Štev. 294
TRST, nedelja 23
T«£a| XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
redi rt «ed«yaJi la preretđb efc 5-, e* penedelJUfe «k t.
?*eninj4y it«*- prodajajo po 3 mtfi. (6 stot.) y moogfe %o1»akareab ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petro, F^atainj, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toiauau. Ajdov-tHoV^otuberga itd. Zastarele lt«T. po 5 nrt. (10 stol.).
OCLA8I S€ RAČUNAJO NA MttJNISTRC ▼ fcmkoetf L
uklona. CENE: Trgovinski
in obrtm ocdMi po S A fdtaTtnice. zalivale, posiinice. oglasi deassmlh zavodov po »O 81. mm. Za ogia^e 7 teleta Krt* đo 6 rret 20 K. vsaka *ada^n& vrsta K 2. Mali oglasi po A itoi beseda, nuj-juanj pa 40stoL. Oglase sprejema Inseratai oddelek oprava .Edinosti". — Plaćnje m bldjučno le opravi „Edinoeti* .-^m-, i — P!a{i]i»o In ulovljive « Trstu.
ePINOST
pelMftMga druMtft	m Primorate.
NAROČHZNA ZNAŠA
ceio leto 84 K, teto 12 K, 3 mesece O K; na n»-brez dopoSlsne naročnine, se opravo ne ozira.
• UUnJ« „KmSfOSTZ" mtmmm i «» rae, sa pel leta Kren a «0. naj «e p»fiH|«jii no oredniitvo listo. Ifefranko-ss eprejesuje hi rekopisj m h vrate]« io, ojpsee in rettamacije je pošiljati na upravo lista oflee fiiergie 6ststtl It (Naredni fem) fcialaliiill hi edaorwn4ore*iik ŠTEFAN CODIJTA. Lastnik tesMi—i i^J Meha „Bdiosat". - Natisnila Tiskarna „Edfcest" z omejenim poroštvom v Trsta, " Galotti itev. 18. -
* m* t
rstnn S L 841 652. TELEPOfl St H-S7.
C. kr. državne železnice
in — nemški „narodni svet".
I.
O velikem gospodarskem pomenu železnic pri nas in povsod smo že večkrat krat govorili. Tudi nismo tajili nikoli, da je poglavitna naloga vsake dežele, da si pridobi čimveč železniških prog. Dandanes se rsa narodnostna politika suče okoli gospodarskih problemov; z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi teži za tem, da si pribori, četudi na račun soseda, kar možno mnogo in stalnih pogojev za povzdigo domačega gospodarstva.
Boj za „biti ali ne biti- !
Gospodarski boj se bije v različnih ebSikah, na vseh poljih in z različnim orožjem.
Železniško vprašanje gotovo ni zadnje, ki zanima politike in narodne ekonome. Previdni in dalekovidni možje so povsodi posvetili temu perečemu vprašanju svojo pozornost in so začeli zahtevati železnic, kjer bi to le količkaj kazalo.
Kakor pa je že pri nas navada, so reerodajni krogi tudi to prevažno gospodarsko panogo izkoriščali v najgrŠe korup-cijske politične in sinekurske ekscese.
Pri nas so gradili železnice zmirom po dvojni meri pravice in resnične potrebe.
Nemci so bili seveda tudi tu favorizirani v največji meri. Železnic imajo v izobilju, lahko rečemo, kar do vsakega zelnika skoro. Poglejmo železniški zemljevid, pa homo videli dežele, koder prebivajo Nemci, preprežena z železniškimi progami kakor s pajčevino. In če bi se hoteli še dalje zanimati za te srečne dežele, bi se uverili, da so te dežele bogate obrti in industrije; bi se prepričali, da tam tudi kmetijstvo in živinoreja stojita na kaj ugodnem stališču. Zakaj? Železniška zveza s svetom je pospešila vse. Hiter izvoz domačih produktov in nedrag uvoz potrebnih izdelkov iz tujine sta ustvarila trdno podlago domačemu gospodarstvu, ki <e samo po sebi rodilo velikih in stalnih garancij za nadaljni razvi-tek in napredek najprej doma — in si je logično in lahko od rio pot v daljni svet.
V Galiciji n. pr. je država gradila drage železnice na ljubo raznim židovskim špekulantom, ali pa kakor sinekuro v plačilo narodno mlačnih in vladi slepo udanih poljskih žlahčičev, ki so si pridobili zaslug s k i manjem ali pa tudi z zvestim zavezništvom z Nemci in vlado. In kaj je vspeh ?
Vlada ima to zanikerno in degenerirano žlahto, ki ima žalibog v rokah tudi vajete domače politike, popolnoma v oblasti in priklenjeno, da se ne more in ne upa ga-iTiti, četudi bi se hotela. Drugi čudni vspeh je pa tudi ta, da se te železnice ne rentirajo niti najmanje, ker so zgrajene brezsmiselno in dostikrat brez prave gospodarske potrebe. Večina teh železniških podjetij se ne more vzdržati kljub temu, da uživajo razne ugodnosti in olajšave, najbolj pa seveda znižane tarife. Famozna tarifna politika, o kateri bomo še govorili, se je tudi tu pokazala v najgrši koruptnosti.
Nasproti vsemu temu pa moramo konstatirati, da so naše južne dežele prezrte in pozabljene od onih, ki imajo v rokah krmilo in ki si domišljajo, da skrbijo za gospodarski procvit vseh narodov širom Avstrije.
Ne pozabimo, koliko peticij in prošenj, bojev in groženj, je bilo treba, predno so nam samo na lahko namignili, da dobimo to ali ono železnico. In koliko posvetovanj

PODLISTEK.
Hrepenenje
Ljabavna zgodba.
Kočijaž je pognal konje z dvojno ■aglico, ljudje pa so ostali na mestu in besedičili začudeni o čudnem vedenju gospice.
Konečno se je starikava ženska, ki je vodila gospodinjstvo že izza smrti Idunine matere, postavila v važno pozo in dejala: „Dobro ni, da se je gospica vrnila, to prinaša nesrečo . . ."
V pritličju je zarožljalo okno. Na njem se je prikazal trd, resoluten ekonomov obraz: .Na delo, ljudje 1 Kaj morate po cele ure prodajati zijala ? !"
Tedaj je pričelo čisto nalahno curljati 'Z oblakov — — — — — — —
in potov je bito treba, predno se je uresničila teka obljaba. O tem bi vedela mnoge povedati naSa Kranjska; a največ zapuščena in pozabljena Dalmacija.
Leta in leta so zavlačevali; leta in leta so „Študirali-, in Se ne bi bilo nič — ker se gre pač za slovanske dežel" —, it ne bi bil posegel vmes vojni minister.
In Še zdaj ni nič absolutno gotovega.
„Pravicoljubje" istrskih - socijalistov.
Dogodki v istrskem deželnem zboru so zopet enkrat spraviti socijalne demokrate v veliko zadrego.
V	oni znameniti seji, v kateri je slovansko, tolikokrat in skozi toliko let zaničevano in zatirano čuvstvovanje z elementarno silo podrlo vse formalne ograje in postavilo proti brutalnemu nasilju nepremagljivo moč prirodnega prava: sta se oba italijanska socijalistiina poslanca dala voditi le od glasu svoje italijanske duše. Pozabivši in zatajivšl internacijonalna načela, čutila sta se le Laha mej Lahi, pripadnika gospodujo-čega naroda in sokrvna brata predstaviteljev tega za nas toli krivičnega gospodstva ter sta se z vso svojo laško strastjo zaganjala v naše poslance, kakor je bilo čitati v tem listu.
No, hladno razmišljajoče strankino vodstvo je takoj spoznalo, da sta se sodruga v istrskem deželnem zboru spozabila. Zato je v svojem glasilu „11 Lavoratore* od 19. tek. mes. z namenom, da dokumentira svojo internacionalno nepristranost, objavilo toliko oklic laške večine, kolikor tudi izjavo slovanske manjšine o vzrokih obstrukcije. Da, še več! Da opere svoje „sodruge" v deželnem zboru, objavilo je celo izjavo, ki sta jo baje „hotela* socijalistična poslanca podati v dež. zboru, ki jima je pa v grlu obtičala.
Ta izjava je krasna epizoda tistega jajčega plesa, ki ga socijalna demokracija na Primorskem izvaja že lepo vrsto let mej zahtevami laške gospodstvaželjnostl in slovanskim postulatom narodne enakopravnosti.
V	tej izjavi priznava seveda socijalna demokracija, dr 5e zahteva Slovanov po jezikovni ravnopiavnosti že „a priori* opravičena. Č1ove< bi sedaj pričakoval po zakonih najnavadneiše logike, da na podlagi te premise pride socijalna demokracija do zaključka, da je o postopanje laške večine, ki to enakopravnost krši na brutalen način, označiti kakor krivično in da je torej tej laški krivičnosti pripisati krivdo za nevšečne razmere v dež. zboru!
Kdor pričakuje takega logičnega sklepa od naše socijalne demokracije, ta je jednostavno — ne pozna! — Z občudovanja vrednim „salto mortale" prihaja omenjena socijalistična izjava do sklej)a, da sta sedanje razmere zakrivila toiiko laški, kolikor slovanski „nacijonalizem". Ali ste razumeli ? Slovani imajo sicer „a priori" pravico do spoštovanja svojega jezika in svoje narodnosti; no, ako jim pa Lahi to pravico odrekajo, je Slovani ne smejo uveljaviti, temveč morajo še v naprej lepo molčati, ker sicer so tudi oni krivi, ako je pametno delo v deželnem zboru onemogočeno ! !
Socijalisti hočejo torej zopet enkrat enkrat plavati na vrhu kakor olje in se hočejo izogniti narodnostnemu vprašanju! — Ta preklicani „nacionalizem" jim je zopet na poti!
Iduna je potovala prvič v svojem življenju. Bilo jej je, kakor da se je vzdra-mila iz dolgega sna, ko je sedela zaprta v tesnem kupeju in gledala ob oknu mirno bežečo Širno, sivo krajino, in mimo bežeče težko, sivo nebo ... K temu pa jednako-merno drdranje vlaka, ostro, oglušujoče piskanje in tolsti, rdeče zaliti obrazi železniških uradnikov ... In na večjih postajah zaspani, mrki obrazi, malomarno oblečene postave, vsi z enakim, nezadovoljnim izrazom v potezah: nemikavno hlastenje in podenje za cilji . . .
In potem v njenem kupeju tisti neprijetni, ostudni duh po pečeni perutnini, ko-linski vodi, po melisi in po drugih neprijetno dišečih kapljicah ... in ti neestetično jedoči, z ustmi cmakajoči ljudje — in ti mastni papirji, ki so jih metali skozi okno, ali pa jih tlačili celo kar pod klop.
Stisnila se je v kot in zaprla oči. Samo da ne bi nič videla, nič slišala o vsem tem.
Slednjič se je vendar vse to pomirilo in nastala je tišina... Nekdo je potegnil potem preko luči zeleno mrežo In bilo )e skoro popolnoma temno...
Zastonj se „sodragi" umikajo: narod-nostno vprašanje je tu In hoče biti rešeno ma pošten nmiint S tem, da se „sodrugi" nočejo lotiti rešenja tega vprašanja in da se nočejo postaviti pogumno na stran očite pravic«, — varajo in Škodujejo le sebi samim ! Tudi nemški socijalisti so si hoteli zatiskati oči pred narodnostnim vprašanjem: češko separatistično gibanje jim je potem zraslo Čez glavo. Pogumno torej na strani pravice proti krivici!
Afera Mecchia-Buttignoni.
(Iz sveč en Likih krogov.)
Dne 15. t. m. je objavil „Slovenec44 pod naslovom „Zadeva Mecchia-Buttignoni" sledeče brzojavno poročilo :
„Rim, 15. oktobra. V pravdi, sprožeai po preč. kanoniku Karolu dr. Mecchia pri sv. koncilski kongregaciji proti preč. kanoniku Justu Buttignoni, objavlja slednji po višjih ukazih sledečo izjavo: „Jaz podpisani kanonik Just Buttignoni sem v trenutku strasti spisal in objavil, posebno v obliki samostojnega lista, izdanega v tiskarni Dolenc, stvari, ki po krivici škodijo dobremu imenu kanonika Karola Mecchia. Ker sem sedaj stvar mirno preudaril in spoznal svojo krivdo, zavračam in preklicujem vse, karkoli bi bil v svojih spisih izrazil proti rečenemu kanoniku Karolu Mecchia, kojemu sem kot katoličan in duhovnik dolžan spoštovanje in bratoljubje. — Rim, dne 17. septembra 1910. Kan. Just Buttignoni."
Kdor čita to poročilo, bi mislil in sklepal:
1)	da je „Slovencu" došlo neposredno iz Rima,
2)	da se je vršila razprava in da je bil kanonik Buttignoni zakonito obsojen,
3)	da je kan. Buttignoni kakor neresnično preklical vsebino svojega spisa, objavljenega dne 12. maja t. 1. in
4)	da je kan. Mecchia vsled dane izjave čist in nedolžen.
Tema pa ni tako, ker resnica je to, da je „Slovencu" poročilo došlo iz Trsta in ne iz Rima. Koncilska kongregacija je poslala izjavo tržaškemu ordinarijatu z ukazom, naj jo v prepisu dostavi listoma „L' Amico" in „La Ricreazione" v objavo. Iz prijateljskih krogov Slovanom najbolj sovražnega duhovniškega lista „L' Amico", je dobil „Slovenec" svoje poročilo.
Še prej nego je Buttignoni objavil svoj spis, je Mecchia — prejemši od Buttigno-nija pismo, v katerem mu je zažugal, da ga v javnosti razkrinka, ako se ne odpove dobrovoljno vsem svojim službam v škofijski pisarni — odpotoval v Rim, kjer je s pomočjo svojih prijateljev — pravijo, da je Mecchia silno bogat — dobil od konciiske kongregacije zagotovilo, da bo Buttignoni kaznovan, ako bi se drznil javno žaliti ga.
Mejtem je bil Buttignonijev spis tiskan in razposlan v zaprtem pismu vsem duhovnikom tržaške Škofije in tudi sv. koncilski kongregaciji, ki je Buttignoniju v odgovor zaukazala, da mora svoj spis preklicati kakor obrekovanje, čemur se je pa Buttignoni protivil. Vsled neprestanega nagovarjanja kapitelskega vikarja preč. monsi-gnora dra. Fr. Petronio, se je Buttigpioni udal in preklical v listu „La Ricreazione" obliko, ne pa vsebine svojega spisa.
S tem pa ni bil Mecchia zadovoljen in sv. koncilska kongregacija je Buttignoniju zaukazala, da mora v teku 8 dni „sub poena suspensionis ipso facto incurrenda" (t. j. v ogib kazni, da ne sme več oprav-
Ležalo je nekaj skrivnostnega v tej temi, v tem ropotanju stroja, ki je rezal skozi nočno pokrajino, da so mimo okna zdrkale čudežne forme kakor velikanski strahovi iz drugega sveta... Vse to je vzbujalo v njeni fantaziji različne, vedno menjajoče podobe in predstave...
Tu je vendar enkrat! Tu je sedaj potovanje, tisto in tako potovanje, o kakorš-nem je vedno sanjala: nestrpen, hrepenenja poln beg tja ven v veliko negotovost., tja ven v nov dan, v novo, čisto tuje življenje I...	•
Da bi to le še dolgo trajalo tako!...
In smehljala se je s široko odprtimi, blestečimi očmi, kakor se smehljajo otroci v spanju, kadar jim predigrava sen ljubke, mikavne podobe...
Toda, ko se je pričelo daniti, so se razblinile vse te lepe sanje in ostalo je v njej samo Še eno čuvstvo, ki je skrivalo v sebi neizrekljiv strah pred najbližjo bodočnostjo in pred lastnim nevarnim početjem...
Ob osmih zjutraj je imel dospeti vlak na Dunaj.
Oviia si je okrog vrata belo svileno
ljati duhovniške službe) preklicati vse, kar je napisal proti kanoniku Mecchia. Buttignoni je oporekal pismeno in zahtevi kanoniini proces.
Ker ni dobil odgovora in je bil vsled odloka sv. konciiske kongregacije suspendiran, Sel je osebno v Rim, pripravljen, da z nepobitnimi dejstvi dokaže vse, kar je napisal o kanoniku Mecchia.
Sv. Očetu je Buttignoni v kratkem pojasnil vzroke, radi katerih je bil primoran nastopiti zoper kanonika Mecchia, da je že preklical obliko in način pisave, da pa kakor duhovnik, ki resnico ljubi in uči, nikakor ne more preklicati tega, kar vsebuje nje-gOf spis.
„E che cosa dira quest altro" (kaj pa poreče oni drugi?) je bil kratek odgovor sv. Očeta. —--
Brezvspešno je prosil, naj ga rešijo vsaj suspenzije! Sv. Oče ga je poslal h kardinalu-predsedniku konciiske kongregacije, naj se ž njim pomeni! Pravijo, da Buttignoni nima veliko tisočakov. Pri kardinalu je pa zvedel, da je obsodba že gotova : ali slepo udati se in vse preklicati, ali pa ostati suspendiran leto dni in potem izključen iz katoliške cerkve I! Buttignoni se je po dolgem brezvspešnim upiranju udal in kardinal-predsednik sv. konciiske kongregacije je sam napisal in Buttignoniju prečital izjavo, ki je bila poslana škofijskemu ordinarijatu v Trst z ukazom, da jo časopisa „L' Amico" in „La Ricreazione" objavita. Treba opomniti, da Buttignoni ni podpisal one izjave.
Taka razsodba in obsodba pa gotovo ni v čast ne kanoniku Mecchia ne sv. koncilski kongregaciji.
Jasno je, da ona izjava ni oprala kanonika Mecchia, ki je in ostane tak, kakor-šnega je Buttignoni — ki je še vedno pripravljen dokazati svoje trditve — naslikal v svojem spisu.
Duhovščina brez razlike narodnosti pa ne bo mirovala, dokler se o kanoniku Mecchia ne poreče: „abiit, ecessit, evasit, errupit".
Več o priliki.
Rektor Bernatzik o narodnem vprašanju.
Letošnji rektor dunajske univerze, dvorni svetnik profesor Bernatzik je v svojem običajnem inavgurijskem govoru razpravljal o narodnem vprašanju. Govoril je o ljudskem štetju, povdarjal potrebo narodnih matrik ter se postavil glede vprašanja občevalnega jezika na stališče, ki sicer ni popolnoma naše, ki je pa vendar protivno stališču, ki ga v tem oziru zavzemljejo vlada in Nemci. Prof. Bernatzik je rekel, da je le na podlagi narodne avtonomije možno praktično izvesti člen XIX. državnih temeljnih zakonov. Predpogoj te avtonomije pa so narodne matrike.
Povrnemo se še na ta velevažni glas iz nemškega tabora, ker nam isti dokazuje, da tudi med Nemci prodira polagoma spoz-nada, da bodo morali začeti računati z dejanskimi razmerami. In tako se nam odpira usoda, da se nazadnje vendar-le približa doba, ko postane Avstrija to, kar hočemo mi, namreč država, ki bo vsem narodom enako pravična.
O Plojevem govoru v delegacijah
listi še vedno živahno debatirajo. Slovansko časopisje se je razdelilo v dva tabora : eni so za Ploja, drugi proti njemu. Zlasti ostro
ruto kakor znamenje, ki naj bi služilo na kolodvoru v svrho spoznanja. Potem je naložila svojo prtljago poleg sebe, lepo eno na drugo, sklenila roki, naslonila glavo nazaj in — čakala ... čakala prav pridno in pobožno, kakor čaka otrok na obdaritev.
Samo enkrat še je zaigral na njenih ifstnah smehljaj ko je pomislila na svoje hrepenenje... kar je bilo res že preteklo ... Zaželela si je hipoma daleč nazaj... nazaj v negotovost, v ono nedoločnost, ki je skrivala v sebi toliko čarobnosti...
Vlak se je ustavil. — PostreSček je vzel njene reči, ona pa je izstopala obotav-ljaje se, ter gledala okoli sebe v smrtni bojazni.
Dolga, bela roka jej je segnila nasproti: „A tukaj si dete ... pozdravljam te !
„Julij... stric Julij !.Drgetaje je stala pred malo tankim, suhotnim možem, čegar nenavadno bledi obraz je bil obrobljen s kratko, modrikastočrno brado.
Nobene besede nista spregovorila več. Niti on, niti ona.
Trenotek na to sta sedela v obsežni droški, drug ob drugem. (Pride še).
tfar&n II
EDINOST« št- 214
V Tretn, dne oktobra 1910
so ga prijeli mladočeški .Naroda! listj*. Naše stališče v tej stvari je znano. Ponavljamo še enkrat: Plojeva stvar je, ali se on strinja s politiko Rusije ali ne. Ravno-tako ima lahko svoje mnenje o zvezi z Nemčijo in o neoslavizmu. Nikakor pa ne moremo odobravati, da je potem, ko je napadal na desno in levo, popolnoma podpisal Aehrenthalovo zunanjo politiko, posebno še ono na Balkanu. Dr. Ploj pa ne bi smel tudi pozabiti, da Aehrenthalova politika vsebuje tudi zvezo z Italijo z vsemi usodnimi posledicami, ki jih ima ta kombinacija za vladno politiko v našem Primoiju in ki naravnost duši slovanski živelj ob morju Adrijanskem in mu grozi spropastjo, ako ne bo imel toliko življenske sile, da se ohrani ven iz sebe. Ali naj še le pripovedujemo dru. Ploju in njegovim braniteljem, kaj bi bil naš slovenski narod brez te pozicije na tej prevažni in eksponirani {geografski točki.
Največ, kar bi bil Ploj smel storiti, bi bilo to, da je ostal napram Aehrenthalovi politiki rezerviran. A Ploj niti tega ni storil, marveč je pred Aehrenthalom popolnoma kapituliral. In to je ravno, kar nas kakor Jugoslovane peče.
Dnevne novice.
Na socialističnem strokovnem kongresu, ki se je vršil te dni na Dunaju, je bila vsprejeta proti češkim separatistom (tako vsaj jih imenujejo nemški sodrugi) •jstra resolucija, za katero je seveda glasoval tudi zastopnik .jugoslovanske" socijalne demokracije. S tem se je ta odločno postavila na nemško stran proti Cehom. Vsaj ■evtralna naj bi bila ostala, a naši .jugoslovanski" so se gotovo vstrašili nemških sodrugov, da ne bi jih ti morda proglasili za narodno-Šovinistične!
Nobelovo nagrado za medicino je dr. Albert Kossel, profesor fiziologije v Hajdelbergu, in sicer v znesku 193.360 frankov.
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Iz Prage: Prva plenarna seja če&ke?a deželnega zbora, ki je bila sprva določena na včeraj, bo sklicana zi v petek 28. oktobra, ako se bo do takrat konstatiralo povoljen uspeh v sporazumnostnih pogajanjih nacio-nalno-politične komisije in njenih pododsekih.
Domače vesti.
Gg. odbornike polit društva „Edinost* uljudno vabim k današnji važni seji, ki se vrši v .Slovanski Čitalnici" ob 3. po-poludne.	Predsednik.
Smrtna kosa. Včeraj je umrla na Op-činah gospica Lojzika Sosičeva v dobi 24 let. Pokojnica je členica ugledne rodoljubne in Spoštovane rodbine Sosičeve. Kakor vsi iz te družine, je bila tudi pokojnica marljiva in neumorna delavka na narodnem polju. Stekla si je zaslug posebno kakor predsednica ženskega zbora v pevskem društvu .Zvon".
Nje smrt je globoko užalostila vse na-rodnozavedne kroge na Opčinah, ki goje sočutje do težko prizadete rodbine. Nepozabna pokojnica naj v miru sniva smrtni sen do — svidenja.
Pogreb bo danes ob 4. uri popo-ludne.
Dr. Daurant istrskim Italijanom. Dr. Daurant, voditelj tržaške liberalne stranke, je smatral za potrebno, poslati dr. Bennatti-ju pismo, v katerem izraža v imenu večine tržaškega zbora istrskim italijanskim poslancem svoje občudovanje na storjenih — nasilstvih proti Slovanom.
S tem so tržaški bratci istrskih Italijanov pokazali, da niso prav nič boljši od poslednjih in da se vsikdar najdejo v bratskih objemih, ko gre proti nam. Postopati s takimi ljudmi v rokavicah, je pač nemožno! Zato se usiljenega nam boja prav nič ne strašimo.
PODLISTEK.
„Vampiiji".
Igrokaz v dveh dejanjih. Spisal A. S p i t z e r, poslovenila Z.
„V civilu".
Burka v enem dejanju. Spisal Gustav K a-d 11 b u r g. (K današnji premieri v slov. gledališču).
Naturalizem v nemški dramatični literaturi se nahaja 2e več let ▼ dekadenci. Ne maramo raziskovati vzrokov temu preobratu, ker so različni.
Morda se je spremenil ukus gledališkega občinstva; ali pa — in to je gotovo tehtnejši vzrok — avtorji niso poznali meje dovoljenega in estetike.
Kaj vse je prihajalo na oder pod firmo naturalizma !!
Čim ostudnejše in brutalnejše je bilo delo, tem bolj je bil hvaljea naturalizem avtorjev. No, in občinstvo? Ono se Je končno naveličalo gledati aa odru samo brutalne strani življenja m ostajalo Je lepo doma in gledališče Je bilo prazno.
Boljši stebri aatavaliaea so se hitro
O itatij. šoli pri sv. Ivaau prinaša včerajšnji „Piccolo" poročilo, v katerem pravi, kako potrebna da je bila ta šola, ki. se je že sedaj prenapolnjena in šteje 338 učencev. „Piccolo" pa nič ne govori« koliko slovenskih otrok zahaja v to šolo! Saj je znano, kako se Italijani radi šopirijo s tujim peijem! Tudi .Piccolova" trditev, da je pri sv. Ivanu polovica Italijanov, je malce predebela. .Piccolo" je črpal svoje podatke gotovo iz kake lažnjive magistratove statistike, ki nam je požrla tisoče duš. Poskrbimo že, da ljudsko štetje, ki se bo vršilo to leto, pokaže pravo sliko našega prebivalstva na tržaškem ozemlju.
Razprava proti italijanskim iredentistom, ki so zaprti v Gradcu, se bo vršila bržkone koncem prihodnjega meseca.
P. n. Čitatelje opozarjamo, da priobčimo v jutrŠnji Številki odgovore na uredništvu doposlana vprašanja.
Neverjetno 1 Vselej, ko se tržaški magistrat spravlja na kak slovenski napis
—	zadevlja ob smolo!
Tudi pri .Slovanski knjigarni" se mu je zgodilo nekaj sličnega. Pri vsem .obsednem stanju", o katerem smo poročali zadnjič, je danes slovenski napis na svojem mestu. Kdor se želi prepričati, naj pogleda na ogel hiše ulic Caserma in Molin piccolo! Kako je to možno, ko je vendar naš slavni magistrat, slušajoč Indipendentovce, postavil tam stalno stražo, ki mora z lepa ali z grda zabraniti razobešenje slovenskega napisa?!
Stvar je enostavna. Gospodje na magistratu se čutijo vsegamožne, dokler jim kedo ne posveti z avstrijskimi zakoni!
Ta občinska gospoda namreč rada pozabljajo, da pri nas ne zapoveduje še kak rimski Nathan, pač pa paragrafi, po katerih sme tudi Slovan razobešati svoje reklamne napise kakor mu drago, da le odgovarjajo estetiki!
No, tudi glede estetike imajo naši .dobri" sosedje posebne ukuse! Gorenjčeva tabla (so rekli), ne odgovarja pravilom estetike.
Ko jim je bilo pojasnjeno, da temu ni tako, so se skušali izviti, češ, na onem mestu ne, drugodi bi se že morda dovolilo ! Ko jim je bilo pa dokazano, daje ravno ona tabla bila že polstoletja ravno na onem mestu v laškem jeziku — so gospodje dvignili .obsedno stanje" in dovolili razobešenje slovenskega napisa !
Bivša PoČkarjeva, potem Dolenčeva in sedaj Gorenjčeva afera s slovenskimi napisi
—	je menda spametovala .naše" mestne gospodarje ?!
Vselej so imeli smolo!
Slovani naj vedo, da magistrat mora dovoliti razobeŠanje slovenskih napisov, ako so ti snažni in narejeni tako, da ne pačijo mestnih ulic v estetičnem pogledu!
P. n. obiskovalcem slov. gledališča v Trsta naznanja blagajništvo, da je lože in sedeže za predstave od danes naprej vdobiti pri vratarici .Narodnega doma" celo dopoludne in popoludne; zvečer pa pri blagajni.
Slovenskemu gledališču v Trstu so se zavezali plačati v svrho potrebnih stroškov za sezono 1910—11 sledeči gg.:
Zidar Gregor, trgovec, in dr. Ivan Rismondo, odvet. konc., po 25 K; Velušček Jos., vodja pisarne dr. Pretnerja - Brnčiča 12 kron.
Jubilejno leto CMD se bliža zvr-Šetku ! Z veseljem moramo konstatirati, da so posebno letos vsi zavedni Slovenci pokazali, da umejo veliko misijo Ciril-Meto-dove šolske družbe. Posebno so Tržačani sijajno manifestirali, priredivši poseben vlak povodom velike slavnosti v Ljubljani. Nabiral in daroval je tudi vsak po svojih močeh. Le nekaj nismo priredili mi tržaški Slovenci v tem jubilejnem letu in to je: Velikega koncerta.
Ženska podružnica v Trstu je sprožila misel in zdaj se zavzema z vsemi silami,
izčrpali; Gerharda Hauptmanna preganja zadnja leta nevspeh za nevspehom.
Jerschke in Arno Holz, očeta nemškega naturalizma — ki pravzaprav ni bil nič druzega, nego šablona in kopija italijanskega verizma — sta malo pisala za gledališče; ali pa, če sta že kaj spisala, je ostajalo brez posebnega vspeha.
Maks Dreyer, Halbe in drugi tudi niso dali literaturi tega, kar so obljubljali v začetku in kar se je pričakovalo od njih.
Iz Rusije sta prišla Gorki, Leonid Andrejev — tudi samo s trenotnim vspehom. Gorkega .Na dnje" in .Meštanje" sta mnogo obljubljala, toda žal, da je ostalo vse le pri obljubah. Gorki se je preveč ponavljal v motivih ter je postal stereotipen in banalen. Leonid Andrejev pa ni bil nikdar pravi naturalist, nagibal je bolj k simbolizmu in misticizmu.
Toda, naturalizem je zapustil dobro dedščino — resnico. Občinstvo želi v gledališču videti le gledališče. Šminka naj ostane šminka, in dekoracije naj bodo le to, kar imajo predstavljati. Vse naj bi dajalo le iluzijo resnice, ne pa resnico samo.
Tako se je nemška dramatična literatura začela po vračati k seatimentalizmu, ki pa naj bi imel naturalistično barvo.
Ia povsod so jeti iskati novih smeri, vsled česar pa Je aastal kaos.
Eden izmed teh — A. Spitser —,
da to misel tudi izvrši. Najela je zato veliko dvorano .Narodnega doma" v Trstu za soboto 19. novembra.
Naprosila je našo priljubljeno umetnico-pevko gospo Costaperaria-Dev za solopetje in blaga gospa se je (kakor vedno) odzvala — drage volje. Naprosila je še drugo umetnico na gosli o kateri se nadejamo, da nam tudi ne odreče svojega sodelovanja. Naprositi hoče tudi vsa priznana pevska društva Trsta in okolice, o katerih se nadeja istotako, da se tudi vsako odzove z enim zborom. Zeleia bi, da bi se odzvala pevska društva zato, ker bi na ta način sodelovali vsi sloji Trsta in okolice in tako prinesli še svoj zadnji obolus v tem jubilejnem letu, na Ciril-Metodov altar. — Pevovodja podružnice .Glasbene Matice" v Trstu, g. Mahkota, je drage volje obljubil storiti vse glede zborovega petja; zato prosimo gg. pevovodje iz drugih društev, naj blagovolijo stopiti ž njim v stike za eventueloa pojasnila. Take odlične združene moči pač priredijo koncert, ki bo — vreden Trsta!
Oddaja pšenice in rži za setev. -
Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila za letošnjo setev ozimine: 600 kg rži (Petkusta) in 400 kg pšenice (Škerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jih imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratno setvino.
Rž stane kmetijsko družbo po 40 K 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali po 18 stot., 1 kg); pšenica stane po 50 K 100 kg, oddaja se pa po 20 K (ali po 20 st. k£).
Oboje se dobiva v trgovini g. Goriupa na Opčinah. Omeniti je Še, da treba to ozi-mimo sejati zelo na redko in sicer samo 2 kg na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m dolga in 4 m široka. Koristno je tudi, če se njivo prej pognoji s preperelim gnojem.
Kmetovalci! Sezajte pridno po tem semenu, ki Vam prinese veliko korist!
Fotografom-amaterjem. Ker nam je došlo od raznih strani toliko dopisov, da nam ni možno odgovoriti vsakemu posa-mičniku, uljudno prosimo vse p. n. interesente, da blagovolijo potrpeti še nekoliko časa, da se urede druge notranje važnejše stvari. Čim odbor sestavi klubova pravila, skliče isti enega ali dva prijateljska sestanka, ki bodo pravočasno objavljeni v dnevnikih in želimo, da se vsi, ki se resno zanimajo za stvar, blagovolijo udeležiti. Ob tej priliki se lahko vsak natančneje informira in izrazi svoje želje in nasvete.
Prosimo pa vse one interesente, ki nam dosedaj niso še javili svojih naslovov, da jih naznanijo takoj na: Pripravljalni odbor društva „klub slovenskih amaterfotografov" v Ljuoljani.
Vlada in argentinsko meso. — Da vlada nima resne volje kaj storiti proti draginji je pokazala s tem, da je določila za vsak kile gram došlega argentinskega mesa 30 stot. carine, vsled česar to meso ne bo mnogo cenejše od navadnega.
Kdaj se vendar vlada reši tesnega objema z agrarnimi oderuhi?
Slovenci I Rojaki! Slovensko akad. ferialno društvo ,Balkan" se je odločilo, da otvori dne 6. novembra t. I. ljudsko knjižnico v Skednju. Odveč bi bilo govoriti o važnosti Skednja za našo narodno stvar na tržaškem ozemlju. Zadostuje le dejstvo, da po tem industrijalnem kraju stezajo svoje grabežljive roke Nemci in Italijani in le zavednosti škedenjskega ljudstva se imamo zahvaliti, da si je ohranil ta kraj slovensko lice. —
To ljudstvo pa potrebuje duševne hrane, potrebuje izobrazbe, sicer ne bo moglo vspešno odbijati sovražnikovih navalov. Važnost ljudskih knjižnic so spoznali že vsi napredni narodi in tudi v Skednju vzdržuje magistrat italij. a „SGdmarka" nemško ljudsko knjižnico. Le za Slovence ne
Čegar igrokaz vprizore nocoj v našem gledališču, je zajel svojo snov iz gledališkega življenja. Na prvi pogled se mu vidi, da mu zakulisne tajne in intrige niso neznane.
Razkriva nam socijalno bedo gledališke igralke — in priznati moramo, da je razkril marsikaj resničnega.
Gledališka igralka Lona Kesova je bila bolna, da leto dni ni mogla nastopiti na odru. Ona preživlja se svojo plačo tudi svoje stariše — brezdušne vampirje« Hudo leto bolezni je minulo in zdaj bo zopet igrala, zopet služila plačo.
To vse doznajemo iz samega dejanja, ki ima zelo malo ekspozicije in se vrši v Lonini garderobi.
Toda leto dni njene hude bolezni ni prešlo, ne da bi zapustilo nasledkov. Le aa prošnjo starišev In brezsrčnega ženina nastopi nocoj zopet.
Treba pač — Živeti!
Lono ljubi bogati baron Rak, ki je nekak akdjonar gledališča, v katerem je angažovana Lona. Rad bi jo imel za svojo ljubico, toda vsi dosedanji njegovi tozadevni poskusi so ostali brez vspena, ker je Lona pošteno in pridno dekle.
Pred Loninim nastopom pa prihaja kriza; vdarec za vdarcem prihaja neusmiljeno I Ona se komaj ie drži aa aogah ia vendar mora stopiti na oder, ker mora živeti.
skrbi nikdo. Le slovenska mladina ostaja po dovršenih Šolskih letih brez duševne hrane. Ni čuda, da se tako kaj rada pe-tujči. Tej mladini je v prvi vrsti namenjena nova ljudska knjižica. Akad. fer. društvu ,Balkan" se je skupno z nekaterimi, za iao-brazbo vnetimi Skedenjci posrečilo zbrati lepo število knjig, da jih pokloni škedenj-skemu ljudstvu. Vendar je to za tako velik kraj Še vse premalo.
Zato se podpisano društvo obrača teui potom, do vseh onih rojakov, ki imajo kaj Mig pripravnih za ljudske knjižnice na razpolago, naj bi jih blagovolili darovati r svrho spopolnitve škedenjske knjižnice. S tem bo postavljen močan jez proti delovanju italijanske in nemške knjižnice I Hvaležno se sprejemajo tudi denarni darovi.
Slovensko akad. fer. društvo „Balkan
Trst, „Nar. dom" (Slov. Čitalnica).
NB. Slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv.
Davčni odpustki. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša glede odpustkov na zem-Ijarini in hišarini, potem znižbo glavne vsote obči pridobarini in davčnemu merin za podjetja, obvezana javnemu dajanju računov za leto 1910.
Na temelju člana XII. odst. 3 zakona od 25. oktobra 1996 drž. zak. štev. 220 določajo se zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1910 sledeče:
1.	Odpustek na zemljarini s 15 odst« in na hišni najemnini in hišni razredarini (izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij) z 12 in pol odst. drž. davka.
Ta odpust se pa ne razteza tudi sa neerarne doklade, ki se torej odmerijo m izterjajo od vse državne pristojbine brez odpusta.
2.	Znižba glavne vsote pridobarine 25 odsto, izvršena že v minolih letih, ostane v veljavi tudi za tekoče leto.
3.	Pridobarina za podjetja, imenovan« v § 100 odstavek 1 in 5 navedenega aa-kona in obvezana javnemu dajanju računov, določa se, kakor minula leta, z 10 odst« čistega dohodka.
Prememba voznega reda v podrotia c. kr. državno železniškega ravoateq-stva v Trstu.
S 1. oziroma 15. novembrom t. L se uvedejo na progah Červinjan-Belvedere, Kanfanar-Rovinj, Ljubljana-Kamnik sledeče spremembe voznega reda :
/. Proga cervinjan-Retvedcrt s 1. novembrom 1910 Vlak štev. 1855 (iz Červinjan ob 2 uri 25 minut popoludne, v Gradež o. p. ob 3. uri 8. min. popoludne) se opusti, in nade-mesti z vlakom štev. 1853, ki ima zvezo iz Trsta in Gorice (iz Červinjana ob 11. uri 40 min. popoludne, v Gradež o. p. ob 12 ari 23 min. popoludne).
Nadalje se spremeni vozni red vlakov štev. 1858 kakor sledi: Vlak štev. 1857. iz Červinjana ob 8 uri 18 min. zvečer v Gradež o. p. ob 8. uri 57 min. zvečer.
Vlak štev. 1858 iz Gradeža o. p. ob 9. uri 53 min. po noči.
2. Proga Kanfanar-Rovinj s 1. novembrom 1910.
Vlaka štev. 441 (iz Kanfanara ob f. uri 13 min. zjutraj, v Rovinj ob 6. uri 55 min. zjutraj) in Štev. 442 (iz Rovinja ob 7. uri 20 min zjutraj, v Kanfanar ob 8. uri 9 min. zjutraj) se opustita in nadomestita z vlakoma štev. 444 (iz Rovinja ob 11. uri 10 min. popoludne, v Kanfanar ob 11. uri 59 min. dopoludne) in štev. 445 (iz Kanfanar
USTftEDNi BANKA ČESKYCH
CDODITn ril PODRUŽNICA v TBSTr
OiUnl I LLLIs :; pum del povtehbso j r.
Vloge nainjfficc 4 v/o PitffliloTe rtoie 3 V/. TADIJE a KAVCIJE - - - MEHJALIICA.
Katastrofa je neizogibna.
Med prvim dejanjem Lona omedli ut igra se mora prekiniti. Bolno, nezavest«« Lono odpeljejo domov.
Kariera je uničena; noben gledališki ravnatelj ne bo hotel več riskirati z Lobo in — doigrala je!
V drugem dejanju, ki se vrši na njenem domu, jo vsi zapuščajo; prvi pa brezsrčni ženin, stariši, ki nimajo sedaj več nobene koristi od nje, gledališki ravnatelj in pisatelj. Vsi so jo zapustili — in koseče« tudi hiŠina! Sama, brez pomoči je ostala sedaj nekdaj slavna in oboževana igralka. In njena usoda prihaja v osebi baroaa Raka; on je sedaj njena edina rešitev.
.Vzemite me baron, sedaj sem Vaša", — se mu v obupu vrže v naročje.
.Vi živite preveč s čuvstvom, Lona ; pri meni se tega že odvadite- — in odvede
jo v svoje stanovanje.
* * *
Burka „V civilu", ki se potem vprtori. je ena najlepših burk nemške znane tvzdke Kadelburg In SchOntau. Naše občinstvo se gotovo še spominja »Belega konjička", „Martina Smole", „Dvek srečnih dnevov" od istega pisatelja.
Imenovane Igre so pač najbolji« jamstvo, da ae bo občinstvo tudi pri njegovi nocojšnji burki imenitno zabavalo.
Leon Dragutlnovič
Trsi«, <ijw 2%. oktobra 13H>
►EDINOST« at. 234.
Stran 19
•b 12, uri 40 min. popoludne, v Rovinj ob! Posredovalnica posluje za delodajalce 1. uri 32 mm. popoludne).	j In Člane društva popolnoma brezplačno, za
3. Proga Ljabljana-Kamnik s 15. novembrom 1910.
Vlak štev. 2157 bo odhajal iz Ljubljane 4. k. 25 minut prej, namreč ob 7. uri 10 min. zvečer, in dospe val v Kamnik ob 8. uri 19 min. zvečer.
Slovar zavarovalne terminologije v 19 jezikih, ki ga pripravlja s pomočjo strokovnjakov skoro vseh evropskih narodnosti g. Alfred Alt v Amsterdamu, višji uradnik tamošnjega ravnateljstva „Prve avstrijske zavarovalnice proti nezgodam", bo vseboval tudi slovensko zavarovalno terminologijo, ki doseže na ta način mednarodno strokovnjaško pripoznanje. Ureditev slovenskega dela tega slovarja, ki bo obsegal vse zavarovalne stroke, je prevzel podpisani, uradnik v ravnateljstvu Jadranske zavarovalne družbe" (Riunione Adriatica di Sicurta) v Trstu. Ker pa treba v slovenščini rp.arsi kateri strokovni izraz za posebne pojme v zavarovalstvu še konvencionelno določiti, si usoja podpisani naprositi tem potom vse slovenske tovariše-strokovnjake, ki so pripravljeni pomagati mu pri tem delu s svojim nasvetom, naj ga o tem blagovolijo obvestiti ter mu naznaniti svoj natančni naslov. Dr. Maks Obersnel.
Kmetijska družba za Trst in okolico
naznanja, da priredi bodočo nedeljo dne 23. •ktobra, popoludne ob 3. uri v Rojanu, v prostorih „Gospodarskega društva" (v stari Eoletovi gostilni) kmetijsko predavanje.
Predavala bosta : g. kult. ing. L a h in drurbini tajnik Jereb.
Kmetovalci ! Udeležite se v čim večem številu tega predavanja ter vpišite se v kmetijsko družbo, ki zastopa Vaše interese in ki je vstanovljena za — vas !
Odbor.
Gibanje tramvajskih uslužbencev. —
Sinoči se je vršilo v dvorani v ulici Car-ducci št. 20 zborovanje tramvajskih uslužbencev. — Na tem zborovanju je poročal predsednik B i d u s s i o korakih, ki jih je napravil odbor, ki je bil izbran na nekem prejšnjem shodu. Uslužbenci zahtevajo, da bi se uredilo pokojnine da bi postal vsak uslužbenec definitiven že po 6 mesecih, mesto kakor dosedaj, po 3 letih, ter da se vsem primerno poviša plača.
Sedanja plača za voznika znaša v začetku 100 kron in za sprevodnike 75 kron mesečno. Po 30 letih službe imajo prvi 125, drugi 107 kron plače. Pokojnina znaša 6, reci šest kron na teden !
Uslužbenci zahtevajo namreč začetno plačo 4 krone za voznika in 3 75 za sprevodnika na dan.
Družba je pripravljena dovoliti prvim 10 K in drugim K 7 50 priboljŠka na mesec Ko je predsednik podal to poročilo, je bilo čuti v celi dvorani klice: Stavka ! Predsednik B i d u s s i pa je rekel, da, ko bi se šlo samo za tramvajsko družbo, bi on brez drugega priporočil stavko, a uslužbenci imajo tudi dolžnost napram meščanstvu, ki jih vzdržava že 30 let. /z ozirov na to meščanstvo, ki bi bilo v prvi vrsti prizadeto, naj se torej ne stori nikakega nepremišljenega koraka.
Govoril je med drugim tudi strokovni tajnik organizacije Todeschini, ki je priporočal tudi, naj se postopa premišljeno in da naj se v prvi vrsti obvesti občinstvo o položaju tramvajskih uslužbencev.
Sklenilo se je konečno naročiti odboru, ■aj obvesti župana in namestnika o položaju uslužbencev, ter se ju naprosi, da posredujeta v prilog zahtev, ki jih stavijo tramvajski uslužbenci.
Opaziti moramo, da je vladalo na zborovanju zelo bojevito razpoloženje. Nekemu uslužbencu imenom Valeri niso pustili do besede. Nič ni pomagalo zvonenje in mir-jenje predsednika. Konečno je neki zboro-valec pojasnil, da ne puste, da bi prišel Valeri do besede, ker se je izjavil, da v stučaju, da bi drugi sklenili stavko, pojde •n prvi na delo. Mir je nastal Šele potem, ko je predsednik izjavil, da Valeri nima besede.
Mi se nadajamo, da bo celi konflikt rečen mirnim porom, kar je pričakovati s te« večjim opravičenjem, ker je odbor zelo vezen. Ako pa konflikta ne bo možno rešiti mirnim potom, je gotovo, da bo vse tržaško občinstvo na strani uslužbencev, ki so plačali tako slabo, da je to Škandal in naravnost sramota za naše mesto.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 1 kcmtorist, 0 poslovodja, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 2 kontoristinji, 3 prodajalke, 7 učencev, 1 ačenka 2 potnika, 0 korespondent, 0 skladiščnik, 0 potnika.
Službe iščejo: 3 knjigovodji, 0 skladiščnik, 2 kontorista, 3 poslovodji, 3 potniki, 19 pomočnikov mešane stroke, S pomočnikov železninske stroke, 10 podočnikov-manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 5 kontoristinj, 7 Hagajničark, 9 prodajalk, 0 korespondent, • učencev, 3 učenke.
druge pa proti mali odškodnini.
Tržaška mala kronika.
Krošnjar, ki Ima 20.000 kron. Predvčerajšnjem ob mraku je neki krošnjar, ki je vodil mal voziček, naprežen s konjem, prodajal svoje raznovrstne drobno blago pri §v. M. Magdaleni Zgornji. Naenkrat ga je obšla slabota in seje zvrnil na tla. Pasanti, ki so mislili da je omedlel vsled lakote, so ga vzdignili in poklicali zdravnika z zdravniške postaje. — Žamašila so se mu čreva.
Moža so sprejeli v bolnišnico. Revni krošnjar je imel svoje premoženje pri sebi, in to znaša nič manj ko 19.000 kron v vrednostnih papirjih in 300 kron v gotovini.
Goljufiv trgovec. Lani je trgovec s sadjem Fran Fischmann poslal na naročbo trgovcu Paskvalu Amicucci iz Monte Pano v Italiji sadja za 100 K. Trgovec je obljubi, da plača v dveh dneh, toda ni nič plačal, marveč je zbežal v Ankono. — Ker je sedaj gosp. Fischmann izvedel, da se Amicucci nahaja v Trstu, ga je dal aretirati.
Štrajk ladijskih mašinistov. Zvezi mašinistov trgovinskih ladij (Lega dei macchinisti navali mercantili) je bil včeraj dostavljen odgovor se strani zveze delodajalcev na spomenico gori omenjene zveze, v kateri se je zahtevalo za mašiniste razne poboljške, n. pr. povišanje plač, enakopravnost z ladijskimi oficirji, izročitev posredovalnega urada za službe zvezi mašinistov itd. Zveza delodajalcev je odgovorila imenom prizadetih paroplovnih podjetij, da ne more priznati zveze mašinistov kakor zastopnico mašinistov in da se hočejo poedina paroplovbena podjetja pogajati le s svojimi ljudmi.
Vsled te izjave se je na sinočnji seji zveze mašinistov sklenilo, proglasiti štrajk. Prizadetih je 19 paroplovbenih podjetjih, tako n. pr. Austro-Amerikana, Navigazione Libera, Tripcovich, Cossovich itd. Izvzeta sta le Lloyd, ki se ga to gibanje sploh ni dotikalo, in Dalmatia, ki je enake zahteve svojih mašinistov že dovolila. Vsi mašinisti, ki se nahajajo zunaj Trsta, so bili obveščeni o proglašenju štrajka, katerega bi se vdeležilo okrog 500 mašinistov. Določitev dneva, kedaj ima izbruhniti štrajk, je bila pripuščena posebnemu odseku, ki se je že sinoči v tajni seji posvetoval o tem vprašanju.
Loterijske številke, izžrebane dne 22. oktobra:
Trst	44 8 37 80 21
Line	46 82 75 15 25
Koledar in vreme. — Danes: 23. nedelja po Bink. — Jutri: Rafael vel. ang.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 14* Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Počasno jasnenje.
Nafte gledališče.
Danes torej imamo ob 8. uri zvečer v našem gledališču dvodejanko
Vampirji"
takoj na to (pavza 10 minut) enodej. burko
„V civilu"
Obe igri bodo prelepo izpolnili večer tako, da bo gotovo vsak zadovoljen od-hajaL — Ob polenajstih je predstava končana.
Omenimo naj samo še, da sta igri dobro nastudirani, kar nam je dokazala sinoćnja generalna vaja, ki se je vršila prav eksaktno.
Vstopnice prodaja dopol. in popoludne vratarica „Narod, doma".
Pričakovati je mnogo obiska, vsak naj se zato preskrbi že po dnevi z vstopnico.	___
Tržaška gledalliča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes popoludne opera „T r a v i a t a", zvečer „R i gole t to".
EDEN. Varijetetna predstava.
VERDI. S 1. novembrom prične tu dramatična sezona družbe Mariani-Calabresi. Dalo se bode 30 predstav.
h zdrav? iobolrc otroke kakarMi zatobieia tttata. (tange a ifekapjc otročjo JnstoaMnpnl Knjižica: Olmka hrautcv otaj pn NESTLE ^ Dunaj I.Bibcrstrassell. " i
SVOJI K STOJIM!
SVOJI K SVOJIMI
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza JNaova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah,
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
r Struchel S 3eritsch
Trat, Piaua Nttova
-----vopral ulica S. Caterina
Najnovejši dohodi vseli novosti.
Volneno blago
svile za bluze ::::in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE
3EEEIE
JU
3E
31=1(3
GugL Brod & C2
—— TRST	__
Ulica Rosslal 26, vogal ulice della Zon ta
•pozaija alavno občinstvo, da je na novo sred i 1 SVOJE V KLIKE BO BAKE z
modernim pohištvom
IV vsakega štiia
ki je je nakupil pod takiau pogoji, da je aamore soditi tvojim cenj. odjemalcem p« aajolžjlb ■•■ah.
Katalog! na zahtevo zastonj.
JM4- rf'-H:--ift,4}Hj! fjNjl 1
Dr. Fran Korsano ||
Specijalist tsl sttUitlčne (n kotu« bol«zni
ima svoi arabulatorij v Itsttt v sUct Ssa Jfkel* itev. 9
(nad J»4r»ii«ko baako)
?**ij;sa «4 n. at »n.j«; ii i. vi pri
J*
fi
a v
& I
a

Fratelli Rauber:
Trst, ulica Carduccf 14 (prej Torront^ Zaloga ustrojenih kož.
Prodajo se po zmernih
nonoh llkti »rebra! predmeti Mvi UCIlđll |B rebjui, kup jeni ■■ javni dražbi. — Projena «e tadi v zamen«
55SE. " Trst, Via Barr. vicchia 8, !. nad., levo.
Velika isbera potrebščin ta čevljaije. — Specijaliteta
potrebščina z sedlarje.
Slovenci!
hočete se obleči W po ceni ?
Obrnite m do dobroznane trgovine z oblekami
• t
, ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst. slica Giosie Carflocci S!- 40 (prej Torreoi::
kjer dobite velik izbor Oblak in takenj za molk«* dečka ia otroke za nastopsjodo sezono po sledečih cenah :
Oblek« iz poluvalne in Kamgarna za no4ko »d K 15—52 Obleke „ „ ., „ ieeke „ „ 10- 30 Obleke „ „ za stroke.....„„4—16
Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožahovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenah, da se nI bati nikako konknrenoe. — Zaloga blaga tu- m inozemskega. - Izrrlnje ao dalo tndi po meri.
Velik izbor potrebnih predmetov za delavce: hlače, srajce, pletenice itd. itd.	Poatreiba solidna.
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cardncci štey. 40 (prej Torreuts)
□
Dr.Al.M0M
Cesare Cosciancich koocesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 170«.
□
HBBKSHBBaBi
Arturo Modricky
Prsdajslnlts manafaMurnega b aga In drabnh prednetov, Trti, slioa Beivedere 32
Novi dohodi za pomladno sezono, Perkal, zeMr satin, beli in fcarrnati batist, Parilo na meter dvojne iirokosti kakor tudi za zjaka 156[loo. Isbera molkih in ienakih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Kodoroi, nosni roboti majs, trlil. — Molki in otrofki
slamniki, rokovice, nogovice in čipke. Dežniki iz bombažev ine in svile. - Zavesa iz blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov.	CENE JAKO ZMERNE.
Na obroke l ja|job Stlbfflsk/ Na obroke!
Trst, t&L deli' Olmo št. 1, II nad.
VELIKA IZBERA
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
tor motko in ženske suknje.
Ugodni posoli za platila na obroke.n*"-«-
Trst, ulica deli' Olmo št. 1, n. n.
| Svoji k svojim 1 |
1910-1911 Zima.
Velikanski dohodi zadnjih novosti za moike in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovlne.
Križmančič & Brešcak
ulica Huova 37 - TRST - ulica Nuova 37
Največja slovenska manufakturna trgovina t Trstu.
— P4.K1LO — Ogromni Izbor vsakotr. plataa is kotontne sa aamls.l» post, oprsrp.
N g
9 5?
ionsko oeebn« perilo, kakor n. pr. ■rajee, spod, krila, gp. hlač« itd.
2
— VELIKA IZBERA — volne, Ume, perja sa perniee, splob vse, kar spada sa posteljno oprav.
— NOVI DOHODI — Blaga voln. samoSke obleke, srajce •vratnike, sapeatniee ln:: kravate.
VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, ćipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnib okraskov za obleke, kakor tudi razne bariune in svile za obleke, in okrašenje oblek.
BLAGO, KATEBO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine.	Narodni trakovi.
\ Svoji k svojim 1
%
St ras IV
»HOTOSTc it. 2S4.
T	oktobra
Ivan Godina
EDIC
TRST
stavbni klepar ulica Scoim Hov. $
lsvrSuje vsakovrstna t to stavko rpadsjede del« kakor n. pr. s *»brs, pomorska la ekrtma. s
Poprave iz bandona, cinka, Medena, bakra itd.
■s se izvršujejo točno in solidno.
KOFELJI LN j»ESUJLE PO VASOČILU. - Prodaja kahJvjsklh In kmetijskih petrehidln 1.1, d.
vse to po ns]&Uyih otnah
CROATIA
Zdravnik
ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU :
Ustanovljen leta 1884
Zagreb,
Centrala:	| Podružn. in glavna zastopstva: I
v lastni h M. vogal Marsvske in j Ocjek, Raka, Sarajeve, Nsviead, Spljet in r
0. D. KARAMA^
specijalist za sstraaje balezni in aakeitzei ua dihalih (grle in nea)
Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št. 14 - TRST
Prsradvvićsve alke.
Podružnica: v
IW»JWl) >\MHt Ml Al («1
Trst.
Trstu, Corso štev. I.
od 1L*J, do 1.'/ in c*l 4.*/, do 5.'/, popolud.
THLSFON 115 ti V.

Me German


30 i
cvetličar, Trst, Via Ponterosso S
VSE VR8TE semes, čebulo, sadik, evettte kak ar
Restauracija FINDINS
Trst, Via Cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Ta zadruga stoji pod okriljem in nadzorstvom občuie slob. is kralj, glav. mesta Zagreba ter prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
I) Na življenja
irti.
Vstop 40 stotink, po 8. uri 10 stotfnk. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Spritzer wein
•« Imena}« beio Hajmko Tino, ki ta edino prlptarsa pijala * mineralnim! rodami lc sifonom. Prodaja« tudi t fetttaljkah pristno Tino OpoIIo is Vin, Belo aladk« ia Tisa, Mrak* la taraa firtporotaaa tal al rroj Izbor derertalh In zdravilnih rl«, roc liktrj«, Igraje In fllrnpe. Zaloga ,,A*ti sptunaatl' to Kr«a S 4. Fladkl refeik--- * ~	----
KldniRfi t
tapotilran
mu;c lil mupc. «i„aiu ipumain po	i
refolk po K Isborno 2ga*j9 po K » 40 Uasaijsa
E. Jurcev, Acquedotto 9
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen]a in si
2)	Zavarovaaje dote
3)	Zavarovanje Življeaske rente.
t) Prati ftkorff pa pa2ar«
1)	Zavarovanje Zgradb (ha, gospodarski* zgradb ia tovare*.)
2)	Zavarovaaje premiC&ia (pohtttva, prodajalnftkega kla^a, gospodarskih strojev, blaga itd.
5) Zavarovaaje poljakik pridelkov (lita, seaa itd.)
S) Zavarovala ataklanih sip.
4)	Prati vaakavrat. nazgodam In zakon-akim dolžnostim jamstva.
5)	Proti tatvini z ulomam. {j 8) Prati povodfiim škodam.
lil	ZadnUbo imetje t rsek dalih raasalo je lata 1*09:
II	K t,nc.tirsc
Od tepa temeljna glavnica..............K SOC .OOO.—
ed tega jamčevni aakladi..............K l,a#0,0a0*0#
Letai dohodek premije s pristojbinami.........K 1,1 I7.S5SOS
Izplačaae Škode...................K 3,t3S,l«t'4<^
Sposobni posredovalci ia akviriterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Nataafčasje hiformacfjc daje POfiTUŽllICfl „CfOdtlZ" Iftt, CORO ft. 1f L I.
I	■	I
i;
Llniment Copsici Co.
nadomestek ra
SIDEOFUNEX?ELLE3£
je ie staro akufieno domače zdravilo, ki ee Se mnogo let aporablja ospeftno drgneš j« proti trgaajn, reamatlna la smrsllsl. 9v3rilfl Zaradi manjvrednih pams-wVdl IIU. manj naj se pazi pri nakopa in jemlje le originalne steklenica ▼ zavojih z varstveno znamko „SIDRO" in Ime :: :: Biehter. Ceaa po 80 vin., K 1 40 in K 2. Debi m t mnogih lekarnah. Glav. zaloga Jožef TVrVk, lekarnah v Bndimpeila. ' ............K ZLATEMU
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških ia svoftik slik, slika za obk^ilo ter rožnik veacov rasne sodnijske tiskovine. : vsakovrstnih trgovskih : knjig1. Sprfgeenajo se vsakovrstna Uskarnk« in knji-:::: goveika aajročila. ::::
J07IP GORCHJeC
Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa : ::: :: ;:: OORB1TJHC - TRST.
TKLBFOlf 21-15.
Poštna sarodla obavljaj a se isti dan.
Maj bogatega zaloga leajig, papiga ia pisarniikik po-
:::: r™ trekfttin.	n::
Velika zaloga mamkalij. molitronikoT ia iaaopiscv
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE.
K^P
1 kg ruj«Tik dobrih Humih
lih 4 K, belih a »oho« K »nt, j k t belih	■>»«»
■ih a e-aii Kt, i klg n.i|i
% m Jar 6 K ta 7 K, bele fin« 10 K. Mjioetfl pob ■ jrt U Pri MroAtrl 5 kg fruk«. Iifetovljn« poet*]J. ruđ»-«-», modrega, belega aH rntataeg^ geelonllM«. Kutinp, l odeja 180 na dol^a In 1S0 cm ftroka z £ podTftflaTjeat« pe 80 cm dolgima lo M firekima, DapoiD)«nlima z noH«, vi-rim k t lo trpelDim, mehkim poe«eljiilm perjem Kron 16. Poloptralce SO K; pernir« S4 K ; pesamezu*- nw 10 K, 12, 14 K in 16 K ; bla^ae 3 K, 3 K 60 ta 4 E; penlM SW cm iol^e, 140 cm flroke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in M1 K; blazine M cm dolge, 70 em Uroka 4 K 60, 5 K SO, 5 K 7* ; spodnje pernice ■ trdnega, trtaaega Kradla 180 ea delge, 118 em lirnke, IS K 80, 14 K 8*. Ponija ae po porMtJa od IS keo. dalje franke. — Premena dovoljena, m aepnpnrno denar nazaj. K a ta.n dni ceniki grm ti« ln franho.
[SJ3 .Urnim JL165 Sna-Ta Cižct?,
B0IC0 & Comp., Trst
— Via Farneto štev. 42 —
Zaloga sira: SK
salam, i peh, sisst, kokusiarl, psvsrssl, rssss
Js8tvtne v kosservi, sardine v sadik itd. itd.
-tK-fttrr'
r-; ^ - _ ■.	^^
f-	——1Y - --T-^-rf
" PRVA PRIMORSKA TOVARNA s
^ DROŽ (KVASA)
ki se je ▼ tako kratkem fesn taks dobre raaN< rila a svojo točno ia kiteo postrsšbs te a avs-jhn najflosjlisa blagom, pri kstaria aa si kali nobene konkarenoe, p o Kij a po vaek de lik a vela. Trgovci in peki! Zahtevajte aanik, eventaelno tuS vrorec, kateri sa Vam pollja kreaplaAaa,
J. J. SUBAN, TRST-VRDELA
Kal«
v nZS.1
tv. L
Patent, divan-postelja Machnich
Okrasi radi svoje krasne eleganee vsaki prostor ia aa apreaoegii s hipa s samim premakljajem v jako ksaaodss posteljo s lastnimi Cimnicami ia blasinieamL — Divan je mdelan aa tak način, ki skljadaja, da bi se n gnezdil mrčes. Čisti se lafejs kakor postelja
Prospekti zastonj. Evotifuvsl. na mesečna ebroke.
Vsprejsmajo ae vsakovrstna tapecijska in dakmisijaka dala.
L MACHHlCn, &$t
Aless. Giordani
Speeljallst ca cdnvjenje karjih eees, diplomiran raneeetnlk
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna ^ zastarana kuria ofena ter ji a izdere na najnavadnej5! način ::: brez v ha te bolečin*, Garantira ozdravljenje x meso rastočih nohtov, iieže nohte vsate debelosti. Na zahtevo pride tudi na do*-
HmBHHnBDHBnKSI
Liami^ji« j
r FRI0E
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. m SZABATKA
Prvi parni mlin Bćkćsesabd
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopaik za Trst, Goriško, Istro ia Dalmacijo.
Albert Faher
Zaloga gozdnih proizvodov ia kuriva, tovarna za braspHaovc brikrte iz dr-Venega Oglja, se priporoča v zalaganje
Mm. rnMdro purelenlli za m
angležbsgaia iaesemiksga s^etle^a premoga AHTRAOn, brasplktevik briketov iz drvn. oglja ,JBouleaM v vetikl	obliki za vaako kacfave.
Zarefi komadi v (maH jajčji obliki) sa odprte ©goji-Ms ia Bknaje. Narodbe, ki as ta vrte točno, j« nasloviti na tovara 4ko pisarno :
Trst - Via della Tasa fitev. 22
aH na nasečOne pisarne v Trsta pri tvrdki
Gicvanni Angeli ulic. Vine. Betluii štev. ii
(nasproti eerkvi nevega Se. Antosa).
S
MANUFAKTURNA TRGOVINA
Ignac Perfmutter,Trst	|
Via Sattsri St. 7, I.	M
Tellk Isker tagotevljsnik n«Wk eblek,	fS araaafaktar. Is kolega kiagj. propreg,
aagrta|al. gamltnr, klaga sa M0JCKE ia	Tjr
2SK8K1 : SBLflDI	&
Prsti piailla tsksj ia Ra shrsks.	%
Mlekarska • zadruga
V novem kine ■atografu
i mORFEO
via Fiazza fkcila (a ugistrilM palač«, &i
Od sobot« 22. oo torka 2S. oktobra:
Veleinteresanten program
S Pra^ajalnlaa laaafaktarn. blaga
Enrlco de Franceschl u
Trst, uItea itlle Peste št 10
vegai afie« Taldsivo) VSLIKA tZSCSA tiabihvlu, Mfts. lMh a}a, vstaos^fs klafa, Utlaasfa msdkeft ta kaaahsga parda ta tfrsh&ifa predoutov
po najzmernajini seaak.
m
me

V Trstu, 23 oktobra 1910.
„EDINOST" št. 294.
Si ran V
Pisma s potovanja.
u.
Pariz, dne 12. oktobra.
Mislil sem, da mi bo možno sproti pošiljati poročila s potovanja, a volja je bila pač dobra, meso pa slabo. Spominjam se, da sem pred leti čital neki slovenski roman, v katerem je junakinja romana v nekem razgovoru s svojim ljubimcem tožila, da je utrujena, ker se je ravnokar vrnila s potovanja. Nekdo, ki je čital knjigo pred menoj, je napravil ob robu s svinčnikom ironično opazko: „Utrujena ? Saj se je vozila !u Oni pa, ki se je že kedaj sam dlje časa vozil z železnico, ve, da se človek tudi po vožnji z železnico utruja in sicer zelo utruja. Tako se godi seveda tudi meni. Ker pa jaz ne potujem le z namenom, da bi prišel le na kak določeni cilj, ampak v prvi vrsti v namen, da opazujem ljudi in življenje, se utruja ne-le telo, ampak tudi duh, ki ne more kar tako prebavljati toliko novih utisov in potrebuje torej ravno tako časa za odpočitek, kakor telo. Sedaj sem dva dni v Parizu in odpočil sem se toliko, da mi je možno nadaljevati z začetimi pismi s pota.
Milan.
Ko sem pred dvema letoma prvikrat prišel v Milan, bil sem — po vsem tem, kar sem preje videl in čul o tem mestu — razočaran ! Pričakoval sem vse nekaj dru-zega, nego sem pozneje videl. Zdelo mi se je vse nekam mrtvo in utis, ki ga je napravil na-me Milan prvikrat, je bil ta, da ima to mesto pač svojo sijajno zgodovino, nima pa nikake bodočnosti. Življenje, ki je živi Milan, je le v spominih minolosti; sicer je pa vse le životarenje. Nasprotnega sem pričakoval v Benetkah : da najdem mesto, ki je že posvečeno smrti 1 A zgodilo se je ravno nasprotno. Našel sem tam življenje in vrvenje, kakoršnega ne bi bil pričakoval nikdar.
Ko sem se sedaj mimogrede vstavil par ur v Milanu, je bil utis popolnoma drugačen, nego je bil pred dvema letoma. Morda bi se mi zgodilo danes slično tudi z Benetkami. Cesto vpliva na človekovo sodbo duševno razpoloženje, v kakoršnem se človek ravno nahaja. In ravno take sodbe so dostikrat popolnoma krive. Tako je tudi — vsaj danes mi se tako dozdeva — z mojo prvotno sodbo o Milanu. — Kakor že omenjeno, se nisem vstavil to pot v Milanu več nego par ur in v teh par urah človek pač ne more opazovati in presojati bogve koliko. Vendar pa sem se spomnil na sodbo, ki sem jo napravil o Milanu pred dvema letoma, istodobno pa mi je prišel na misel tudi utis, ki sem ga dobil v Benetkah. In prišel sem do zaključka, da sem se motil, izrekši mnenje, da Milan nima nikake bodočnosti. To sodbo je pač pripisati le splošnemu nazoru, da je italijanski narod — kakor romansko pleme sploh — že odigral svoio vlogo v zgodovini. Zašel bi predaleč, ko bi začel obširneje pisati o tem predmetu; a omenjam samo mimogrede, da Milan v politiškem oziru pač ne bo več igral one vloge, ki jo je igral v srednjem veku ; ali zato ima to mesto, kahor glavno mesto rodovite in bogate pokrajine ter središče Gornje Italije, gotovo še lepo in sijajno gospodarsko bodočnost pred seboj.
Genova.
Ker je imel — kakor sem že omenil v prvem pismu — vlak iz Trsta do Mestre zamudo, sem zamudil tudi direktno zvezo z Milanom. Posledica temu je bila, da sem se moral iz Milana do Genove voziti po noči, tako, da nimam niti pojma, kako izgleda pokrajina med Milanom in Genovo.
Lego mesta Genove bi se dalo precej primerjati z lego Trsta, s to razliko, da je Genova sama zgrajena na bregovih, tako nekako, kakor da bi se Trst vspenjal po Škorklji, proti Opčinam gori. Vse v mestu priča o nekdanji moči in bogastvu republike Genove. Tu je obilo bogatih in sijajnih palač, v katerih so nekdaj gospodovali genovski patriciji, kakor kralji za sebe. Nekdanje bogate patricijske rodbine pa so večinoma izumrle, ali pa so njih potomci obubožali; na mesto teh pa so marsikje stopili potomci slug nekdanjih gospodarjev. Tako se vrti kolo časa! Igra je sicer vedno ista: tu sluge, tam gospodarji, tu bogatini, tam reveži! Samo da se tu pa tam zamenjujejo vloge.
Ulice v Genovi so — kakor po italijanskih mestih sploh — ozke in umazane. Umazanost je neka italijanska specijaliteta - . Tega ni možno utajiti tudi pri vsem spo- , ali rudeč pas — po kategoriji, kateri prištevanju pred italijansko kulturo.	I padajo — kakor znamenje, da so mobilizi-
Sicer je življenje v Genovi zelo ži- rani, torej, da opravljajo službo kakor vo-vahno Osobito v pristanišču je promet na- jaki. Ob šestih je odšel s postaje prvi ravnost ogromen.	j lokalni vlak, a ob sedmih — in sicer točno
oouftflflfl	po urniku — je odšel moj brzovlak za
davonna.	Bruselj Odhod naslednjega lokalnega — vlaka
Mesto ob italijanski rivijeri. Šteje okoli je 5fl Jnaznanjen ^ 8-40. že ta okolnost 50.000 prebivalcev in ima močno razvito in- sam3j da je na postaji> v katero prihaja in dustrijo. Mesto je povsem moderno, s ši- s katere odhaja ^ okoli 409 viakov na dan rokimi, urejenimi in moderno tlakovanimi _ bilo možno do devetih zjutraj sestaviti ulicami. Ustavil sem se v tem mestu le le tri y,ake _ 2e ta okolnost dokazuje, da mimogrede : za par ur. Kar mi je padlo takoj je bUa stavka na severni železnici skoro v oči, je bilo, da je to mesto, s svojimi konipietna. Še bolj sem se med vožnjo pre-modtrnimi ulicami in bogato industrijo — pričal 0 resnosti položaja. Vse postaje od brez tramvaja. Ne-le, da tu ni električnega pariza pa do belgijske meje so zastražene tramvaja I Ni niti konjskega, niti navadnih po mo^ji, vojaških oddelkih. Vojaki oprav-omnibusov za prevažanje občinstva iz enega kraja mesta v druzega. Na moje tozadevno
Via Ma canton št. 4 In Plazza Glanbattlsta Vloo št. 2
Al Piccolo poppoinllo
Trst, Tla Curio Gbegr« S»ev. 13, Trat JJJ
HM
Podpisani naznanja, da je prerael gori omenjeno gostilno in jamči za najbolje vino, namreč: kraSkl teran, belo vipavsko istrsko, opolo in dobro dalmatinsko. Zraven tega so vedno na razpolago gorke in mrzle jedi. Zato se najtopleje priporoča s turnem a občinstvu udar. I
Ivan Rebec.
.UMIRIL
poizvedovanje sem doznal, da vprašanja tramvaja dosedaj ni bilo možno rešiti radi lokalnih strankarskih prepirov. Sedaj pa da je prišlo do sporazuma in mesto dobi v kratkem svoj tramvaj.
S. Remo.	Zaradi pretekle sezije prodajajo se po zni-
Kar me je v tem mestu najbolj začu-	žanih cenah sledeči predmeti:
dilo, je da ima — dasi je v Italiji in povsem Perkal rel in barvan, od 40 vin. naprel. italijansko — vendar na zunaj po velikem p8„ama. bel in v barvah, od 64 vin naprej, delu francozko lice Na ulici se čuje sicer Zefir angleški za srajce po 64 vin. napre. večinoma italijansko govorico, a občevalni Zefir a„fi|eški za gospode po 44 >in. napre . jezik v hotelih in javnih lokalih je franco-	Vse v najboljših barvah,
ščina. S. Remo je letovišče in Živi — kakor Dobi se ludi lo in latnQ na izhcrQ vsa francozko-italijanska Rivijera — veči- - —	—
noma od tujcev. Naznanila zdraviliškega odbora so v štirih jezikih, pri čemer je italijanščina na zadnjem mestu I Naznanila hotelirjev, ki so nabita v sobah, jedilni listi, itd. so ali samo francozki, ali pa francozko-angležki-nemŠki! O italijanščini ni ne duha ne sluha. To vse na izključno italijanski zemlji! Sicer pa vladajo slične razmere ob vsej Rivijeri.
Monte Carlo.
Mala samostojna kneževina Monacco je najbolj znana radi proslule igralnice v Monte Carlo. Vsa kneževina obstoji iz dveh krajev: Monacco in Monte Carlo — in šteje okoli 15.000 prebivalcev, 8000 Italijanov in 7000 Francozov. Po obsežnosti nadkriljuje to kneževino vsaka naša večja občina. Vsa kneževina — ne izvzemŠi kneza samega — živi od igre na ruletko (kolo sreče) in trenta et quaranta (hazardna igra na karte). Ni tu mesto, da bi pisal obširneje o tem predmetu. Omenjam samo, da je imela banka minolo leto 81 milijonov kosmatega dobička, ki so ga znosili skupaj igralci vsega sveta, ki so prišli v Monte Carlo v nadi, da tam obogate.
V S. Remo, Cantoni, Nizzi, v obče po vseh italijanskih in francozkih obrežnih mestih, prodajajo najrazličneje razglednice, na katerih se smeši Monte Carlo in posebno one ljudi, ki nosijo tja svoj denar.
Seveda so vse te razglednice v Monte Carlo prepovedane, ker so — državi ne-, varne!	j
Nizza.
Priljubljeno zimsko bivališče aristokra-tov vsega sveta. Seveda je tudi mesto temu primerno moderno urejeno, da nudi tujcu vsak možen komfort. Tu je sploh središče vsega življenja ob Rivijeri. Priznavam : lepo je ob Rivijeri, vendar ne zaostaja naša Rivijera v ničemer za francozko. Res, te kraje je že narava sama bogato obdarila, a človeška roka je napravila iz njih zemski raj. A trebalo bi samo, da bi imeli naše obrežje Francozi v rokah, pa bi videli, kaj bi napravili iz njega! Jugoslovanu res ne treba, da bi hodil na francozko Rivijero. Mi imamo , svojo Rivijero doma !
• vSIll alll — — — rr ^
Vinski trgovci m krcmarji
Pozor!

Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje se priporočam, da se obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna vina, ki ao bila na razstavi v Parizu odlikovana z zlate krono, zlato medaljo in križcem ter častno diplome Na razpolago je več pohvaloih pisem v mojej pisarni.
Vrhu lega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vma v moje) kleti niso n ravna in prs na,
1000 kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica
Grande št. 320 Istra). — Sa priporoča udani
Martin Srebot.
NF7AQl IĆNH	ceaf> imajo rećkrat tkanina za
NCX.MOl.IOIIU mogke In dame Teum Be izognete, do naročite neposml o pri tvrdfci tkanin. Zatorej zahtevajte, da se Tara br.'plalno do podije moja bogata kolek« Ja Jo-stnaklh In tlmtslh vzorce*. Trgulem le s produkti I. reda ia ap rtninii novosti sezije. — Razpoftiljalna tvrdkasukaa
frjn^chmjdtJ^
or odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STE1N ,Ali*Alpinista'
TRST, V a San Sebastiano štev. 7.
: BLUVI ČESKY :
zal oga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
Delniška glavnica:
K 60,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad: K 16,000.000.—
filijalka Živnostcnske banke
v Trstu
Bančni prostori: VIA S. KICOLO Stev. 30.
Menjalnica: VIA NUOVA štev, 29
TELEFON štev. 21-57.
? Pragi.
UL
Bruselj, dne 15. oktobra.
Radi nepričakovanih dogodkov, ki so se odigrali te dni v Parizu, sera prišel s svojimi „Pismi s potovanja" nekoliko iz kronologičnega reda. Zato bom nadaljeval tam, kjer sem in ne tam, kjer bi moral, a praznino izpolnim o drugi priliki. — Kljubu temu, da je bila za danes napovedana ge-; neralna stavka uslužbencev parižke podzem-1 ske železnice, tramvaja, omnibusov, avtomobilskih šoferjev itd., vendar ni bilo v prvih jutranjih urah opažati v ničemer, da bi bil poulični promet manjši, nego navadno. Pri podzemni železnici, s katero sem se vozil na severni kolodvor, je bilo opaziti, da so nekatera mesta uslužbencev oskr- j bovali gasilci; to je pa tudi bilo vse, kajti velika večina uslužbencev te železnice se sploh ne udeležuje stavke.
Na severnem kolodvoru pa se je nudila čudna slika. Pri vhodu ni bilo nikogar, ki bi vpraševal po listku. To mi je padlo v oči tembolj, ker sem prejšnje dneve videl, kako so bili vsi dohodi, nele na peron, marveč v kolodvorsko poslopje sploh, stalno zastraženi po redarjih, vojakih in nestavku-jočih uslužbencih. Na peronu in v čakalnicah pa je bilo morda kakih sto redarjev, ki so čakali na povelja in se potem porazde-j ljali na razne kraje postaje. En del se je: W postavil tudi pred oba dohoda, ki sta bila j — odprta. Stvar mi je bila jasna takoj. Jaz sem j prišel lahko neovirano notri — seveda bi • bil prišel tudi skozi straže, ker sem imel vozni listek — ker so se menjavale straže in so bili v onem času vsi redarji zbrani na peronu. Uslužbencev skoro ni bilo videti, j Oni redni uslužbenci pa, ki jih je bilo videti, so imeli ovit okoli roke bel, rumen,;
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12
Izvršaje vse bančne posle.
Obrestuje vloge na ^^ J^OI
VLOŽNI KNJIŽICI P°
na tekočem računu po dogovoru.
Knpuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje PREDUJEM na vrednostna papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za V3a žrebanja. Zavaruj« sračke proti kurzni izgubi. Oskrbnje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
AOD/^V^1 fk n O DA KT avtoriz. delavniea mehanična in elektrot.čna
• JDUuAK OL OAIN Via Oaetano Donizetti štev. 5 - Trst
Prevzema dela. uvedbe in poprave. Zdravniiki aparati; stroji na par, motorji na plin in bencin, sesalke. priprave za kuhanje, motraikli in bicikli, kakor tudi vsakovrstno delo mehanično j elektična luč, motoiji, Žeijali, dvigalniki, hiini zvonci, tek foni. strelovodi, potrebičine za »ve- 1 tiljke kakor tudi vaakovrstao električno delo.
Informacije zastonj.
| Cene jako nizke.
[Angelini i Bernardon
TRST, ulica San NIcolo 13 y --■■■■—■»
^^ Uvoz In šzvoz
orožja «< streliva
Na željo se pošljejo ceniki zastonj In poštnine prosto.

Želemto Kina-Vi\\effimnaio.

(Dolje na X, stranki).

za bolehne in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.
Izborni okna.
Lekarna Serravallo - Trst
8tran VI
„EDINOST" št. 2t4.
ff
TSi&l
Ste
M«'
Vsi Slovenci v slovensko trgovino
T. Dobauschek Trst
— ulica Giosue Carducci II ===
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem, kakor tudi slavnemu občinstvu, da ima popolno zalogo
najnov. jesensk. in zimskega blaga
Bogata tzbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, i Ulster, Raglau) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, i kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine itd. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogovice, ovratniki, zapestnice, kravate, čepice, dežniki itd. VELIKA IZBIRA pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture, modre, rujave in rumene za kovače, strojevodje in mehanike. Zgotovlja o se moške ob eke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke.
Priporoča se za blagohotno naklonjenost udani V. DOBAUSCHEK.
V dobroznani žganjarni
FERDINAND PEČENKO
v ulici Miramar štv. 1
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. pr : žganje, slivovec in brinjeveo :
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade

%\ II!
TRST
# #
: isnazlo Potocnig:
aa Topln ulice Ritorp ia Beccherie. j
c poza rja svoje cenjene odjemalce, da je dobil no ? o pošiljate v za zimsko: ■ezono. Obleke, suknje, ranglani, nlstri
za moške ia deČte.--— — — — i
Ima tudi NAJVEČJO ZALOGO blaga { iz kojega napravlja oblebe po meri in
po nizkih cenah.
flnton (Jrsich
Barriera vecchia št. 14
ZALOGA
barv, čopičev, povlak ia mazil rs p6dc, izrezov za slikarje (štampo?), zamašt ov in dišav.
: 1MIKI K :
naznanja slavnemu občinstvu, da je od-l»ri poleg svoje	pefeariie In
sladčičariie lia trgu 8. Fraucesco 7 tudi PRODAJ 1LNICO SLANINE v katerej se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj* klobase.
Priporoča se za obilen obisk.

»IJ
Podpinnl pri porota »Urnemu obćimtvn trojo
debroznane gostilno
Al DUE RASPI"
ulica deli' Istltuto it. 2
kjer toćt najbolj« vipavsko in Crno lstrako vino. Ivritna domača kuhinja. Postrežba tod na. - Cen« smerne. Za obilen obiak ^fflfl XodHČ

Fekarni in slaščičarni =====
BIAGIO MADON, TRSI
ai. 6hcja st. 7 in nI Caserma it. 12
sta preskrbljeni s sve im kruhom 4-£ra na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkirz
---' prepečenci prve vrste, ^^ss^am
POSTREŽBA NA DOM
Maccari & Pross
Trst, Via Maicanton štev. 9
asa
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma St. 2. — Telefon 952.
ima na razpolag Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomn in p žaru, v kateri bo SHRAMBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in sicer
za oelo leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cm viioke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti
!py Oddaja hranilne pusice TgsS
katere priporoča posebno atariSera, da na ta najnovejii in najvspeSneji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pojasnila dajo zavod sta oradnlh urah.
iSvpeptična «renčica Statda
MARCO F MABTINOLICH, Mali Loš nj
Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da
ne vpliva tiražitao, kakor drugi sličn izdelk?. |
Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd.
Marco F. Martinolich
Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Oia goschelto 2 Simons fisezli Usa goschetto 2 _
Poskusite FI- Caliiiin" ki J*e nai" GOVO KAVO f>«3«IU LIH finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooc*
Prodajalnica usnja :
Srst, »!c jftoHno a Dento 7.
Hogata izb t» telečjih barvanih kož. izbem*-; «■ kozjega usnja in francoske te'atfne kai s tudi tu- In inozemske krznhe
co cenah, da se nI bati Konkuronc? Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljefiit'
<,d.ni AGOSTINO di LIBERT1.


IVAN KRŽE I Rogaška kisel. Jemplev
Trst - Piazza S. Giovanni št. 1
Zaloga
kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, škafov, brent, čebroT in kad, nodČekov, lopat, rešet, sit in vsako-vrstnih ko&ev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinAmAil arojo trgo-čih predmetov. — ■ ■ Ipvl Ul#Q ^o B ku_ hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emuila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, remi j eno in utekleno posodo za vino.

Radinski vrelec. Najboljši minBralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pula
VViESENREITER & Co., TRST via Gioachlno Rossini 20.
Česky hostinec v Terstu
■
Češka gostilna v Trstu
ismMBiaHmnaiiioHnBaaMaHnBaMnaannMMc iriiiiini;iiiiiiiri»ninrwirrin»ftiPiTirmi«wnrw^nwrirr^rir;'i
rTimiT-i n i i i i i r i nu i immmaniram i in itranranraMraMiManranmiiimrnui »i*>ii;imia!wiiniiirtw«i.ri»-'»..i"ri!!i!iign»:w:»:»f
FILIP IVAHISEVIĆ
taloga dalmatinskega vina
lastni pridelek ▼ Jesenicah pri Omiin v ml&al Valdlri vo it. 17 (Telnfnm 140») r kateri prodaja na malo ia veliko. — KatU^j*. ?£iporoča slav. ebčinstm svoje gostilne k'lea Hneva It. U In „Ai fra telil 4almatl„ aH«
11 šadeeebe It. 8. ▼ katerih toči svoi« vin> t. -mr*-
P. N.
Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA
§# A. Zafred

ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti.
Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj-solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom.
Fttporočujoč se z odličnim spoštovanjem	A. ZAFRED.
| Priporoča se slavnemu slev. občinstvu
gostilna ,.AIIa Stells"
Trst, trg Carlo Goldoni štav. 7,
ki ima na razpolago Spatensko in marčno pivo kakor tudi ^oroznana vina istrsko, dalmatinsko in furiansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja
Postrežba točna. Cane zmerna.

i;j .Mitu;;■■■■■ uu«iit• rn ir'i*iii;*mmrji.rriT'mnininun,1 r
za moške v velikem izboru MT po zelo ugodnih cenah,
Ni zahtevo te doposljejo ozoroi gratis la fraake.
Točne ure prodaja
Emilio pier
ta naJatersgU
ilajala^trr v ▼ TRSTU
¥ll
TELIKA IZSEKA v#r(iic, zlatih In srebrnih ur, kakor tudi
stenskih wt vssks vrste

Jrsoo.- obrtna zadrasa u irstu
TELEFON 16-04
tudi je ni član.
via S. Francesco d' Asslsi 2, I. i.
kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica PaitM-branllaičai raftaa 74679.
Sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obreatnje
m
Sprejama tudi vloge po 1 K na teden, tako, da m po 260 tednih dobi Kron 300 —
Sprejema hranilne knjižioe tujih aavodov in jih realiznje ne da bi se obreatovanje pretrgalo.
D^j« posojila na rasne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da ae posojilo odplača v petih. - Dalafti so po K 20 la po S 2
9»daljna pojarail* m <UJ*j« * nrmdu m«d mmdnlml oi»mi, ki d«Umlkih *d •. de IS. dop. in ad «. do 6. pop.
to
THGOTSKO-OBBTHl ZADRUGA


Peter Zettinig
trgovina čevljev. - Zalagate!j c. kr. deželnega iardarmerijskega poveljstva
TRST - ulica Giosue Carducci št. 40

Nizke ceDe. kcjst Delo solidno in trajno
■ Prevzemajo se dela po meri fina in tuđi priprosta.
Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje.

Norberto Nachtigail
Trst, uiica Nuova 41, Trst (Palača Salem) predel zastopništvo ve-
UaE ŠVICARSKE UftARNE ter
zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure — 1 . ,
po toucrnlf. cenah.
Potrebščine za urarjo se predajo
po najzmern^jših cenah.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena 15 aa obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
svrfiuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi 7» vino Špirit, likere, tropinover, olje, slivovec, maraškic i:4. Jamčim za dobro delo m po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam canizo.
Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 4-4.
Antomo Spanghero -
DEKORATIVNI SLiKAR
Naslednik tvrdka	DELALNICA:
DOMENiCO DELsSE. Via Madonnloa 7
Telefon 160 Trst Teiefon 168.
VEL! K A ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzaue vsakovrstna stavbena dela In dekorsoljs ia sobe. — SPECIJALITETA: lialtsolje lesa la mar« »rja, I zložne tablo.
V Tr-tn, dne 23. oktob a 1910
»EDINOST« št. 294
dtran VII
Edina slovenska kisla voda
BKiamaHM
jc po zdravniških strokovnjakih priznana
med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sfh za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter povspešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana jc bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na
Dunaju 1899. Naroča se pri OSKRBNIŠTVU Tolstovr-ško slatine pošta Guštanj (Koroško),
kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Naroča se pri g. RAJKU KOTNIK, Trst, Via Coroneo 45, kateri je zastopnik za Trst in okolico.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci ! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino sloven. kislo vodo.
ANTON SKERL
mehanik, zapriaaienl zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastopnik tnvarse iele? is ntekola „M'
K»p*iJaT& iu »t. (»?,.« ..'a^S-^taiiSiJ '-totAc'	(<; ttcHb!« grm-
■ afanoT eonofccav, n *	priprt * ca točiti piTO
£/S»*rk®	«»	f'T «troicv kolt«i. motoko'ci itd
Velika zaloga prlpadKov pc tovar cenah.
T&LEFON &Uw !T34.
# Ci rilca Ia rojaSka krojačnlca
FRANC NEDVED
Trst, ui. Belvedere pritličje
izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem Btatemu in modernem kroju. Za'oga angleškega ia tuzrmske-ea biRga in uniform za vojake, uradnike, polie in fin. straže ter železu čarje.
Cene zmerne.
r Vsakovrstne ranitve
ae marajo strogo rarorati pred ysako nesnago,
kw ia poslednja lahko provr o6i težke in neozdrav-IrWe rane. Že 40 let se sm&tra Praiko domače mašilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje Iu bolečiue hladi ter po? pel uje zaraste k in eaceljenje.
Poštne posjijatve vsaki da a
Cela Ukatlja 70 stot., pol Skat-Ije 50 st. Po po^ti proti predplačilu K	se pošljejo 4 Skstlje in za K V— 10 Ska-teij poStuiue prosto na v«e kraje avstr. odrske moaarhije. POZOR na ime Izdelka lzdelovateija, ceao Ia varstvena znamko. Pristno seme po 70 stot.
GLASNA ZALOGA
c. kr. dvorni _	zalagatelj £
ljekarna „PRI ĆRNEM ORLU- —
Praga Mala stran, vogal Narodovih ulfc 20:*
Zaloga ▼ avstro-ogrskih lekarnah.	.
F
o#*o
RESTAVRACIJA
„AU RORA"
Trst, nI. CarBncci it. 13.
Prvič v Trstu
Od danes naprej, po svoji vrnitvi z nmet-niikega potovanja po Neapolju, Rimo, Miiann. B<-rjamu itd. nastopa
n damski dunajski orkester s
Tosca
t*
99
ki obstoja iz 7 dam ia S gospodov, nov ia izbran prograsi godbemh ia t«*>kik tofek, pod spretnim vodstvom vedja --LUDVIKA rLORtJAN.--
Vsak veter od 7. lo IZ.
KONCERT
Ob nedeljah in praznikih ■■■■■
MATTINEE.
Vstop prost. — Vstop protL Za naogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES.
:: Špedicije ::
vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohiStva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd.
,Jalkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev 100.
HOTEL/	HOTEL KAI.KA\
ČEŠKI KEVTAURANf ^
Al Telegraf o
(\1a a-vis glavne po^te)
j Via Squero Nuovo št. 17
KoBilo 60 vinarjev, večerja 60—SO v nerjev, - V-h^ J dan sveže morske riba zelu ceno. Pojasnila v vs-li jezikih. Marčno pivo. Ne vsprejemlje ne napitnin. Prava itaiijan.-ka in nemška fc hinja.
Čeh F. VONDRUŠKA, restavrater.
,$alkan(
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
Cene brez konkurence!
Cene brez konkurence
Interesantno naznanilo!
V dobrozneci	izgoni erjh ob rk ▼ Trsh), u»ica A^cats it. 1
bo ob prrl:ki praemkor ra rct^olago	VELIKA IZBERA oblek, p&lotot,
nlafer, jop, hlafi ta bombaaevine in volne, oblek aa dečke in otroke
po cenah, da se ni bati konkurence«
Velika isbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po mori.
Viktor Piscur
__uMca Are ta I b izu gostilne Ali* Antico Ussaro.
Zaloga olja, kisa in mila
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
TRST ■ ulica deli' Istria 12 - TRST
Pošilja se po pošti in franko na dom.
z» obilen s« pripori Francesco Biagg ni.
ALOJZIJ - FI1TER
pekarna za kruli in sladŠčice s prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin
V:a Cereria štev. IO Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta : Ržen kruh.
Odlikovani čevljarski mojster
Viktor Schenk
piporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, go-srpode kakor tudi za otroke
Prodaja najbolj, biks Fredln, Globin, cava-

pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v CESK1H BUDEJEVICAH, Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POHTOJNA : Emil Stotnik GariaroU ; TRNOVO : Rudolf Talenči*.
TRST: SehraUt & Pelosl.
PUL1 : Lacko Kril.
REK A—SUŠA K : An e Sablleh.
- Novo pogrebno podjetje -
CORSO ŠT. 49 PODRUŽNICA CORSO ŠT. 49
Na Opčinah!
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsaie stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. 6m ugodne. - priporoča se si občinstva posebni za prih. pra.nike vernih daš
Pozor na naslov JOSIP MRZEK, Opčine St. 170.
Zobni ambulatorg
HANS-a SCHMIDT
—— prej sodruga ——
---Đr. A. Mlttćk-a---
ulioa della ZOnta 7f I« nadstropje.
Slavni zastopclk za Trst, Istro in Gorico:
Virgilio Oallioo
TRST, Tis Siaiia St. 17. — Telefon 1979.
Anton Krainz
STAVBENI IN UMETNI KLEPAR
ul. Rteuttt 87, Trst
Prevzemlje pokrivanje ifonikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle-
parstvo spadajoča dela. POSTREŽB 4. TOCSA. CENE NIZKE. DELO TRPEŽNO.
Sil
V mirodilnici
laloji —te prti mti.
Ms. Rupnlk & C.c - trst
ulisa f^utro ntiovo it U.
Zastopstva In slavna zoloto
ntmrn «t ptoite mki li knuft bfeDni
VINKO MAJDli-a v Krapju
Mario Ferlio
st* Mar. Magd. Zgornja St. P. 31
vogal ulice deli' Istria, blizo Sol M VELIKA ISBERA KRAMENIJ, BARV, ftlF ŽEBLJEV, PETROLEJA,
i Vitem* CTtnj, kr&v, fc*aj, H«. l*k
k v IJttkljMl. Prod^Jm u drooo* In dttai"
Fran Vntovec
Trst, ul. San Maurizio 3
priporoča slav. občinstvu
svojo veliko zalogfo
oglja „kock" kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike (spargherd) ter petrolja.
f
Biran V3II
»EDINOST« 294
V Trst«, doa 2$. oktobra 1910
Cea. in kr. priv.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(astanovljen leta 1855). — (6tawH«a m reserve 185,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazra Naova St 2 (lastapoalopje)
sprejme v svoje
nr jeklene varnostne celice -ma
zdel«se od svetovne tvrdke Arabeim v Beroltnu zajamčene proti požara ic vlomu., pohrano in opravljanje vrednot, Lakor tudi asais pobrano zaprtih savojev, Vr dk v dotičnih jeklenih celicnh v Dajem
;* varnostne shrambice (safes) 7:
rasliCnin velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, lističe, dra^nji iti. (Varnottue olice ue more aihće drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižic
in jih obrestuje do nadaljnega obvestita
po 3 V/.
ftentni davek plač* direktno zavod.
Bavi ae tudi s vnemi bankovnlmi posli, ter aa varovanjem proti mg-nbam as treba nju
C. kr. prtv.
Riunione Adriatica di Sicurtž
Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bfl*rwv 31 decembra 1<Xt. ccccc^ccas^ Zadružna glavnica (od kojih vpla-
Cano K 3,200.000)..............K 8,000.0$.
Rezervni zakladi dobitkov ....	, 10,500.000 „ zaklad proti vpad an j u
vrednosti j javnih efektov ...	. 2,233.625 Rezervni zaklad premij za eavaro-
............. 121.5S0.664
Zavarovnja na življenje v veljavi
31. deeembn 190»...... 436,853.192
Izplačane ikode v vseh oddelkih od ■stsnovitve druStva [1838—19C9 „ 669,085.892 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih ta trovanja picti požaru, streli, 'kodi vsled razstrelc ■knu kakor tudi prevozov po suhem in morji sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive a» i vljtnjs ali po smrti zavarovanca, doto otrokou
Km
Priznano nizke, stolne cene.
Kopajte obleke samo v trgovini
BOHINEC & COMP.
Via čelle £orri 2 Trst Via S. £azzaro 17
(Vogal za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska zaloga
vsakovrstnih oblek, povšnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE In DEČKE. — NAJNOVEJŠE In NAJMODERNEJŠE v Jopicah, mantllah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE.
Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Solidna In
točna postrežba.
jfotere, očetje in deklice, ki si same služite !!
Najbolja prilika, kar si jih da misliti sploh, da se pripravi doto v gotovini do višine 2000 Kron, nadi ..Madchenhnrt*. Prvi občni humanitarni zavod za dote deklicam, ki so zmotne za zenitov, DUNAJ I., Singerstrasse 18, II.
Praaidij: predsednik VINKO grof TURN - VALSASSiNA, c. kr. komornik, ud gospoaake zbornica. — Porfpreds.: RUDOLF grof pl. MEL3 - C0LL0RED0, prior v sv. Martina di Castrozza itd. — Vodstvo društva: ALFRED WIN2Eft, vodja
k Pojasnila đnje: ERHE5T ALIAIICIC Trst, Pln Holln plicolo 11. «
Slovenke ::::
kupujte kolinsko clkorjo
Najoetio zoloso ode], presrinlal In prepros
Pletena ugrlajala cd t K 80 naprej, is tkanine od 2 K 40 naprej, postelj al pregrinjali
z preprogo od 10 K naprej, Vltrtgei par od 1 K 80 naprej, postelja* preproga do>ra fcaso-▼rat po K 2-80; preproge za po tleh ozke od 60 vinarjev naprej; popolne garniture zagri-njal z enakimi preganjali v vseh modernih barvah oi K 39 naprej. Tktiune za na pobiStro od 2 K naprej m Creton s cvetlicami po 80 vinarjev m in vež m. Volnene odeje pe K 7 in več. Odeje prelite iz satu:a lastni izdelek po K 11. Tarllft sa fttmnloe po K 110 m in več. Volna za žiranice belkasta 2 K 40 kilogram, bela dclga po 2 K 70 kilogram in več. Zime od 2 K naprej kilogram, Trava po 20—24 dinarjev bil gram Parilo na meter za opravo nevest samo iz boljlih tvrdk. Gotove rjuhe 150X?50 po 3 K. obrobljene. Gotove rjuha 150X250 iz Čistega platna,
obrobliene Za|oga bombaževine in platna GIUSTO STRANSIAK
via ]4uo\/a št. 23, vogal S. Spiridione št. 6
PATENT
G. JESCH
N36851
Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima
foianta G. JESCH
— TBST — al. Mass. & AzegHo 3
TELEFON 17-96
Fodruž. v IzoN
(Pluu del pvrto).
0BBE
Dnevnih Edinost
;| v Trstu i;
je izdal in založil sledeče knjige:
1.	„Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 1 60.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1.
5.	„Poljub". Povest Iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina SvČtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160.
Vse te knjige sc dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. ::::
Poitnina z« poaamezao knjigo J« >0 vlur.
Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence!
^Pathefon'
edini perfektni gororeči aparat brez igle
Garantirani aparat za 5 let od K 45 — naprej. Ovojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 „
Velik izbur slovenskih, hrvatskih itd. ploič. — Katalogi gratis in franko
„PATHEFON", Trs«, Corso št. 26
•a
9 ■
■
■ ■
S
i

Tvrdka vetano vlje^ eta 1877. vmmmmmm
Sclrnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kraaz)
Slavija
»»
uza] zavarao banka u Pragi
Rezer. fondi K 48,812.797'—. Izplačane odSkodnlne in kapitallje K 109,356.860—.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalniea naše drŽave z vseskozi ilov.-narođao upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se ▼plačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceiyuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši iloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistfga dobička izdatne podpore v narodne in obino-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trsta
V. CEGNAR, ul. Caserma 12,1.
Urad : ulica Bficclo Machiaveili št. 32,
Skladišča: ulica Gioachino Rossini.
Naslov ta bnsojavke :
.Universtun" — Trst.
Telefona:
urad: SI. 14-09. — Skladišče: št. 61.
ZOBNI AMBULATORIJ
Umetno zobovje
M Lilei
konces. zobotehnik
ulica Jfaova št. 13
]. nadstropje
od 9. do 12. in 2 do 5.
Prodajajo po zmernih cenah s
Sesaijke za vino In vodo na transmisijo In na ruko. Cevi vsak* za napeljavo vode, pitna in pare. Pipe, guareicije in te hnlčoi predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli oa paro. — Priporočajo svoj tehnični urad
zo izdelovanje In oskrbUenje vsakovrstnih strojev za obrt
----Osalkl zastonj.---
R' kratkem se odpre nova trgovina!
■ STRUKEL & SEU - TRST A
H	Tla San Antoolo	12	II
9 Drabairlla Igrač« la potraMilaa za potavaa|e. - VELIK IZBOR parila ovrataikov, SI NANH2JE CENE	zapmtai«, avratnic, srajc Hd.	NAJNIŽJE CEN^g
Oglase (Inserate) ireba naslovljati ne na UredniStvo lista, in ne na Tisfearro »Edinost«, ne na „Narodni Dom- in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „InseratnI oddelek" ntfesa lista
===== ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni docu m Hotel Balkan nimajo z oglasi niita-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in 2el6* da bodo lati točno uvrščeni. — — — —
V	ctne 23. eHnbra l»lt
it. 2*4
Situ IX
V--M AMouiah v Trsta hi ▼SCU zunaj m Mm
PASM PRIDI
proti kašlju
Q bolezni ▼ grlu. hrlpavoatl, katar« Q
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.

ŠOLA ZA JEZIKE
Polyglotte
Mofi B«t«da aa a&ctenja mitraik JmtMmr.
it. 16 J
izvanredno ugodna prilika!!! Naarška
Fra neosko 8 lekcij Kroa 6
8 lekcij Kron 4 j ^ ^^ 8 lekcij Krtm 6 v . - -Ang-e§ke . »8 lekaij Kroa 6 T
' Vpiše se lahko vsak dan od J L-L in
KttTTSftt«]] lutnik Prof. Paoto Marfaardt.
ufi
Poskusite FI- Colu+in" MJenaJ-GOVO KAVO »OaiUlIIl finejSi in najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah.
Zaloga ta- in inozem. vis, špirita likerjev b razprodaja na debelo ia drebae
JAKOB PERHAUC
Trst, ia deUe Aeqoe it 8, Trst
(Nasproti Caflfe Centrale) Velik izboi rfaocoakega &ampanjea, pmik iezart-aib i talija« akah ia avstro - ognklb vin. Bordaa«x Burgond«-, rsnakih Tin, Moeella in Chiaati. Brna, -onjak, razva žganja »er posebni pristni tropine*««, »livovec in briajerec. ladelki I. vrste, doili rr (fc-tirnih krajev. Vsaka aaroiba ae takoj iarrii lTanr«> šUja »e po povaetja. Ceniki aa zahtevo in fcaaa«.
Razprodaja od pel Hira a« prej.
Limneat Capsiei Conp.
nadomestek za
stđro Pdn-Expener
Pri m p« taga prisasas iibtrMfli enton n irga««}«, kl m |l »doki •kara ▼ TMk Mamk, a m, j m večaš
MDBCK
I>r. Sickter-ja Iikanu
„K n,Anmw ajtg&JV" EHzafcettotrasM Na. 5 m«
Skladišče Svatati stroja
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barrfera veeefcia it. 19.
Ceee doprsne. Platili u liriki
Sprejme se pepravkasje ihralefb strejev i a. Prodaja ff el, olja h
v*?kega zrni ena. Kupuje in prodaja že rabljene iivatne stroje.
Jabolka::
raznovrstna, ftna, limlzii 1» z* mt>št SHF' ima aa prodaj
IVAN KOVAČiČ
KOZ JANE poŠta Divača KOZ J ANE v Razpošilja vsaki orno ikri.
AUTORIZOVANA
TRŽAŠK. POSREDOVALNICA
Aequedotto 9, 1. nadstropje
Giorgio IUich, Trst
Zaiod za pcaredo vanje nakapa ia prodaja aepre-
mičnin »n zaanljifil, posojil na hipoteka, postarrtra, itenoT&D), ril, zalog m trgoT*.
Sprejemija se vprava aepreniinin.
Radi tega, krr ni mogio veliko velikih tvrdk plačevati sFojib rafanov, aa je mmi aarofllo veliko nnofiDo ievljev aelo pod ceno tpravte na trg i« t denar. Jn prodaja« torej veako-mur 2 par* moikih ia 2 para ženita* Čevljev na zaveso, iz rnjavega ali črnega uaaja, paloširanih. »pred e kapicami, z mo6ao aato-timi caujeuimi podplati, zelo elegaataib,n^-noveja faaona. Velikost po »fcmlkl V«i 4 pan
stane)* le kraa 6 50.
PoSilja ae po poitaeaa povaetjn.
H. SPlHfiURM, SCBDH-EIPOBT
■ "■■ KRAKOVO fetev. t40 -i" I >ove\jea« je »asjaki i« tadi
Ustrednf baoHa česHycb sporiteleo
(Osrednja banka čeških hranilnic) Podrainiea v Trstm: Piana dtl Ponteroeso štev. 3.
Podružnic« r v Brnu, Černoviaah, Krakovu, Lvovu in na Dunaju.
Vlef okoK £0,000.000---
Centrala v Pra«i.
Delnlika (lavaica K 15,000.000--
Sprejema od 24. t. m.
▼loge na knjižice
DokodaMd davek plača baaka sat
premijne vloge
v
4 Jk ^ 5\\
Vtege v tekočem rakunu pod najugodnejšimi pogoji po dogovoru.
BLAGAJNIŠKE URE:
od 8. do 3.	J
Slovenke kupujte kolinsko cikorjo
rilo!
m
M
ANTON ZAVADLAL
Trst, id. Istria 12 (pri sv. Jakob«) prtMMte mj« mitto te liaMiflaaao
Viftnt m 4u iT«i krma Ia »UU«». tel^ft mota* fMkt tiM U fVTlk allatr. Uk*r!| ia vim« t »t»-klMl«*. r—fcaite aa daau — PHp«T*4a taii svoj*
etare Ia dekrazniao pefcarae v ellei Mene Peli« it. 6 (veni Ceoeordla)
tetar« tMP**lr
rafte prove
Schich'
i« ?: anemko J e1 e mm.
Cosp. IIBUL Id pmnino drnStvo
V BOLJUNCLJ
rupisnje službo
opravitelja
" Me pozabite
na iae
GOUTRHEUMAN
(Basaini znak za meohota »aH»yslran «xkrakt kostanjev)
ker tudi Vi zamorete to izborno, od zdravnikov priporočeno sredstvo potrebovati, Če se Vam pojavi trganje, revmatične ali nevralgtčne bolečine.
g^T 1 oeika 1 krono
Izdeluje se in glavna zaloga
.. B. FragTierjeva lekarna ..
a. k. dvomi zalagate!}
Pra§a lil., Me. 203.	Praga Iti., Na. 203.
Pri naprej poti. zneska K 150 z 1 cevko: Pn n » „ 5*— a 5 eerk fri_n „ » „ 9— a 10 eevk BtT Pazita na Ime preparata Ia Izdelevatelja.
ZALOGE PO LEKARNAH.
Razpis dražbe.
Občiaa Ubuioje — poKtičea okraj Tol-mia — razpisuje tem potom gratfafe alh flMlriip vodovoda v Vranom aa podlagi projekta oddanega po c. kr. metjoradjskem uradu v Trstu.
Gradnja je proračunjena aa 14.002*92 ia se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen.
Načrti, proračun, kakor tudi sptoiai in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. <	11
Pismene ponudbe z varščino v znesku 1 750 kron v denarju ah pupilamo varnih vrednostnih papirjih je doposlati podpisanemu občinskemu uradu n^kasneje do 13. novembra 1910.
Občina si pridržuje popolnoma prosto sklepanje v sprejetju ali odklonitvi ponudb.
Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni.
Občinski urad:
L1BUŠNJE, dne 19. oktobra 1910.
Župaa: B&GftfC.
fOStibie.
Pre&oje je vfoitti na odbor do 1. novembra t. 1.
Pogoji po dogovoru.
Vuklo, Id le bolna ni2Mb
»j : Mamaoi avoj ni-■lov, : <cer ma heče-ao : dan diagoceaa darila Hi ■« poilja-aao pepoloo-■a zastonj Ia franko : aaio o
■a4arai alak-votaxapMi" ki
razpravlja v
■■ OnUL ŠTJC
TRST nL Concordla SL 4 TRST
Pripwa*a alsmcna oUiutn svoj« ttfarlaa a>na te fcaIoaiJaln*(m kla^a. VestaMa« „Pa-In sapaiitsaate, tparizauk* (Tra^a) tvr U tovarn« katj« ZAtKA. — Vis« ▼
•takiaateab. Pašfja m tuđ na do« ter po paitt. Paketi «0 5 kilogramov naprej.
! Oene brez konkurence !

laftareaaaMk a£8lavtfh •
princih soden. adrarat-*a eelektoiko. •da aikdacr v Avstriji ae ai nafti jalo kak«
kagate, iatereaaatee ban i Iga zastonj. Vaat, kdat topi aa efkloiai eatabalocti čataie, že-l«d<aik ali ktfHuk aolssuk, aa aaspaaja ali glavobola, vaak kdor dati, da anajka ajegtiaaia taieaa santvaa alas^aitata, kdor ae aboA rjotej ovasaljea ia at?abosa aa avoja dal« akfi, kdor e« itnU pred aaj-ataa|Kla ropoto«, kogar esafi trgaaj», ra»-■u, asTralgi^s, asj *«a ta knjiga la mi n-pano m aaislfaao, da b« dobil ta latro*, ki ga bod« presenetili.
ELEKTRO - TERAP. ORDINACIJA
a— DUNAJ !. —c Sehwangasee I, Meaz., oddd. 83
I VELIKA SKLADIŠČA g
OGLJA m LESA
na debelo In drobno PRAVE KONKURENČ. CENI
Signoria :: Montpreis
lastni pridelek
Trst ilica Up fottelo 33, Telita 11-3?
*
C««po« x« brezplačno kaj Ig o. «avaa	M. X. 191«
€tcktro - tera?avt trtiiudja
SsaaJ t, teaiijiiii I. mk, tli. «3
Prosi«, peBjits al Ujiga: . Cea A*-■bsr asiaras KUk tra-That-ote" Ia ynfta>ir praita.
Naalsv
i
Van) ne manjka
kadar trpite na ksflja, bripavoali, katarja ni-6aear drasaga aa Vaše ozdravljenje bat anana od adravnUcor priporočena
THIMOMEL SCIL/E
ki poairi kašelj in sabrani oboljenje. Izdelovatehj in glavna zaloga
: B. FRAGNER-jeva Lekarna :
c. kr. dvomi zalaga tel j
PRAGA 111., No. 203
ftntm pevprstejta svojega zdravnika. fHekleniaa > 20 K. Pa pofiii frasko. Ako ae polije naprej 2 90. 3 atektooice K 7, ako aa poi je naprej, 10 atekl. K 30, ako ee polije napa.
Pazite aa tm pr*parata ia tetfolevale Ja, kakor tadf VftANRO VARSTVA
Zitoteo lekarnah.
GOSTILNA
Al C i g II O4415 VeHka klobučarna
€». Doplieher
99
Trst, ulica Giorgio V&sari 12
(na vogalu ulice Glmeppc Porini)
toii najbolji krdU tanka, Wl« vipar*« «■ trat Mrak« vtat. — Tedna aveie BadJ«vlŠk« pivo. — DOMAĆA SVBIJA. — aeo« rmtnm. Poetraiba talna — Za abilea otaak sa pilparala
Anton Bolća
Klobuki Ia klehw6**lm* prvih ta Tam.
Specijaliteta: trdi angleški klobmbL
£a)»erlj kajr za	Ia ml šfart.
TRST Oorso št
34.
pk^uči

^tran X
»EDINOST« it. 804
V Trstu, dne 23. oktobra 1910
tjajo službo Čuvajev ia posebno izogibaliič m brarabenih ograj. Vsa črta je zastražena po vojakih. Pešci in konjeniki patrulirajo neprenehoma ob vsej črti. Te razmere so Še najbolj podobne razmeram, ki so za časa okupacije vladale v Bosni, ki sem jo peš prekrožil v oni dobi. Vendar pa je stvar za-me bolj gladko iztekla v Franciji, nego pred dvema letoma v Bosni, kjer so me (kakor znano) „vzeli hop", ker sem se nekemu nemškemu kondukterju, s katerim nisem hotel nemški govoriti, zdel sumljiv, da sem srbski „veleizdajnik". V Franciji pa se aisem nikakemu čuvaju javnega miru in reda zdel sumljiv kakor kakov anarhist...!
Še današnji jutranji parižki listi so poročali, da začne na severni železnici danes promet skoro normalno. Prepričal sem se, da ta trditev ne odgovarja resnici. Od Pariza, do belgijske meje, preko 200 kilometrov dolge črte, se je naš vlak križal samo z dvema vlakoma! To pa gotovo ni niti približno normalni promet! Seveda velja to le glede severne železnice. Glede drugih železnic ne vem, izvzemši železnice Pariz-Marselj, kjer sem se še sinoči sam prepričal, da je promet povsem normalen in se stavke na isti skoro ne pozna.
Vendar, naj bo dosti o stavki francoz-kii železničarjev, ker itak brzojav sproti poroča o dogodkih.
Kakor hitro je naš vlak prestopil mejo, sem se prepričal, da smo v dvojezični državi. Vsi javni napisi so v francozkem in riamskem jeziku. To je dosledno izvedeno do najmanjšega, najneznatnejega napisa in do poštnih znamk. V Bruselju so napisi na trgovinah, hotelih itd., skoro brez izjeme samo francozki, a napisi ulic, uradni raz-glasi itd. so brez izjeme dvojezični. Tukaj sem naj bi se naši Italijani in njih nemški bratci prišli učit, kako treba spoštovati jezikovno enakopravnost!
In še nekaj je, kar mi je padlo v oči. Železnice niso kraljeve belgijske državne železnice, ampak enostavno belgijske državne železnice; isto velja o poštah in drugih uradih. Celo ministerstva nimajo naslova „kraljevo ministerstvo", ampak imenujejo se enostavno: ministerstvo pravosodja, javnih del itd. itd.
In v tem obstoji razlika, da kralj tukaj ni belgijski kralj, ampak kralj Belgijcev!
Interesantno je tudi, da je dežela v rokah klerikalcev, kar se. pa v javnem živ-fenju nikakor ne opaža. Če se pomisli, da vlada tu popolna svoboda, tako, da isti kralj sam ni zavarovan pred raznimi napadi ▼ časopisih ; potem si lahko predstavljamo, da belgijski klerikalci niso ravno posebno »črni*.
In s tem naj bo za danes dovolj.
___ Niko Ninič.
DAROVL
—	Za stavbo slov. šole pri Sv. Jakobu je daroval Protidrobtinar kakor 19. in 20. tedenski prispevek 5 perperjev in 44 para. — Srčna hvala!
—	Za ljudsko knjižnico v Skednju je daroval ak. fer. društvu „Balkan" g. Josip Sanci-Ček 5 K in gosp. lastnica gostilne .Balkan" (ex Grotta) ul. Tivarnella 10 K — Srčna hvala t
—	Za „Narodno zbirko v spomin 20. septembra", prirejeno od akad. fer. društva „ Balkan" so dosedaj darovali, oziroma nabrali:
Ustredni Banka češkyh spofitelen: 15 K, Neimenovani št. 99: 20 K, Tržaška posojilnica in hranilnica: 10 K, Pogrebno društvo pri Sv. M. M. Spodnji: 10 K, škedenj-ski kvartači 2 K 60 stot.
CLca Marica Fakinova, učiteljica na Re-pentabru je nabrala na poli št. 33 : 56 K 86 stot., g. J. Cvek na poli št. 50 : 58 K, g. Ražem Joahim na poli štev. 51: 14 K ao stot., g. Sancin Vasilij na poli št 34: 36 K 40 stot, g. Rafaela Martelanc na poli št 32: 10 K 40 stot., g.ca Milka Gomba-čeva na poli št. 3: 18. K. Srčna hvala vsem p. o. nabirateljicam in nabirateljem, kakor tudi p. n. darovalkam in darovalcem.
Prosimo uljudno vse one, ki smo jim poslali nabiralne pole, naj nam nabrane zneske z nabiralnimi polarni čim prej pošljejo na naslov : „Akad. fer. društvo Balkan" Trst, Slavjanska čitalnica. Narodni dom.
Akad. fer. dr. Balkan.
—	Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu (v gostilni Kons. društva) je daroval v veseli družbi nahajajoči se se gospod „za ne se prepirat" K 4.
—	Ženski podružnici CM. je podarila tJt Gasperšič 2 kroni radi nekega zadoščenja. __
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku se ustanovi v nedeljo 30. oktobra t. I.
Ustanovni občni zbor se bo vršil v prostorih „Gospodarskega društva" ob 3 uri popoludne s Redečim vsporedom:
1) Pozdrav predsednika pripravljalnega •dbora. 2) „O postanku in razvoju Sokol-stva", predava br. dr. E. Rekar. 3) Poročilo tejnika in blagajnika pripravljanega odbora. 4) Volitev odbora. 5) Slučajnosti.
Na ta sokolski sestanek na Prošeku posivljamo rse zavedne Prosečane m Kon-
to veljčane, kakor tudi brate Sokole tržaških sokolskih društev, da bo zborovanje impozantna manifestacija sokolske idefe v tržaški okolici. Na zdar!
Akad. društvo slov. agr. „Kras" na Dunaju je preložilo svoj 1. redni občni zbor na ponedeljek 24. t m. ob pol osmi uri zvečer v gostilni Karl-Beckgasse št. 16. XVIII okraj.
Slovenski gostje dobrodoli!
Pevsko društvo „Ilirija0 pri Sv. Jakobu opozarja gg. društvenfce, sodelujoče in podporne, ter vse prijatelje društva, na današnji, za prihodnje delovanje društva važni sestanek, ki bo danes popoludne tnčno ob 4. uri v društvenih prostorih Via Montecchi. —
Komur je pri srcu razcvit „Ilirije", naj pride.	__
Književnost in umetnost
„Mutasti muzikant. Burka v 1. dejanju. Spisal Jaka Štoka.
Slovenska burka je res bela vrana in zato vedno z veseljem pozdravljam vsak poskus na tem polju.
Če pogledamo našo dramatsko njivo, opažamo, da se piše relativno dosti dram in ljudskih iger, toda burka je nekaka Pepelka v slovenski literaturi.
Gledališča in literature si na Francoskem sploh ne more misliti, da bi bila namreč gledališka igra v zvezi z literaturo.
Francoz ločuje gledališče! Za njega je gledališče le gledališče in nima literatura nič opraviti z n I n.
Pri nas pa je ta pojem neločljiv morda prav zato, ker je dram atiska literatura v ozki zvezi z gledališčem.
Mnogo poskusov je že bilo pri nas, — srečnih in ponesrečenih —, in oba imata isto usodo.
Igra, ki je, recimo, v Ljubljani imela velikanski vspeh, počiva — bodi si v gledališkem arhivu, bodi na podstrešju knjigarne.
Nimamo dovolj gledališč, kje naj bi se te igre vprizarjale.
Štoka ve to in ravna se po razmerah, v katerih živimo.
On dobro ve, da primankuje našim odrom veselih lahko-zabavnih iger, ki naj bi bile pristopne širšim krogom.
Vspeh ni izostal: Štokine igre izhajajo že v drugem izdanju.
Povsod na Slov. imamo diletantska gledališča, tudi manjši trgi uprizorjajo v sezoni po več gledaliških, večerov in zato je le priporočljivo, da bi Štoka nezastal na svoji poti, temveč nadaljeval delo.
In Štokine burke so dobre, on ima naravnega neprisiljenega humorja, scenično pa ravna naravnost izborno.
V	„Mutastem muzikantu", se zopet vidijo vse vrline njegovega humorja. Dejanje se razvija naravno, ni pretiravanja — in vendar se občinstvo pri tem — zabava.
In zabavati občinstvo, držati je v veselem razpoloženju : to je namen burke.
Igrajo se razne igre tujih avtorjev. Zakaj ne bi igrali igro domačina, ki pozna naše napake, ki so nam bliže nego prevedena dela nemških avtorjev, ki se nam za drag denar še — rogajo.
„Mutasti muzikant" bo imel povsod — izlasti po deželi — uspeha, že zaradi tega, ker ga je lahko uprizoriti in ker ima obilico komičnih prizorov in mnogo dov-tipov.
Z nekoliko ostrih črt karakterizira Štoka svojo osebo, Id jo je spravil na oder, tako, da popolnoma tipično in gotovi vstajajo pred očmi z jasno karakterizacijo.
V	vseh njegovih igrah je opažati tudi tenko satirično žilico, ki spremlja dejanje.
Snov svojih burk jemlje pa najraje iz meščanskega življenja.
In prav to dokazuje, da mu je namen, da bi igra vabila v gledališče vse kroge.
Knjiga je mično opravljena in se do-biva v „Slovanski knjigarni" Josipa Gorenjca, ali pa pri avtorju ulica Giorgio Galatti štev. 18. za 60 stot.
Leon Dragutinovic.
Vesti iz OoriSke.
x Zborovanje „ Goriškega učiteljskega društva" bo dne 3. novembra t. 1. v Gorici v „Trgovskem domu" ob 10. uri predp. Istega dne ob 3. pop. se bode vršilo tudi glavno zborovanje dež. učit. društva in sicer pri ,ZI. Jelenu".
x Goriški obrtnik! hi trgovci izdajo koledar za 1. 1911 z oglasi, ki bo velikega reklamnega pomena. Vsaki tvrdki, ki se prijavi, je dopuščen samo eden oglas, ki stane 10 kron. — Prijave in zneske je pošiljati gosp. F. Batjelu, Stolna ulica štev. 4.
Henrik pl.Chicchlo
.. Via Stadion 35 ..
Velik isbor Plaque-rerižic garantiranih in priveskov. Naprstmki, zapestnice, igle z ali brez
diamantov. Zlate, srebrne, nlkelnate ali jeklene are. — Kegoiatoiji iz prvih tvornic. »ZENIT, OMEGA".
Spnjcaa vsako poprav11 garaidjo aega Ida
podstavnlkl za pete
so vendar najboljši! - Bobi se povsod.
Brosch & Lanreneič
Manufakturna trgovina
Olu Nnova ftev. 40 (vogel via S. GtovnnnD Via Itoooa štev. 40.
Za nastopajočo sezono
so priils velike možine volneaega blaga, fuštanja, piket - ftanele, law—teanis od 40 vin. eepre]. Voliene m prelite odeje, velika zalega voln-nih rut razne kakovosti In velikosti. Popolna izbera pleteole iz volne In bombeževine za ženske in moške ter otroke. SPECIJALITETA perila in zaloga trlita od I K naprej.
»
IDE
Dobroznana trgovina

fiL
Slertoli S Sbuelz
Trst Trg Barriera vecchia I in 2
ima aa prodaj aflBT po izvanredno znižanih cenah
velik izbor barvanega fuštanja,
bombaževine, platna, perila itd. Maje iz bombažev, in >olne rate, ovratnice in volnene Bogovice. Zavese in blago za pokrivanje pohištva, preproge, prešite odeje iz lastne tovarne in volnene odeje ter volna in Žima za žimnioe.
Vsak, kdor hoče biti zadovoljen, naj si nakupi potrebno v tej trgovini, kjer
so cene tako nizke nizke, da se ne bojć nikake konkurence.
•M
J,
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst,
della Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Šaraj?vem in Spljetn Delniška glavnica K 5,080.00».	Rezerve« zaklad K 460.600.
obavlja najknlantneje vse bankovne in menjalne posla ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnim! pogoji
devize In oje orjte denarja - Vlote na knjižice
•brestrge u sedaj s čistimi	^
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
JC f/) CB • •
m * S
sli Vi« 8. Lucia 5-
#
U t)
2. ° #
đ s> *
"L a-o » §-
Via 3. Lucia 5-18 S §
£ e BOGATA IX LEPA IZBERA PIJTE G A IN KAVADKECA POHIŠTVA TAPET ARIJ # ® ^ ■g j DELO SOLIDNO	la vsakovrstalk stelle.	OB NE ZlARRNE. #0*8.
: ZA JESENSKO IN ZIMSKO DOBO:
doilo t veliki množini raznovrstno oblačilno blago It ftemafee la molka oblaka t najn. vzorcih in mod. barvah
9V Nid ne stane
•ko pifteto Se danes po aor« ▼soroo ankna, vola s, for-itajna, flanele in drozega raznovrstnega manofakt blaga, katere vzorce razpošilja tvrdka:
Hedžet & Koritnik
Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7
Te vara lika zalega platna domačega la Snega, kakor tadi meSkega la ieaskega Trik o t perila la aleer:
Srajce, maje, sp. hlače, otročje obleke itd.
Popolna oprema (bala)
za novice V
Lastni izdelek:
žlmnlo, šušt In kovtrov
T Trta, 23 oktobra 1910.
„KDDfOer" k. 994.
Stna XI
Imate-li bolečine?
RevmatiSke, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste si jih nakopali na prepihu, vsled prehlajenja ? Poizkusite vendar bo! lajšajoči, zdravilni, krepilni FELLER-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober! To ni samo reklama ! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar FELLER v Stubici Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko)
V Ročinju je na općinskih volitvah v tretjem in drugem razredu zmagala narodno-napredna stranka, v prvem pa se je vršila volitev potom kompromisa.
x Iz goriškega mestnega sveta. — Sprejet je bil predlog da se odstopi določene količine vode na dan iz Hublja nekaterim občinam na Vipavskem in sicer pod gotovimi pogoji.
Odobren je tudi predlog, ki meri na to, da se bo v Gorico uvažalo argentinsko meso. Državni poslanec Ussai se naprosi, naj izposluje razne olajšave v ta namen. Župan je predlagal, naj se doseže sporazum z društvom mesarjev, kar je bilo vsprejeto enoglasno.
x Novo šolsko leto na obrtno-nadalje-valni šoli v Solkanu se prične v petek 4. novembra 1910. Vpisovanje v 1. razred bode 30. okt. t. I. v Šolskem poslopju.
Gospodarstvo.
Kako se napravlja kislo zelje in kisla repa? Odberejo se bolj trde kapu-sove glave in puste ležati 8 dni, da postanejo bolj mehke. Nato se glave na drobno zribajo, zelje posoli (za vsakih 15 glav se vzame en četrt kg soli) in pusti par ur pri miru. Na dno posode, v katero se ima spraviti zriban kapus, naj se dene nekoliko kapusovega listja, zriban kapus nato pla-stasto vlaga in ob enem s kimljem potrosi ter sproti dobro stlači. Ko se je spravil ves kapus v kad, naj se dene na vrh čista rjuha, vrh te primerno velik lesen pokrov in obteži končno s kamni. Posoda ali kad, v kateri se nahaja zriban kapus, naj se pusti nekaj dni v kuhinji (t. j. dokler ne začne dišati kapus po kislem in ne nastavi mehurcev), nato pa naj se prenese posoda v klet. Po 3 tednih se kapus skisa, na kar naj se voda z vrha s kako zajemačo pobere in vse dodobra posuši s cunjami. Ko se je vodo pobralo, pobere se iz kadi kamne in pokrov, oboje se dobro omije in dene nato pokrov na mesto in zopet obteži s kamni ter nalije na zelje sveže vode Kislo zelje mora biti pod vodo. Na enak način se napravlja kisla repa.
Kedaj zalijmo novo vino ? Naši vinogradniki čakajo navadno sv. Martina, da v prvič vino zalijejo. Med tem pustijo v sodu tudi pedenj in še več praznega prostora. Ko je prejenjalo v vinu vrenje in se ogljikova kislina ne napravlja več, začne delovati navadno v vinu kan, lahko pa tudi ocetna gliva. Posebno se razvijata ti glivi na mladem vinu bujno, ker ima to mnogo beljakovine v sebi. Zato se priporoča, da se ne čaka preveč časa z zalivanjem vina. Najbolj priporočljivo je, da se opravi to delo koj potem, ko je vrenje ponehalo. Če je klet dovolj gorka, se dogodi to že v 14 dneh po trgatvi.
— C — Livarna svinca na Reki. Konsorcij, sestavljen od „Ogrske kreditne banke", „PeŠtanske oger. komercijalne banke", tvrdke Sondheiner (Frankobrod) intvrdke Manfred v. Weis (Budimpešta) zgradi livarno svinca v Martinščici pri Reki (na hrvatskem ozemlju.) Delniška glavnica iznaša 5 milijonov kron.
Rudo bodo dovažali iz Španfe in Portugala.
Zadnje brzojavne vesti.
Zvišan diskont.
DUNAJ 22. — Avstro-ogrska banka je zvišala diskont od 4®/, na 5u/t. To povišanje se je zgodilo radi močne napetosti v kreditnem prometu, zvišanja diviznih kurzev in pa izravnanja z denarnimi postavkami zapadnih trgov.
Novi nuncij na Dunaja.
DUNAJ 22. — „Reichspost" poroča iz Rima, da bo naslednikom sedanjega papeževega nuncija Granito di Belmonte, ki postane v kratkem kardinal, imenovan apostolskim nuncijem na Dunaju opat benediktinskega samostana v Švici, Kolomban Brugger.
Ministerska konferenca.
DUNAJ 22. „Budapest. Cor." poroča: V prvih dneh meseca novembra se bo vršila skupna ministerska konferenca, ki se bo bavila s predposvetovanjem predlog za delegacijsko zasedanje 1. 1911.
Vatikan in portugalska republika.
DUNAJ 22. Nekateri listi so poročali, da je lisbonski patrijarh priznal republiko, ker je dobil take instrukcije od svete stolice. Temu nasproti poroča „Pol. Korr." iz Rima, da ni to resnično. Papež ni dal do-sedaj portugalski duhovščini še nikakih in-strukcij in nasvetov, kako naj se obnaša napram novi republiki. Papež je pustil portugalski duhovščini popolnoma prosto roko, da postopa tako, kakor misli da bo najbolje koristila cerkvi na Portugalskem.
Na podlagi tega se razvidi, da se po tem, da je patrijarh monsignor Bello priznal portugalsko republiko, še nikakor ne more sklepati na stališče, ki je zavzame napram novi vladi sv. stolica.
PORTUGALSKA. Priznanje portugalske republike.
PARIZ 22. Ag. Havas je priobčila sledečo noto: Francozka vlada se je sporazumela z Anglijo in Špansko, da predloži vlastim, naj bi se provizorično vlado, ki se je konstituirala, odslej priznalo kakor dejansko vlado ;in čim dobi ustavne določbe, naj se jo prizna kakor definitivno. Anglija je prva to predlagala vlastim in je znano, da je Nemčija temu Že pritrdila.
LIZBONA 22. Iz Rio de Janeiro poročajo : Brazilija je storila korake pri Združenih državah in nekaterih republikah, da bi iste istočasno priznale portugalsko republiko.
Volitve v konstituanto.
LIZBONA 23. — Volitve v konstituanto se bodo vršile bržkone v januvarju. Priprave za iste bo vodil komite republikanske stranke, ki obstoji še vedno.
Kralj Peter obišče Italijo.
BEUGRAD 22. „Novo Vreme" poroča, da je obisk kralja Petra v Italijo določen na 23. novembra t. 1. Potovanje kralja v Rim je pa, kakor se govori, odvisno od bolezni prestolonaslednika.
Kolera.
RIM 22. V zadnjih 24 urah so v Napolju obolele na novo na koleri 4 osebe, 2 pa umrli, v napoljski pokrajini je obolelo 15, umrlo 8, v Apuliji obolele 4, umrle 3, v pokrajini Campo Basso ena oseba obolela, v pokrajini Trappani ena oseba obolela, ena umrla.
Bolezen srbskega prestonaslednika.
BELIGRAD 22. O stanju prestonaslednika je bil danes ob 8. uri zjutraj priobčen sledeči buletin : Stanje prestolonaslednika se je od včeraj zopet vidno zboljŠalo. Sensorij je skoraj vedno jasen. Bolnik jemlje spontano dovolj hrane. Razdražljivost oprsne mrene izginja. Splošno stanje je očevidno bolje, pokazuje se le lahek nervozen nemir. Temperatura 38, dihanje 30, utripanje 106. Podpisani dr. Chvostek in štirje drugi zdravniki. —
BELIGRAD 22. O stanju prestolonaslednika je bil ob 4. uri popoludne izdan sledeči buletin: Senzorij popolnoma svoboden, stanje povoljno. Bolnik jemlje spontano hrano in v dovoljni množini Temperatura 37*9, utripanje 102. Podpisani dr. Chvostek in štirje drugi zdravniki.
Dr. Crippen obsojen na smrt.
LONDON 22. Sodišče je spoznalo dr. Crippena krivim in ga obsodilo na smrt.
Dunaj 22. Glasom brzojavnega poročila je vojna iadija „Cesar Fran Josip" priplula v Tsingtao, kjer ostane dva dni. Od tam odrine v Kingvagntao. Na ladiji vse zdravo.
London 22. Umrl je danes knez Teck, potem ko so ga dvakrat operirali radi vnetja prsne mrene.
Ueliki kinematograf JELUEDERE"
SSS TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST SE
Nedelja 23., Ponedeljek 24. in Torek 25. oktobra:
I) V predmestjih Oarlgrada (po resnici). 2) IZSELJEVANJE (zgod: slika)« Trak dolg 550 m v barvah). 3) Velik smešni konec).'
NB. V sredo 26. velili interasantni Tarietetni večer posvečen materam in otrokom. Trajal m.
POZOR !
Sv. IVAH - viiavis Broketa - Sv. IVAN.
Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvori 1 svoje pekarno za krah, sladčič in drugo pecivo.
Trikrat sveži kruh ua dan.	Postrežba točna in na dom.
SVOJI K SVOJIM !	Vdan.
LEOPOLD MILIČ.
7.723
Vsakemu gospodinjstvu se pripeti, da se pri različnih opravilih rani; v takem slučaju se svetuje, da se rano obvaruje pred vnetjem ia nesnago.
V ta namen naj se zbira taka sredstva, ki hlade rano in blaže bolečine in pospe-šijo torej zdravljenje. Slavnoznano in skoro v vsaki hišni lekarni doma! Praško domače mazilo je ravno tako sredstvo iz lekarne Đ. Fragner c. kr. dvor. dobavatelja v Pragi, ki se dobiva tudi po drugih lekarnah. Glej oglas.
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst uL Belvedere 9, Telefon St. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu m na vse kraje.
EEir	IALI ogla;i		IHS
iu>	VtAU OGLASI m računajo po 4 rtot baaedo. Mutno tiskan« be-itdc k račnnajo enkrat Tti. NaJ-aanja prtztojblna etan« 40 «to-Ink. Plača m takoj In«, oddelku.		
Pnenira sirota, brez premoŽenja, izobražena, U(l9|lllHi9 izučena v vseh za žensko potrebnih delih, sedaj pisarniška moč pri državnem podjetju, želi poanaii gospoda plemenitih nazorov, kateri bi ji podal roko in areč v znak biti ji dober tovariS do smiti. Cenjene ponudbe pod „JESEN" poštno-ležeče Trst, glavna pošta. — O olj u bij p na tajnost. 1701			
(zborna šivilja Manna 10. vr*ta 7.		za kostnme po zmerni ceni se pripo oča Bnggero I76d	
J(aj je vse mogoče
napraviti iz „PEKATETrazvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici. :r-r.
Nočemo imeti bolečin ne v glavi, ne v križu, ne zobobola, ne trganja po sklepih ne reumatičnih bolečin v hrbtu in mišicah. Porabljamo Feller* s Fluid s zn. „Elsaflaid". Ducat za poskuinjo stane le 5 K franko. Krepčajo želodec, pospešujejo prebavo, vzbujajo ter blažijo krče, čisti, v to delajo le Fellerjeve Rabarbara pilule za čiščenje z zn. Elsafluid 6 zavojčkov franko 4 K. Dobi se pri E. W. Feller v Stubici Elsatrg št 264. (Hrvatska).
VPMSANJA in ODGOVORI
I
Pojasnila so brezplačna. Ozira se samo na plana s popolnim podpisom. Anonimno — ▼ kol! Kdor al ae izvoli posebnega (cala, mu odgovorimo pod začetnima črkama priimka r in krstnega imena. —
m
Na Željo cenj. čitateljev uvedemo v našem listu posebno rubriko: Vprašanja in odgovori. Tu bomo odgovarjali na razna nam stavljena vprašanja, in to vsaki ponedeljek. Tozadevna vprašanja se lahko oddajajo v uredniško Skrinjico (pritličje), ali pošiljajo po poŠti. V interesu vprašalca samega je, da pošlje jasno vprašanje, ker le na tako mu moremo dati točen odgovor. Mislimo, da s to novo uvedbo bo ustreženo mnogim našim čitateljem.
UJUm Irmnia z druŽDO z» Obdelovanje 26 IgvvIH nillvUl oralov obsežneg« posestva posestva na Jerabižču pri Biljsh. Anton Dovgan, ulica Miramar 15.	17S8
Lepa
takoj. Naslov pove
Qfllft9 * razgledom na vojaški trg, o-9UU<t premljena s pohištvom se odda
Bdim
iost.
1763
aa izvežbana Šivilja sa dom. Predstaviti
Sv te je od 5w do 7. popoludne, ulica Farneto 58, EL, viata 5.	1764
Išče
IIm44 pragi, okna že rabljen«, predajo se Via VI <113, Ban Marco 15.	1747
Cftha opremljena v nlici Ferriera Stev. 37, L OUUO nadsir, se odda takoj v najem, eventuelno s hrano.	1754
Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, izvrSuje vsakovrstne specijalitete sa notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča Be veem Slovanom. 75fr
Slovenska žganjarna A. Žitko
Trat, ulloa Acquedotto s priporoča slavnem n občinstvu svojo žgsnjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vae vrate liker -Jev, ruma, allvovoa, konjaka. Domači brinovec in tropinovec. POSEBNOST: rasni vllnl likerji.	1093
lloonalaolfn in Sicilijanske testenine, riž iz ntJa|lt7lJ9llt? Bolcgn e najfineje, olje. Sicilijanska prodajalna Farnevo 3.	1611
Prinnrnfci ca memiCft tomaža zad-
r ripUrUUa SU NIKA, Trst, trg sv. Ivana St. 6. Prodaja se goveje meso, telečje, janČje, vsakovrstna perutnina in neie meso.	717
Incin Q4nlfo mizarski mojster, Trst, uHea JUoip OlUlld Belvedere it. 8, isvrloj« vsakovrstna mizarska dela.
Ivan Štrancer S^JEST:
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9.	923
Mlada babica VSr leto prakticirala
lite slatbe prt kaki a tari babici ▼ Trata ket pomagalka. Plamene ponudbe s pogoji pod „KLADA BABICA" na Znaeratnl odOe-lek BdlnoetL_1417
Robert Cian, urar
prodaja žepne in stenske are ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom._1712
slikarji sob, napisov in dekoracij ▼ Trsta pisarna in delavnica Via del Rivo 28. Priporočajo se P. N. slovanskemu obfinstvu za vsa v njihovo stroko spadajoča dela. Slikarije sob, napisov, dvosan. dekoracije od najjednostavnej&ih do najelegantnejSik izdelkov. Gene najnižje. Vsako delo se jamči. Slovani podpirajte slovanskega slikarja. Svoji k svojim 1 1725
B Bižal &
drug.
Via del
tmilennriiftno sUr* 8(1 lM ■	hčerko in
aU5|)UU|VflO s 4000 kron gotovine, želi poročiti se s gospodom c. Ir. finančne s* raže ali pa žandarmerije, tudi adovcem. Dotitae ponudbe s sliko naj se vpošljejo do 39 oku bra 1910 pod i.fro „Kranjske" na Upravntttvo „Edinosti".	1<49
Pristni, dober brinjevec "Td0PH
Lovni Šibeniku v 6iftki pri Ljubljani. 1681
išče
qq takoj dekle za zalogo, 6 K na teden. Naslov pri Edinosti.
1736
Ine in Tavčar Tr"> uUca c®*pi««»
JOSI|l IdVUdr Pekarna in slaičičarna a po-
družniio v ulici Molin grai.de it. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež krnb večkrat na dan. Postrežba točna na dom.	677
Stara grška žganjarna .*.
v Trsta, Via Gavana 6. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : griki in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraAsi shvovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke, iz bera grenčic. daščioe in eapečenci. Grška mastici iz 6ija. — Se priporoča Andrej Autonopula.
Makovec1KSr ^ Molin &rande
Franjo manu V Uli (k 40. Priporoča" slav.
občinstvu svojo pekarno in siadičičarno, v kateri se dobi večerat na dan svež kruh ia pladščiee. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo wt peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom.	869
Ma7nanism ^ ^Prl gosaino v ulici naznanjam ^ M»ico SI. ločim vsako
vratna vina ui budjev.ško pivu. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Za eeajeai obisk »e priporoča Viktor Kožic.	1667
7alflinnilf9 posestva We takoj družina fr-£aKU|flllltd. vsjoča na Škorklji. Eventaetne
ponudbe sprejema odvetnik dr. Fran B r n Č i 4, Via Nuova 8U13._172*
Živčne bolezni £J^„EUflS;
patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vhr zdravja za vsako hižo. NajizbornejSi aparati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. Lipovskv, Praga II. 506._1734
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, nI. Fonderia St. 3. Prodaje
in deMobno Postrežba pa dom. Hiša z gostilniško koncesijo :
stlo dobro npeljana v bližini mszta ee odda v najem eventuelno tudi proda. Posredovalci izključeni Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti._1757
Izredna prilika!
nih, služnih tudi za pletenje K 100. Tri za domače rabo K 62. Jamstvo 3 leta. — 8.ta Gaterina 9, dvo-rifiče. zaloga 1._1*251
fifretilna *AUa St*U* d' oro-» Vi* Fontana 24. DUMIIlla Naznanjam slavnemu občinstvu, da imam dobro čažo vina, sladkega refo&ka, belega vi-pavca. v t dno sveže Bud>ejev)fiko pivo. — Postrežba točna. Uljudno se priporoča Antonija K n č a s. (1756
Pi*nil3in 86 Btebri ** kamna, okna, vrata, pr«gi
I rUUaJU itd. Najlepža prilika, kompleksen mo-stovž. Via Piccardi 18._Ttt*
Sadnega drevja
breskev, doorih vrat BiH 80.000 zavarovano najbet>e MontUole in Kip arije odda po ugodni ceni „V mar sko sadjarsko drnitvo" v Bihenberku._1743
Prnrio on	P«4*0^ F" sv.
rrUUd SO J a a o b u; delavec aaalaži 8 K.
čistih na dan. Gena telo ugodna. Strožki selo ista.
Obrniti se je : Collarsich, Cafib Goiao od 9. de 11.
in od 3. do 6.
Priporofiamo našim gospodinjam pravi i^^^J^CKOV:
pridatek iz zagrebške tovarno.
ar
ML V.
SUiva XH
1JK>INeKTl( *t. 254.
T Trst«, 23. oktofcra 1910
^Jffloffltm tn, BttoiBflg ftffllN
povsod me i&čejo	|
povsod ms radi imaj*.
m
Mlekarna Laak,
z»Bi| VU u pio—lo I. Podplatu* ■amania slav obćinatv., da ja preoaela aa avoje ima < obroenana mleka« a Laak. Prodajo aa avaki dao »Teže mleko te gepodaorake uprava LAAK. Baeaa Maslaca, mjboljSi krmh « Graea, zdravstveni krak ,B TaakovratDe aladfice svaki daa sveže. Prodna piva v steklenicah, ter vina L vrate- Specialitet kđaaia ■teko, bol pa reko Joukmrt »a Kefir
Priporoča »e Joeeflna Salomon.
krepkost
1*4
fi
VI
J. KRASA a Oo.
Prva praška reklaaaaa ia opravaa tvornica v Pragi
Bogato torarniftko skladišče
reklamnih vrvic
GLAVNO ZA-
st pridobi z uporab«
ST

VO°S SKLADlđCBli
DGO KEYA, TFSt tT£ Scorcoli 4
Telefon itv. 1 i-7f.
Bogomil Pimo
m trt? t selu?
BOVO SVMll-
ilVTV filU
raneoskega
" DIANA
sžhri oslabljen« vniftlce, omkadi kožo, ... ohladi |Sawo9 dlsinflcira usta ...
V TRSTU, atiaa Vic ceu. BoBM II
sasproa ceskva sv. Aateaa ..i
Vsokov. ?t lov
flermatigild Tree§a
V' Barricra. rccchia	$
ima veliko talogo
mrtvaških predmetov
«ar venci
sd porcelana in biserov vezanih z m«
tr'ono Žico, o^ umetnih cvetic s tra« : kovi in napisi.
H&t aa jwrcriaHista ploičab a spoaesi1»
Najnižjo koaknmiM oama.
CENE : I mala staklenica Krtn ^J** I sraiaja ' stakl.
Krsa I vaHfea - staMan. Krtn
Zarmaiek v cake stelrteaice
noti vžgaao ta t«
Pradaja sa v
vaah trgovinah
na rfrabita. Kjsr Ili sa na MH (a, naj sa
abrna na
Jtimt tene žžaaia, ttUM z o, z.
na Dunaju I., Rockhgasse 6 j.
ni
f>
Alla Fiduccia" - Trst
Via Scorzota Stev. 4 (n$f Aniti, Hfei Ckcta)
Uelik izbor oblak
po BOjB^jik
talka od K 19 4«lf« moTrJl od S4-M I K dulje: Kostimi Iz blaga n otraJka ad 3 da 10 lat pa K i la dalja; Obleke aa mačke ad 18 E d*J|« ; SakaJIM (Mlkada) ralu. ovratnik Astmban za mofike po K 14 dalja; eaaka blaff« ovratnik kotmbov. K Sa.
Huk«je sa molke od K 19 daljo: Baaclaa aa daCke ad K 10 daljo; Banglaa najnoTfJl od U-96 K dalja; Sakajtao aa daška od 10—11
Trgovino Jakob Mil! v trstu
mlloa. GHulia štev. 11 paznamL od Sloroneer t okoliai ia aa dodeli.
Zaloga vsakovratn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koraze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIU
UMETNI ZOBJE
Plombiranj« stltr
Izdiranja zobov brei vsaka bolesne
V. Tuscher
kticesij. zaknt iiM
Dr.J.Čermak
TRST

3 I KPOSf

d£P0Si
Ili
OnOMAN

-i- Sililo Miim+
TRST, »lica Glasno Cardacc! štev 23
s " TELEFON it»7. 815 :: .:
*a rsrflćne sredje, ertepedifcl aparati, ft *4ar«f, aatetaa rake In uog-e, ber*ijet
silni pasi, eluhtidai pa»J in aagevloe, elens-atarapevtldne priprav?, »parati ta ——— 'inhalacijo. vsoKMogamum
BZL^>OMB potrabčMn n ilmflina idrav-Ijaaja. Fatrabifitoa 1% (nai'ft lu norroau-aaeu
:: :: bi«««. ::::::::
M
Nota psadajalna zlatarju - ur ar j a
^lessandro camaro, £rst
Corso štev. 23
BOGATA IZDliRA prstanov, uhanov z demanti ali tiilanti in brez istih.
Verfžfat, priveski, ^pestnice, zlats In sra
bme are, stenje ure Itd itd. P«prarlja, vkttpuje in zamenjuje. Izvršuje
tadi /aakovrstn rezbarije. Ceme smerno.	Cene asme.no.
Svetloba stotih streč
r tkoftoai 17, stotinka na aro Bkfz tekočine, hr<rz d m*, brez vaaka mir žica — LmČ P Z benzin
„TITUS" je a^bolji, najbolj perfektni
ia a^bojj ekrac;sni aači. raza\et)jave. Cfsik zastonj.
GASPARI & MICHELiCH
ulKa F. Veaoalaa St Trst.
TEUEFuN 24-18
Mol. {amil. predmetov
+ Biaaačra nogavice, talni pasi, p1 si m irigetorjt, soapemeorji. guat. rjak», cevi za viao, rodo, plin O VATA. bIb Prodaja in poprava črerljev iz Snaie t?r ^aa^evih predoietov.
Higijenični predmeti
CENE ZMERNE
CENE ZMERNE
fefarico Stcia3!er, $cquedotto 14.
Po4pisaai si aaeta naanaaiti slav. ebćiaatva. da j s prevzel na svoje ime
Kopališče ^esterreleher4 t illcl Laz žaret to vcc. 52
ako«i t-uh iz zagat. Rafsatia iter. 1 aa^aljavamja aliee Sbi llarlšn ter d. bo skalni pdpraviti vse potrebne izboljiave da aslseža s av. občasatvn. Sop&UJ&o J« «Aprto mk dan ob 7. zj. do 7.
Cena enkraSae kapelji v vaiki, v aladki rodi, gorki ali mrzli K —"OO. ▲bonatna za pišvatne ia drn^tva p. zari-SasA eenak. — Vpa^č, da sse W si. akdinstv. Mm naj bolj 9 obHtkalo beležim
vdani P. Lftitiickier.
Avtor2zoyana dunajska dola« mm
— — ufcaaovijena — —
razaaja aUak, kedefavanja oblek n perila RJŠA JIOVAI^ - TRST
Veliko skladišče klobukov
dažnfkav, bala in pisana arajae, ialadak. platna ■B>—
žapaib rtbatv, »aikih nogavic iti. iti jw mm^ma^^amm
K. CVENKEL Trst- Cor,° 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna.
Narodna trgovina, ■■■■■■bbbbhi Narodna trgovina
Filijalka v Opafiji
« Rit
BANKA v TRSTU
it B (lutno poslopje).	RijaMca v Opatiji
KUPUJE M PRODAJA jaras V R E D H O S T H K P A PI R d E
faHlTK, OBU G* CI«J K, ZASTAVNI PISMA, «WORTTKTK. OKLJUCl, S REČICE LtCll«.)
---VALiUTE H* DEVIZE
FREDUJIO NA VRSDBOSTR PiRBJK m BIAtti LEŽKČ® V JAVMH SKLABlAGIH.
t rane or mm. Bomi iaboola
SAFE — DEPOSITS o«
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
MENJALNICA,
VLOGE NA KNJIŽICE.
0/ — - TEKOa IN ŽIRO RAČUN 'a VLOŽENI DENAR OBRESTUJE St * OD DNB VLOGE DO DNB V7JMOA.
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---
4]
Uradna ure: a-12.
— Brzojavi: „JAD
— Trat. — Telefon: 1463 In 1793.