovano dvorišče. Na desni slednji hišni strani.
imela močan hrastov okvir, smo prišli y predsobo, kjer nas je sprejel Dinwi-die, upravnikov zastopnik..
»Dober dan, gospod načelnik,« je pozdravil Markhama. Videti je bilo, kakor da mu je odleglo. »Zelo me veseli, da ste prišli. To je zločin, ki bo dal precej posla.«	.
Markham, Čigar obraz je bil ves zgrbančen, je prikimal ter odšel naprej proti salonu.
»Kdo je tu?« je vprašal.
»Vse osebje, od vrhovnega nadzornika navzdol,« mu je odvrnil Dinwidie ter pri tem pomneljivo zmajal z rameni, kakor bi nam hotel že vnaprej prerokovati, da pri vsej stvari ne bomo imer li dosti uspeha.
Pri vhodu v salon se je pojavil človek srednjih let, visok, čokat, jdeče polti t&r sivih, na kratko pristriženih brk. Ko je zagledal Markhama, mu je stopil naproti z resnobnim obrazom ter mu dal roko
Takoj sem spoznal v njem vrhovnega nadzornika 0’Briena, poveljnika vsega policijskega zbora. Drug drugega sta ča stitljivo pozdravila, in Markham mu je potem predstavil še naju z Vancejem. Nadzornik 0’Brien nama je nalahko in precej suhoparno pokimal v pozdrav ter se zatem podal proti salonu. Markham, Dinwidie, Vanče in jaz smo mu sledili.
V salon se je prišlo skozi široka vrata z dvojnim okvirom, ki so bila oddaljena približno tri metre od vhoda v palačo. Salon je bil prostoren, skoraj pravilne četverokotne oblike in visok. Dva okna sta gledala na cesto. V ozadju, fisto na desni, severni strani, y na-
1. Predsoba. 2. Veža. 3. Obešalnik. 4. Hodnik
5.	Jedilnica. 6. Dvorišče. 7. Od znotraj zaprto okno. 8. Vrata jedilnice. zaklenjena iz salona. 9. Točka, s katere je morilec streljal. 10. Mesto, kier ie Benson sedel v trenutku, ko ie bil umorien. 11. Točka, kamor se ie v stenski oblogi zapičila krogla. 12. Bogato izdelana miza. 13. Kamin. 14. Nadzidek pri kaminu. 15. Mesto, kjer so našli torbico. 16. Okni z železnim omrežjem.
/
Dve, tri s ceste
Ljubljana. 4. avgusta.
Čisto svoje življenje žive ljudje iz strogega mestnega središča, in spet čisto svoje tisti iz predmestij. Pa tako ni samo danes, ko je vojna, Pač pa je bilo tako tudi v prejšnjih mirnih časih, čeprav vojna s svojimi posledicami ni prizanesla ne prvim, ne drugim, le v drugačni obliki se jim ie predstavila.
Prizori s ceste so vselej bili film resničnega življenja, fim. ki so na njem posnete posebne značilnosti dobe, v kateri živita »mali« in »veliki« človek, prvi tako, kakor more, drugi pa kakor hoče ali vsaj približno tako, kakor bi rad. Resnica je. da zlasti tako imenovani mali človek, ki mu družba tolikokrat tako po krivici daje to ime, petična družba namreč, zna biti v težkih časih, recimo v času vojne, posebno iznajdljiv, kadar gre za življenje, to pa predvsem zato. ker ni. oziroma si vsaj ne upa biti Preveč iznajdljiv. V vsaki stvari vidi nekaj koristnega zase in se tega tudi posluži. pa če se mu morda kdo tudi smeje.
Zadnjič sem v tem filmu resničnega predmestnega življenja videl tudi naslednje značilne slike:
»Zaklad« s smetišča
Opoldansko sonce, sonce pasjih dni, ie Žgalo, da ie zrak kar trepetal pred očmi. Na listem koščku predmestnega sveta, kamor mest-Pi vozniki zvračajo dan za dnem smeti, ki jih Pobirajo izpred vrat v »beli« Ljubljani, se ie sklanjala stara, borno oblečena ženica ter iskala, vztrajno nekaj iskala. S palčko ie brskala Pred seboj, da bi ii bila sreča boli naklonjena In da njenim budnim očem ne bi morda kai ‘dragocenega« ušlo. Gotovo se ie bila že kdaj Prej prepričala, da človek tudi na smetišču, zlasti še na takšnem, kamor vozijo najrazno-vrstnejše odpadke iz bogatejših mestnih hiš. lahko »izkoplje« zaklad. No, in za čem ie vendar brskala, vsa stara in utrujena ter ožgana °d visokega sonca, na tistem smetišču?
Stopil sem bližje in ii pogledal v košaro, kj jo je držala v koščeni roki. Ce bi se bil prei 1® malo zamislil, bi bil prav gotovo lahko sam uganil, za čem ie stikala stara žena po smetišču, >n ne bi mi bilo niti treba pokukati v njeno košaro. Na kratko povedano, vse se ii ie zdelo dragoceno, karkoli bi na kak način spravila v denar: kovinaste škatlice, v katerih so morda še pred nekaj dnevi plavale v olju mastne ribice, škatlice raznih paštet, pri katerih se ie ključ čisto do kraja zajedel v pločevino, da le Ue bi še kaj ostalo v njih; kosti, še precej sveže, ali tudi že na pol preperele, vendar še uporabne za izdelovanje lepila: polomljene ali samo skrivljene žlice, vilice, noži vseh vrst, celo iakšni, ki zaradi njihove znamke ne bi smeli uikdar zarjaveti; ponvice, kozice, lončki, ki so °čividno tudi že precej pretrpeli. In še mnogo drugih, vsaj za nekai porabnih stvari, ie bilo y tisti košari, ki ie že toliko prenesla in bo to Se,tudi. Ženica bo res prinesla domov — sem si misli] — svojevrsten zaklad, ki ga bo treba satno še spraviti v denar. Ona že ve. kako bo ’° šlo in kje kai kupijo. Nekai lir bo le, in ?Det bo lahko stopila v trgovino ali k mesarju,
. Peku in v mlekarno, kakor hodijo druge, ki
'n 'J® za denar ni treba brskati po smeteh.
Zvezane drobtinice na srenjskem
tivsj«**yetu
V. istem predmestju, kjer bi hišam skoraj po krivici rekli vile, čeprav ie okrog vsake z vso skrbnostjo negovan vrtiček, sem videli na tem filmskem traku drugo, času primerno sliko.
Zdi se, da ie imel tisti inženir, ki ie pred leti delal načrt za sodobnejšo ureditev mesta in tudi predmestij, res srečno roko. Potegnil ie mejo, do katere smejo ljudje graditi svoje hiše in si urediti svoje vrtove, tako kakor*bi vedel, da bo tisti pas sveta med zvoženo cesto in vrtno ograjo, zidano ali leseno, še kdai zelo koristen. Po njem se ie bujno razrasla zelena trava, in ti ozki »travnički« ob cesti so za malega človeka velik svet, zlasti še, ker jim nihče ne brani njegovih dobrot.
Otroci, ki ne morejo drugam, linaio tu svojo »deželo«, svoj svet, čeprav je sremski, in se na njem lahko po mili volji naskačeio. Se z večjo pr»vico pa bi ta zeleni obcestni rob »ahko imenovali »pašnik«, čeprav nanj gomio svojo »živino« le reici malih živali. Tudi človek iz predmestja je postal od sile umen gospodar. Rad bi se gospodarsko osamosvoiil. rad bi uvedel, če se učeno izrazimo, svojo »av-tarhijo«. V svoji mali drvarnici, ali celo kar v kuhinji si ie postavil kurnik, kupil nekai piščancev in iih zredil, kakor ie pač mogel. Zdaj mia že svoje kokoši in iih skrbno hodi gledat ter čakat, kdaj mu bodo znesle. So pa tudi kokoške neke vrste »daj-dam«. Če jim ne daš, ti tudi one ne daio. Pri tem pa si mali predmestni človek pomaga s tistimi sren iškimi pašniki ob sodobno zasnovanih cestah.
Zjutraj ali zvečer, ko ni več tako vroče. Prižene skrbna gospodinja svoje kokoši na pašo. Po dve in dve ie skupaj zvezala za noge, da ji ne bi ušle, če bi iih kai splašilo, ali pa, da ne bi ušle na tuje, kjer ni dovoljeno, da bi
se pasle. Vsak ima rad svoje, zlasti danes, in tudi nedolžne kokške ne smejo hoditi »v škodo«. kakor smo rekli nekoč, ko smo doma na kmetih pasli živino in nam ie bilo vse drugo mar. samo to ne, kje se živina pase. Zenica si ie bila prinesla s seboj k ograji pručico in delo, da ne bi zamujala časa. Kokoške se bodo napasle mimogrede in še celo zastonj in potem bodo. kakor iz same hvaležnosti za dobro travico znesle dragocena jajčka ter tako prispevale svoj delež k domači »avtarhiji«.
Po cesti pridno poje strguljica
Za vogalom pridrdra voziček na štirih koleščkih. Bog je priča, da ie bil narejen otrokom za igračo. Zdaj pa se z njim nič več ne igrajo in sjuži v čisto drug namen, otroci pa imajo z njim vendar le še precej veselja. Spredaj ie vprežen vanj petletni fantek, bosonog in poln samega ljubega zdravja, zadaj pa potiska komaj za kakšno pomlad starejša punčka, prav tako zagorela in sama sebe vesela. Voziček ie pokrit, da vzbuja še več zanimanja pri ljudeh, ki ga srečujejo. Vsak se ozre za niim in že si morda misli: to pa ne bo vse pošteno, bogve, kaj se skriva pod tistim kocem. Misel mu takoj uide na črni trg. in če ie bolj pošten, vsaj na mejo. A zmotil se ie. Ze sta otroka, vprežena v ta nenavadni voziček, zagledala v daljavi pred seboj na cesti črne pike... Da, nista se zmotila, upravičeno sta se zanesla na svoje mlade, bistre oči. Kakšnih petdeset metrov daleč se voziček ustavi, skrivnostno pregrinjalo na njem se dvigne — in že zapoje ob trdem cestnem tlaku strguljica. Eh, tudi konii vedo. česa manjka človeku, ki bi rad na svojih ozkih gredicah čim več pridelal.. . Da, tudi fige so dragocena stvar za predmestnega človeka, pa naj bodo tiste, ki so lepo zavite v celofan, ali pa one, ki iih ie dovoli kar po cesti in so povrhu še zastonj.
Pa če se potem spustiš tudi s tema dvema malima predmeščanoma v razgovor, ti kaj hitro
S štajerskega
povesta mnogo iz svojega delokroga. In če bi se zanimal, koliko časa potrebujeta, da naberete poln voziček fig. ali kje iih ie največ, bi ti tudi to hitro povedala, kakor sta povedala meni. ne da bi se bala, da iima bom morda jutri že hodil »v zelje«, to se pravi, v fige.
Mi pa, ki kupujemo raznovrstno zelenjavo in sočivje, najbrž nikdar ne pomislimo, da vse to ne zraste kar tako samo. brez truda, zlasti pa še brez fig.
Nekoč papir, zdaj prazne steklenice
Tako sem nazadnje prišel že skoraj v sredino mesta. Kakor da mi ie bilo tisti dan res namenjeno videti same posebnosti, ali pa sem imel oči boli odprte, kakor pa druge dni. Srečal sem starega znanca, znanca v toliko, v kolikor sem ga bil v prejšnjih časih večkrat videl, kako ie prišel prosit v naš urad in gotovo tudi drugam za stare časopise. Preživljal se ie. oziroma lajšal si ie življenje s tem. da ie prosil za star papir, če ie bila prilika, pravijo, da si ie tudi kar sam postregel z niim — potem pa ga je najbrž nosil branjevkam na trg. ali mesarjem za zavijanje. Vedno ie imel nekam nenavadno trdno voljo do življenja, po kakšni posebno dobri kupčiji pa mu ie to veselje do živlienia udarilo celo v noge, ne samo v glavo.
No. in tega podjetnega možakarja sem zadnjič srečal na ulici. Gledal ie nekam zamišljeno v tla in šel hitro naprej svojo pot. Morda sem se mu bil kdai zameril. Pa kai to. zdaj se mu mudi, mudi. Sicer se mu ie mudilo vedno, odkar ga poznam. Na vsak način ie to človek, ki zna živeti, hiteo živeti. V levici je nosil pet pletenk, v desnici pa šop navadnih steklenic vseh oblik in vratov.
Možakar se torej še vedno drži svoiega posla, le da ie danes niegova trgovina založena z drugačnim blagom, s praznimi steklenicami. Morda zdaj bolje zasluži, kakor pa ie nekoč s papirjem, morda je celo sklenil, da se od steklenic ne bo nikdar več poslovil. Če ga poznate. mi boste pritrdili, da vsai od polnih ne.
V Mariboru sta umrla trgovec Ivan Loschnigg, ki so ga upepelili v Gradcu, in železniški uradnik Andrej Kovačec. Pokopali so ga na Podbrežju.
V Tropavi je umrl 79 letni dvorni svetnik in bivši graški vseučiliški knjižničar Anton Sclossar. Pozirali so ga tudi mnogi slovenski vseučilišniki, krsfc študirali v Gradcu.
0 besedilu oglasov objavlja mariborski dnevnik: »Inseratni oddelek si pridržuje pravico, da spremeni besedilo posameznih oglasov, v kolikor je potrebno na podlagi obstoječih predpisov. 0 tem se ne more oglaševalec vselej obvestiti.«
Na devet let robije je obsodilo sodišče 25 letno Amalijo Hrenovd|#z Kotmarove vasi, ker si je prisvojila več vojaške pošte.
V Lučah je umrl Kristijan Faudi. Mariborski dnevnik piše o njegovi ljubezni do domovine in pravi, da je umrl v izpolnjevanju zvestobe za državo in bo njegov spomin ostal med narodom.
V Trbovljah je umrl ob ra to vod j a v trboveljskem premogokopniku inž. Adolf Vidra. Po rodu je bil Čeh. Več let je vodil rudnik v Senovem pri Rajhenburgu in rudnik Hudo jamo pri Laškem. Bilo mu je 62 let. Med delavci je bil priljubljen.
V mariborski bolnišnici je umrl 36 letni železniški ključavničar Maks Dabringer. V Mariboru je umrla 35 letna posestnica Cecilija Pevčeva.
Na Spod. štajerskem so za propagando letalstva priredili več mladinskih tečajev. Pred dnevi je bil tak zaključni tečaj pri Ptuju. Nekatera letala so ostala več minut v zraku. Tako se mladina na jadralnih letalih vežba za letalce.
Mariborski dnevnik prinaša v nedejeki številki zanimive statistične podatke o organizacijskem delu v trboveljskem okrožju. V okrožju je 50.000 prebivalcev, razdeljenih v 14 krajevnih 6kupin, ki se dalje delijo v 60 celic in 428 blokov. Za zimsko pomoč je trboveljsko okrožje prispevalo 300.000 mark. V okviru lleimatbunda sodelujeta 5202 ženski. V nemških jezikovnih tečajih je bilo 7641 tečajnikov.
Na Frankolovem pri Celju je umrl 50 letni trgovec in bivši gostilničar, koroški rojak Filip Šnabl. Zapušča soprogo roj. Bezenškovo iz Frankolovega ter otroke. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Na Frankolovem pri Celju so se pred dnevi zbrali stari svetovni borci. Na zborovanju je govoril kmečki sin šitoanc iz Lipe.
V Vinkovcih so preuredili mestno kopališče kar je stalo občino 150.000 kun.
T3htevajte povsod naš list!
S Hrvaškega
Kakor je odločilo hrvaško železniško ravnateljstvo bodo začeli v kratkem graditi še drugi tir na progi Sarajevo—Ilidže. Zemljišče v ta namen so že kupili.
Zagrebška II. ženska realna gimnazija je te dni priredila v svoji gimnaziji lepo razstavo ročnih del, ki so jih dijakinje namenjene podariti revnim in siromašnim rodbinam. Razstavljenih je nad 2000 ročnih del.
Muzejsko društvo v Sisku bo za obletnico turškega obleganja Siska izdalo posebno spominsko knjigo. V spominski knjigi bo opisano vse kar se nanaša na življenje mestne občine od obleganja pa do danes, to je 350 let. Pri izdaji bo sodelovalo več uglednih znanstvenikov.
Znana zagrebška operna pevka Trbuhovič je podpisala gledališki abonma s zlirichško opero. Laskavo povabilo pa je dobila tudi od berlinske državne opere, ki jo je hotela tudi imeti za leto dni. Žal pa je morala drugo laskavo povabilo odkloniti, ker je že podpisala pogodbo s Zurichom.
V Varaždinu bodo sedanji Kapucinski trg pre-imovali v trg 10. aprila 1941. V ta namen že kopljejo jarke za kanalizacijo.
V Brodu ob Savi &o meščani te dni slovesno praznovali veliko zmago proti upornikom na Ko-zari planini. Mesto je bilo okrašeno s hrvaškimi zastavimi, bila je tudi bakljada pri kateri so sodelovali številni meščani. Slovesnost je bila zaključena z državno himno. ,
Protižidovska razstava v Osjeku je bila podaljšana e za dva dni, ker je bilo veliko zanimanje zanjo.
Osješko gledališče bo s prihodnjim letom dobilo še pet dvoran na razpolago tako, da bo lahko bolj komodno.
Z regulacijo Drave pri Varaždinu bodo začeli v nekaj dneh. Drava pri dravskih mostovih odnaša iz dneva v dan več plodne zemlje. Zdaj je oblast nakazala za regulacijo 1300 m dravske struge čez-2 milijona kun.
Po raznih hrvaških vaseh kjer je sedaj primanjkovalo dobre pitne vode so zdaj začeli na državne stroške kopati vodnjake in cisterne.
V Petrinji so ustanovili hrvaški Rdeči križ.
V bodočem šolskem letu bo prosvetni minister odpošiljal na kontrolne preglede svoje posebne odposlance, ki bodo imeli nalogo prepričati se, kako se vrši pouk in kako učenci napredujejo, o čemer bodo morali ministru tudi poročati.
Z deli na spomeniku prvemu hrvaškemu kralju Tomislavu v Zagrebu, ki so bila pred časom ustavljena, bodo v kratkem spet začeli. Te dni je bil komisijski ogled Tomislavovega trga in že začetega spomenika, zdaj pa bodo z deli pohiteli.
Banjaluške mestne muzejske zbirke lepo urejujejo. Muzej bo razdeljen na tri dele in bo predstavljal življenje katoliškega, muslimanskega in Pravoslavnega življa. Posebno dragocena bo zbirka starega orožja. Starinski del bo nameščen v posebni zgradbi. Muzej bo kmalu odprt tudi za javnost.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda 5. avgusta: Mar. Snežna. Četrtek, 6. avgusta: Gosp. spr.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška ceste.
Zavode, gostinske obrate, javne kuhinje i. dr. vabimo, naj se zaradi nakazila Franckove cikorije še ta teden dopoldne zglase v sobi ŠL 8 mestnega preskrbovalnega urada v II. nadstropju Mestnega doma.
Erjavčeva cesta od Igriške ulice do Ceste Viktorja Emanuela bo ob lepem vremenu 8^ do 4 dni za vozni promet zaprta zaradi obnovitve cestne prevleke.
Ravnateljstvo I. moške meščanske šole v Ljubljani (Prule) objavlja, da se prično na tej šoli pripravljalni tečaji italijanščine v sredo, dne 5. avgusta ob 8 in sicer v šoli na Grabnu. Obisk teh tečajev je dovoljen vsem tukajšnjim učencem: za tiste, ki imajo popravni ali razredni izpit iz italijanščine, je obisk teh tečajev obvezen.
Ljubljansko gledališče
Opora:
Sreda, 5. avgusta ob 17: »Trubadur«. Red A. Četrtek, 6. avgusta ob 17: Baletni večer. Lanski red Torek in A.
Abonenti reda A bodo imeli danes, v sredo, predstavo Verdijevega »Trubadurja« v sledeči zasedbi: grof Luna	— Janko,	Leonora	—
Heybalova, Azucona	—	Golobova,	Manrico	—
Franci, Ferrando — Tone Petrovčič k. g., Ines
— Polajnarjeva, Ruiz	—	Kristančič,	cigan —	M.
Gregorin. Dirigent A.	Neffat, režiser	C. Debevec,
zborovodja R. Simoniti.
Zaključek operne sezone bo 10. avguste, potem ostane Opera zaradi snaienja do 2. septembra zaprta.
EIAR — Radie Ljubljana
Sreda, 5. avgusta. 7.30 Pesmi in napevi. —
8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Duo Golob-Adainič. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrh. Pov. Oborož. Sil v slovenščini. — 13.20 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. — 13.50 Komorna glasba.
— 14.00 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert 5e-lifta C. Šedlbauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. —
20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini.
— 20.30 Vojaške pesmi. — 20.50 Operna glasba.
— 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.25 Simfonično glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Viktorja de Sabate. — 22.10 Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek (klavir), A. Dermelj (violina), C. Šedlbauer (čelo). — 22.45 Poročila v Italijanščini.
Četrtek, 6. avgusta: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče —• 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert kitarista Stanka Preka — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjalni koncert z Nemčijo — -4 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Operna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Polke in mazdrke — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščiii — 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.25 Koncert tria Emona — 21.55 Operetna glasba — 22.10 Koncert violinista Jana Blajsa (pri klavirju Janko Ravnik) — 22.45 Poročila v italijanščini.
Petek. 7. avgusta; 7.30 Lahka glaeba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v Slovenščini — 12.45 Trio Prek — 13 Poročila v italijanščini Napoved časa
— 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza — 13.50 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert ra-" dijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini
— 17.15 Koncert mezzosopranistke Ermine We-ber — 17.35 Koncert baritonista Vekoslava Janka
— 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orgelski koncert Pavla RanČigaja (iz cerkve sv. Petra v Ljubljani) — 21.15 Koncert Adamičevega orkestra — 21.35 Koncert sopranistke Pavle Lov-šetove — 22 Koncert, vodi dirigent Narducci — 22.45 Poročila v italijanščini.
Izgubil sem dva ključka od Tyrševe ceste do Mahrove hiše. Poštenega najditelja naprošam, naj ju odda na naslov: janko Majcen,
poklicni gasilec. Mestni dom.
V. HEISER
62
Zdravnik gre križem svet
Skoraj zmeraj sem jemal s seboj kakega prav mladega zdravnika ter Ra odpeljal iz Newyorka ali iz kakega mesta na Vzhodu, da bi videl, kaj delajo v drugih deželah. Često sem bil v
f»rav prijetni druž,bi ljudi, ki niso ime-i neposredno zveze z mojim uradnim potovanjem. L. 1916 me je spremljal star prijateilj dr. Willion G. MacCal-lum, ki je slovel za enega najboljših patologov na svetu in je tudi spisal učno knjigo o svojem predmetu. Na vseučilišču je dobil običajni daljši dopust, ki ga dovolijo veščakom vsako sedmo leto, da lahko opravijo potovanja in raziskave po oddaljenih krajih. Dejal nii je, da se je naveličal mrliških pregledov na žrtvah običajno znanih bolezni, ki so dobro poznane med starimi plemeni; hotel se je nekaj naučiti ob nesrečnih žrtvah, ki so umrle za tropskimi boleznimi. A v začetku najinega skupnega potovanja so bile prilike za mrliške preglede tako zelo redke, da je začel rezati morske ribe.
MacCaillum je še bil ves na trnih •nradi novih pregledov, ko smo dospeli na otočje Frazi, kjer je kar javno ta odkrito obžaloval, da ni v Suvi te dni prav nihče umrl. Bili smo na kosilu
pri guvernerju in slučajno sem sedeti poleg predsednika sodišča. Hotel sem ga zabavati s tem. da sem mu popisoval grozljivo vnemo svojega prijatelja.
»Dobro. Mislim, da bom vašemu prijatelju (ahko kako ustregel,« je dejal sodnik.
»Kako pa?«
»Prihodnji ponedeljek bosta obsojena dva zločinca. Lahko bi izposloval, da bi njuni trupli prepustili vašemu tovairi.šu.«
Pojasnil sem mu, do na žatlost Mac Callum ne utegne čakati do ponedeljka, ker da bova odpotovala že v nedeljo prej.
»O, tu pa ne bo nobenih težav. Bomo pa sodili dva dni prej. Po je pač hudo preprosta stvar!«
Ko mi je dal ta predlog, 6em ga prosil, naj bi tega ne storil, ker ne bi mogel prevzeti odgovornosti za to, da sta nesrečnika bila poslana na oni svet dva dni prej, kakor je določal zakon.
Odpotoval) sem natprej v Manilo, kjer sem izposloval, da 60 MacCallu-ma, ki je bil n» poti za menoj, začasno im eno vali za mestne^ »patologa«.
Že ob šestih naslednjega jutra, ko se je ravno izkrcavali, sem mu sporočil veselo novico o novem imenovanju, nisem pa omenil, da v mestu ravno razsaja kolera. Dejal pa sem mu, da če sprejme svoj novi posel, bo moral opraviti mrliški pregled nad vsemi trupli, ki mu jih bodo prinesli v mrtvašnico. MacCallum se je tako razveselil nove prilike, da bo lahko poglobil svoje znanje, da je kar brž opravil z zajtrkom in me z vso naglico vlekel v mrtvašnico .Tam ga je že čakalo^ pet trupel in zapustil sem ga vsega žarečega in kipečega od veselja, da bo lahko tešil svoje dolgo koprnenje. Opoldne ga ni bilo h kosilu, še k večerji ni prišel. Šele ob enajstih zvečer se je spet prikazal v hotelu. Prišel je s trudnimi koraki, ker je pač videl več kolere, kakor se je mogel kdaj nadejati. Preden je namreč opravil s prvimi petimi trupli, so mu jih prinesli še deset. Drugi dan je že hotel svojo novo službo spet opustiti a dejal sem mu, da bo moral ostati vsaj dva tedna, da ne bo vsa stvar na videz nekam čudna. Uspeh je bil ta. da je bi(o poglavje o koleri v novi izdaji njegove učne knjige eno najboljših.
MacCallum je napravil posebne raziskave glede malarije ter odkrili ves življenjski in razploditveni krog zaje-dalca, s čimer je poznanju te bolezni nudil enega najdragocenejših prispevkov. V Singapooru je doživel neizmerno vesedjp, da je našel mnogo žrtev
malarije, na katerih je potem lahko opravljal svoje mrliške preglede. Pri teh pregledih pa si je nabral mnogo silno važnih novih spoznanj, ki jih je dodal že znanim; nekaj let pozneje se je zato ponovno vrnil, da bi svoje raziskave še poglobil. Med tem časom pa so Angleži končali evoje Herkulove napore, da so bo(ezen zatrli do nrav neznatnega števila primerov, tako da v Singapooru ni skoraj nihče več umrl za malarijo. ?-ato me je mesece in mesece ošteval ter mi tarnal: »Vi zdrav-stveniki ste nam ubogim patologom pokvarili vse posle!«
MacCaillum ni dobro poznal muhavosti tropičnega podnebja in je imel velike težave, ko je moral svoje obleke spravljati v sklad z razlikami v toplini in mrazu. Ko sva prisila v Vancouver, si je oskrbel zimsko obleko in spravil v kraj tanjša oblačila. Na otočju Fidži je storil ravno obratno: pravkar kupljeno zimsko obleko je vrgel stran in si kupil poletno. V Syd-neyu je spet iztaknil nove zimske obleke in ee poletne ni več dotaknil. Pozabil sem že, kolikokrat se je trudil, da bi lahko razbremenil svojo prtljago, a spominjam se še, ko sva prišla na Javo, da je imel na sebi zimsko obleko in bil ves premočen zaradi neznosne vročine. Vendar pa mi je »talno zatrjevali, da se počuti »imenitno«. Ni se še zavedal, da v resnici trpi, ko sem mu iz kovčega potegnil zadnjo poletno
obleko. Zdaj pa se je njegova čudna trma omečila in bil mi je iskreno hvaležen.
Ker sem mnogo potoval, sem se morali naučiti raznih stv&ri in biti pripravljen na vse. V svoji zbirki oblek sem moral imeti obilo krojev, ki bi ustrezali najrazličnejšim socialnim, podnebnim in športnim razmeram. Da bi bil varen, da nisem nič bistvenega pozabili, mi ni ostalo drugega, ko sestaviti popoln seznam predmetov, ki sem ga potem razmnožil in po en odtis vtaknil v vsak kovčee Tako mi ni nikdar nič manjkalo, tudi če sem moral kam na hitrico odpotovati.
Dal sem si napraviti posebno prenosno pisalno mizico v obliki kovčega. Kadar sem ga odprt, se je sprožila v notranjosti vzmet in že sem imel pred seboj pripravno mizico. Vsa notranjost je bila urejena kakor kak golobnjak. V enem predalčku sem imel popotno knjižnico, v drugem sem imel piaalni papir in dopisnice, na dnu pa eo bile spravljene vise potrebščine za kratek oddih: piaalni stroj in pisarniške stvari V drugi polovici kovčega pia »o bilo zložene moje obleke.
Včapih mi je bilo tesno pri srcu, ko sem gledal, kako bo težki kovčeg centimeter za centimetrom potiskali čez prehodni mostiček na ladjo: majhna neprevidnost in dragoceni kovceg bi zdrknil na dno morja!
Rostov samo še kup razvalin
Strahotno razdejanje, kakor ga je popisal madžarski časnikar, ki je bil sam v Rostovu takoj po njegovem zavzetju
Med tujimi poročevalci, ki so se z letalom odpeljali v Rostov, čim so ga zavzele nemške in zavezniške čete, je bil tudi berlinski dopisnik madžarske agencije MTI. Takole popisuje svoje vtise, ki jih je dobil v Rostovu:
V nedeljo, 26. julija, sem imel priliko opazovati z neke višine ob obali na zahodnem robu mesta Rostova boje, ki so se odigravali v Bataj-sku in Kojsugu. Obe vasi ležita 8 do 10 km južno od Rostova. V kratkem razdobju sem videl petkrat ali šestkrat, da je zletela v zrak svetlobna raketa, kar je bilo znamenje prodirajočemu topništvu. 26. julija v Rostovu samem ni padel niti en strel več, iz grmenja, ki se je razlegalo iz daljave, sem mogel sklepati, da se je sovjetsko topništvo umaknilo za 20 do 30 km. Nisem se malo začudil, ko sem 28. julija nazajgrede iz Rostova v Vratislavo bral, da v Moskvi še vedno zanikajo padec Rostova in pravijo, da tam še divjajo poulični boji. Nehote sem se vprašal, kolikokrat je sovjetska propaganda že imela za norca svetovno javnost in jo zalagala z zlaganimi poročili. En sam pogled je zadostoval, da sem se prepričal, da poročila nemškega vrhovnega poveljstva odgovarjajo resničnim dogodkom.
Iz nekega posebnega poročila vrhovnega poveljstva je razvidno, da so nemške in zavezniške čete na petih mestih predrle močno zgrajene obrambne postojanke okrog Rostova in da je bilo mesto zavzeto v naskoku. Težko si je predstavljati, kako so mogli Sovjeti spremeniti mesto
Rostov v eno samo mogočno utrdbo
Z vojaškega stališča moramo govoriti tu o globokem obrambnem sistemu. Število bunkerjev cenijo na več ko 2000. Obrambne naprave mesta Rostova so se začenjale z jarki ogromnih razsežnosti, ki so imeli nalogo, ustaviti sovražnikova oklepna vozila. Ti jarki so bili izkopani v krogu okoli mesta. Široki so bili 6 do 8 m, globoki pa približno 5 m. Kopati so jih začeli že lanskega novembra. Med temi jarki so bile skrite utrdbe iz železobetona. Postavljene so bile tako, da jih je bilo iz tanka zelo težko videti. Na stenah omenjenih jarkov sem videl tale napis: »Smrt Nemcem! Živel Stalin!« Za jarki so Sovjeti postavili svoje topništvo, tudi protiletalske topove. Proboj te črte so otežkočali potem še strelski jarki in žična ograja, v katero so napeljali električni tok visoke napetosti. Pehota je prva vdrla v mesto.
Težko je ugotoviti, katera naslednjih dveh nalog je težja: ali onesposobijenje omenjenih jarkov ali zavzetje bunkerjev. Po mojem mnenju je bila slednja težavnejša.
Prvi naskakovalni oddelki so nastopili 23. julija in šli od severa in severozahdoa v napad ter ~o se dobesedno
borili za vsako hišo posebej
preden so mogli prodreti v mesto. Nemška pehota se je za obstreljevanje betoniranih utrdb poslužila oklepnih vozil, končale pa so uničevalno delo ročne bombe. Ko se je na ta način posrečilo odpreti poti, so na cestnih vogalih postavili strojnice in začelo se je čiščenje mesta. Sovjetski vojaki, ki so videli, da je vse izgubljeno, so ponoči poskušali z izpadom v smeri proti severozahodu, vsi njihovi poskusi pa so spodleteli.
* 'Najgloblji vtis je napravil name
»mali Dunkerque«
» bližini velikega železniškega mostu, kjer so Sovjeti skušali zbežati proti jugu. Nemški strmoglavci pa so 'razbili ta most že v noči na 22. julij ter uničili sovjetske oddelke na njihovem begu. Cesta; ki drži proti temu mostu, nudi prizor^ pravega razdejanja: ožgani tramovi, odtrgani železniški tiri, podrta skladišča ter poslopja, vsa zavita v dim. Na splošno lahko rečemo, da je me-
Tam, kjer so generali cenejši kot strojnice
Na Kitajskem je navada, da dajejo denarne nagrade vojakom, ki so se v bojih posebno odlikovali. Za vsako posamezno hrabro dejanje so uvedli že kar tarifo. Tako'dobi na primer tisti, ki vjame sovražnega generala, 30 kitajskih dolarjev, za vohunko prav tako 30 dolarjev, za častnika kakršne koli stopnje 15, za navadnega vojaka, ki ga kdo vjame, pa 7 dolarjev in pol. Če pa kdo vzame sovražniku strojnico, dobi 60 kitajskih dolarjev, torej še enkrat toliko, kakor če vjame generala. Kdor zajame kako sovražnikovo letalo, dobi kar lepo premoženje, naravnost obogati pa tisti, komur se posreči zajeti sovražnikovo vojno ladjo.
sto Rostov docela razdejano. Vodna napeljava je odpovedala, mesto je zavito v popolno temo. Žice električne cestne železnice leže po tleh, vozovi so vsi prestreljeni, Leninov spomenik je tudi na tleh, desetnadstropna palača komunistične stranke, ki so jo začeli graditi pred šestimi leti, je v plamenih.
Le počasi si ljudje upajo iz hiš. Moških je malo videti, kajti Sovjeti so jih bili pravočasno odvedli. Pretežni del prebivalstva so ženske, otroci, starčki in bolniki. Ljudje ne kažejo niti najmanjšega znaka strahu. Začudenje in zaskrbljenost se odražata na njihovih licih.
Čudijo se, kako da jih niso postrelili
skrbi jih pa njihova nadaljna usoda. Med ženskami nastane boj za zalogo živil, ki so še preostale, za nasoljene ribe. Tudi na preostale zaloge premoga so ljudje naravnost navalili in vsak si skuša nagrabiti čim več.
Mesto Rostov je zelo staro, sodobno lice pa je dobilo v dobi sovjetskega vladanja. Čisto nerazumljivo nasprotje se kaže med orjaškimi stavbami, zgrajenimi v ameriškem slogu, in nizko življenjsko ravnijo prebivalstva.
Novo gledališče
je bilo po vsej verjetnosti zgrajeno v okviru petletke. Na zunaj je kakor ogromen tank, pročelje pa je okrašeno z reliefi, ki predstavljajo bitke. Na zidu gledališkega poslopja se vidi š evzidan napis, iz čigar besedila je razvidno, da je gledališka skupina samih Ciganov 17. maja vprizorila neko poslovilno gledališko predstavo. Palačo komunistične stranke je ljudstvo samo zažgalo. Tudi cestno-železniški promet je moral biti prej zelo živahen, kajti povsod zdaj vidiš razdejane in razbite vozove cestne železnice.
Pri svojih 102 letih ima samo še eno željo: leteti!
V Stradelli v Italiji živi gospa Marija Bastar-dini, ki je bila rojena v Sannatu (Piacenza) leta 1840. Stara je torej danes že 102 leti. Kdor pa vidi njen vedno zadovoljni obraz, ji pač ne bi prisodil teh let. Preživela je Marija Bastardini dobrih 100 let, ne da bi bila kdaj resno bolna. Preteklo zimo pa se je zaradi hudega mraza — tudi v Italiji že dolgo ni bilo tako ostre zime, kot je bila letošnja — močno prehladila, oziroma dobila je neke vrste influenco. Domači so poklicali zdravnika, ki se je odločil za vbrizg, da ženi ne bi srce opešalo. Gospa Marija pa ni hotela ničesar slišati o kakšnem vbrizgu. Sama je imela svoje zdravilo za to njeno bolezen: pila je samo studenčnico in prav kmalu je bila izven vsake nevarnosti. Da bi pa prišla spet k moči, si je hrano nekoliko izboljšala: privoščila, si je večkrat mrzlo polento s polenovko, nato pa vselej popila kozarec močnega vina. Zdaj se spet čisto dobro počuti in ima samo še eno željo: rada bi se peljala z letalom. Če ne bi bilo vojne, bi kaj rada poletela čez Atlantik — da, nič manjša ni njena želja — v Argentino, da bi tam' pozdravila svoje vnuke. »Razumete,« je razlagala nekemu časnikarju, »ne smem preveč izgubljati časa in bi se zato rada poslužila hitrega prevoznega sredstva, letala.. .<
Najstarejša danska lokomotiva spet vozi
Na železniški progi Vejle—Grinsted na Jiit-landu je začela po dolgih letih spet opravljati svojo službo prva danska lokomotiva, ki je bila zgrajena leta 1868. Torej je stara že 74 let. Nekatere sodobne lokomotive so vzeli iz prometa, ker je treba s premogom varčevati, takšne lokomotive pa ga požro precej. Kakor poroča dopisnik »Cen-traleurope«, ima ta 74 letni »kavni mlinček« za seboj že 1.7 milijona kilometrov poti. Z drugimi besedami se to pravi, da bi prisopihal že najmanj štirikrat okrog zemlje. Kljub svoji visoki starosti in poti, ki jo ima dozdaj že za seboj, še vedno zadovoljivo opravlja svojo službo in njegov pisk ima naravnost mladosten glas. Tudi strojnik, ki upravlja to najstarejšo dansko lokomotivo, ni več posebno mlad. Je sin tistega strojevodje, ki se je leta 1868 prvi peljal z isto lokomotivo in žel toliko občudovanja.
C6LARJEV SIN
'7čž~^r.r
■u
vi
m
POGORSKA PRAVLJICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL lOŽE BERANEK
19.
V tem trenutku je priskočila oglarka, da bi pomagala svojemu sinu. Medved popusti z eno šapo sina ter z njo pograbi še oglarko.
Ta hip pa je izkoristil sin, da se mu je izvil iz šape in izmuznil. Vstal je kot bi sprostjl zaslonjeno mlado bukev, ter zagrabil velik kamen. Ko je videl svojo staro mater na tleh, vrže z vso močjo kamen in medveda ubije.
20.
Oglarček je dvignil svojo mater ter jo skrbno vprašal, če jo je medved morda ranil. Toda bila je popolnoma zdrava kakor on sam.
Tedaj je oglarjev sin od veselja raztegnil roki ter vzrastel kot drevo, da so mu zopet zapele mišice in kite; bil je ponosen na svojo izredno moč.
Mati pa ga je gledala in občudovala:
»Sin moj, kako si močan! S svojo močjo si naju rešil medveda in njegovega brloga!«	.	žao
Hamburška protiletalska obramba - nekaj čudovitega
Novo protiletalsko orožje, ki je neprijetno presenetilo angleške bombnike celo v višini nad 5000 metrov
Londonski dopisnik nekega stockholmskega dnevnika poroča, da je letalski častnik \Villiam Berry, ki je po rodu Amerikanec in je že devet mesecev v službi angleškega vojnega letalstva, potrdil, da je protiletalska obramba mesta Hamburga nenavadno močna ter da so bila presenečenja, ki jih je bil doživel, ko se je udeležil zadnjega velikega letalskega napada na omenjeno nemško pristaniško mesto tako strahotna, da podobnih še ni bil doživel vse svoje življenje.
»Ogenj protiletalskih topov v Hamburgu,« je dejal letalski častnik Berry, »se mi jfe zdel kot čudovit prizor žarometov. Vse obalno in pristaniško topništvo je besno nastopilo z vsem svojim »orkestrom«. Razdivjal se je pravi vihar nad hamburškim mestonv ko je eksplodiralo na tisoče granat vseh vrst in velikosti, po zraku pa je švigalo na milijone krogel iz protiletalskih strojnic. Na hamburškem nebu so nemški lovci
sprejeli bombnike v velikem številu. Lovsko letalstvo se je zagnalo z izredno silovitostjo proti našim letalskim skupinam, jih razgnalo in povzročilo nered med njimi.
Nemci so nam pripravili tudi neko presenečenje, ki je sprevrglo vso taktiko angleških bombnikov. To presenečenje je bil lahki top, s katerim je mogoče nenavadno hitro streljati ter tudi točno zadeti cilj. Granate tega topa lahko dosežejo tudi višino 6000 metrov, to je približno tisoč metrov vež, kakor pa smo mislili, da morajo naši bombniki leteti, če hočejo biti čisto varni pred sovražnikovimi izstrelki.' Roji našjji bomb-
so, se doslej počutili vame v višinah nad 5000 metrov.«
Zahtevajte povsod naš list!
SELMA LAGEBLOEFt
37
NA RAZPOTJIH SRCA
B0MAN
»Čisto prav imaš, moj sin, da sem včeraj svetoval svoji nečakinji, naj sprejme ženitno ponudbo gospoda Schagerstroema. Pet dolgih let je čakala nate. Zadnje poletje sem te bil vprašal nekoč, ali si pripravljen kaj storiti za to, da bi vama bila združitev mogoča, pa si odgovoril z ne. Morebiti se boš spomnil, da sem ti tedaj izjavil, da bom vse storil, kar bo v moji moči, da bi Karlino pripravil do tega, da bi razdrla vajino zaroko. Karlina nima niti počenega groša in če jaz umrem, bo ostala brez vseh sredstev in zaščite.«
»Vež, kaj mislim in prav nobenih očitkov si ne delam zavoljo tega, da sem ji bil tako nasvetoval. Toda ravnala je po svoji glavi in rekla ne. S tem je bila stvar v kraju in med nami odslej o tem ni bila spregovorjena niti besedica več. Tako je torej, dragi moj sin.t
Schagerstroem je sedel tam v kotu na divanu in motril mladega Ekenstedta. V vedenju Karla Arturja je bilo nekaj, kar mu je bilo močno zoprno. Sedel je naslonjen nazaj na gugalnem stolu in se gugal sem in tja, kakor da bi hotel pokazati, da besede starega gospoda niso vredne nadaljne pozornosti. Enkrat ga je med drugim poskušal celo prekiniti, toda prošt se v svoji razlagi ni pustil zmotiti.
»Ti lahko govoriš, moj sin, lahko govoričiš pozneje, kolikor hočeš, toda sedaj sem jaz na vrsti. Ko sem se danes odpeljal na Veliki Sjoetorp, nisem imel niti pojma o razdrtju zaroke in moj namen ni bil, ponuditi Karlinino roko gospodu Schagerstroemu. Popeljal sem se tja, ker bi rad ime) mir v svoji verski občini in ker sem sam pri sebi mislil, da J m« gospod Schagerstroem upravičen razlog za to, da je nejevo"en nad Karlininim vedenjem in
ravnanjem. Ko sem pa prispel na Veliki Sjoetorp, sem videl, da je bil gospod Schagerstroem drugačnega mišljenja kakor pa jaz. Menil je, da imam starinske pojme in da je Karlina odgovorila čisto pravilno. Bil je tako zadovoljen z vsem skupaj, da sploh ni hotel misliti na kaj drugega, kakor da bi vaju naredil srečna in tebi dobil mesto rudniškega pastorja pri rudnikih v Oertofta, kjer ima patronatsko pravico. In da bi o tej stvari govoril s teboj in Karlino, zato je prišel zdaj sem. Torej, iz tega boš morebiti spoznal, da ni imel gospod Schagerstroem niti najmanjše slutnje o razdrtju vajine zaroke. Tako, zdaj si slišal, kar sem imel povedati in zdaj se nama, dragi sin, lahko opravičiš' za svoje grde obtožbe in obdolžitve.«
»Niti na misel mi ne pride, da ne bi zaupal besedam mojega spoštovanega strica,« je začel Ekenstedt. Toda istočasno je vstal in se postavil v neke vrste govorniško pozo, da je na prsih prekrižal roki in se s hrbtom naslonil na knjižno omaro. »Poznavajoč tvojo poštenost in tvojo pravicoljubnost zdaj razumem, da Karlina ni mogla nikoli misliti na to, da bi tebe kot sokrivca potegnila v svoje nečedne načrte. Tudi v tem ti bom dal prav, da jaz nisem noben primeren mož za Karlino. In če bi mi Karlina enako pošteno in odkrito povedala, kakor si storil to ti, stric, bi me gotovo zadela bol, pa bi jo vendar prestal in potem ji vse odpustil. Toda ona je izbrala drugo pot. Morebiti iz strahu, da bi v očeh javnosti ne izgubila na ugledu, je sprva gospoda Schagerstroema ponosno in samozavestno odbila. Kajpak ni po njenih računih, da bi ga s tem odbila za večne čase. Namesto tega je pustila, da sem jaz razdrl zaroko. Vedela je, da sem že po naravi zelo občutljiv in je to mojo značajnostno lastnost izrabila. Izustila je stvari, za katere je dobro vedela, da me bodo razjezile. In zares je dosegla svoj cilj. Prelomil sem z njo in zdaj misli, da je dobila igro. Vso krivdo skuša vreči name. Celo jezo mojega dragega strica in vseh drugih ljudi bi rada prevalila name. Prelomil sem z njo, ki je ravno prej zaradi mene odklonila sijajno ponudbo. Prelomil sem z njo, ki je pet let čakala name. Kdo bi se mogel čuditi, če bi po takšnem mojem vedenju dala svoj pristanek gospodu Schagerstroe mu? Kdo bi ji to mogel šteti v zlo?«
Karel Artur je z velikopotezno kretnjo stegnil roko. Prošt se je okrenil na svojem stolu in se obrnil napol stran od njega.
Na visokem čelu starega gospoda je bilo ravno v sredini pet majhnih bradavic. Ko je Karel Artur govoril, so te bradavice pordele in so se svetile zdaj kakor odprte rane. To je bilo pri ljubeznivem in miroljubnem proštu iz Korskyrke znamenje strašne jeze.
»Moj sin...«
»Oprosti, predragi	stric, toda imam ti Se nekaj	povedati.	Tisti
trenutek, ko sem se	čutil zaradi svojega dušnega	miru prisilje-
nega prekiniti s Karlino, mi je Bog poslal nasproti drugo ženo, preprosto, okretno mladenko iz ljudstva in z njo sem bil včeraj izmenjal zaobljubo večne zvestobe. Našel sem torej Čisto zadovoljiv nadomestek, sem tudi zelo srečen in ne stojim tu, da bi se obtoževal. Toda ne smatram se dolžnega, da bi na svoje rame prevzel odvratno čast vsesplošnega prezira, ki bi ga rada Karlina vrgla name.«
Schagerstroem je	hlastno pogledal navzgor. Med	zadnjimi	stavki,	ki jih je spravil	iz sebe mladi Ekenstedt, se	je tako	rekoč
zavedel spremembe v ozračju. In tedaj je zagledal Karlino Loe-wenskoeld, ki je stala med vrati tik za svojim ženinom.
Čisto tiho je stopila noter, da je nihče ni opazil. Karel Artur sploh ni slutil njene navzočnosti in je govoril kar naprej. In ko je razlagal svoje naziranje o zahrbtnosti in zvijačnosti, je obstala tam, čista kakor angel varuh in gledala z najčistejšim sočutjem, z najvdanejšo mehkobo proti njemu. Schagerstroem je ta izraz dostikrat videl na obrazu svoje lastne žene, da je lahko vedel, kaj pomeni, in da je res pristen.
Ko jo je tako zagledal, ni Schagerstroem niti za trenutek pomislil na to,- ali je lepa ali ne. Zdelo se mu je, da je videti takšna, kakor bi šla skozi plapolajoči ogenj, pa ni bila niti okajena niti ožgana, temveč je prišla ven iz prešščevališča prosta vseh madežev in nepdpolnosti in je stala tam neoskrunjena in vsa ožarjena. Zdelo se mu je kar nepojmljivo, da mladi Ekenstedt ni čutil toplote njenega pogleda, pa tudi tega ne, kako ga je njena ljubezen obsevala.