ISSN 0506-4252 VARSTVO NARAVE 18 Andrej MARTINCiC: Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov [Musci) v Sloveniji j - # . ... i 4 ' v', v . ^ 't Letnik|Vol. 18 _ str. 1-190 > Ljubljana 1992 Izdaja/Issued by: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, SLO-61001 Ljubljana, p.p. 176 Glavna in odgovorna urednica/Editor-in-Chief: Jelka Habjan Uredniški odbor/Editorial Board: Mira Ivanovič, Matjaž Jež, Boris Križan, Franc Rebeušek, Tea Lukan Klavžer, Miha Marenče, Anica Cernatič-Gregorič, Stanko Silan, Peter Skoberne (tehnični urednik/Technical editor) Lektorica/Slovene Language Consultant: Andreja Peček Prevod/Translation: Irena Watton Oblikovanje naslovnice/Cover Design: Aleš Hafner Naslov uredništva in uprave/Address of the Editorial Office and Administration: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, SLO-61001 Ljubljana, p.p. 176 VARSTVO NARAVE je revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine v Sloveniji. S podporo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost in tehnologijo jo izdaja in zalaga Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine - Revijo smo oblikovali s programom STeve Primoža Jakopina za Atari ST - Naklada 800 izvodov - Revija izhaja enkrat letno - Cena številke 10 DEM tolarske protivrednosti, za stalne naročnike 8 DEM. VARSTVO NARAVE (Nature Conservation) is a periodical publication of applied science and research in the field of nature conservation in Slovenia. It is issued by Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage of Slovenia), Ljubljana - The text has been processed by programme STeve for Atari ST (Primož Jakopin) - Printed in 800 copies - Varstvo narave is issued once a year - Price 10 DEM. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-208/92 z dne 28. 2. 1992 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Tisk/Printed by: Povše, Ljubljana, izšlo v januarju 1993 (January, 1993). Naslovnica: šotni mah {Sphagnum) ~ Foto: P. Skoberne Cover: Sphagnum - Photo: P. Skoberne 100%-no recikliran papir 100% recycled paper 100% Altpapier YU ISSN 0506-4252 VARSTVO NARAVE REVIJA ZA TEORIJO IN PRAKSO VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE 18 NATURE CONSERVATION A PERIODICAL FOR RESEARCH AND PRACTICE OF NATURE CONSERVATION LJUBLJANA 1992 simbol varstva naravne dediščine v Sloveniji logo of nature conservation in Slovenia CONTENTS Andrej Mamtinčič: The Red List of Threatened Mosses {MuscD in Slovenia L Aim of the Red List 153 2. Method 154 2.1. Source Material 154 2.2. Criteria for Evaluation of Endangerment 155 2.3. Categories for Evaluation of Endangerment 156 3. The Red List 3.1. The Red List in Terms of lUCN Categories 11 3.2. Distribution of Endangered Species 17 4. Discussion 157 5. References 160 6. Register 163 REPORTS 167 ACKNOLEDGEMENTS AND AWARDS 182 BOOK REPORTS 185 ERRATA 189 VSEBINA Andrej Martinčič: Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov {Musci) v Republiki Sloveniji 1. Namen rdečega seznama 7 2. Metode dela 8 2.1. Viri podatkov 8 2.2. Kriteriji za oceno ogroženosti 9 2.3. Kategorije za oceno ogroženosti 10 3. Rdeči seznam 11 3.1. Seznam ogroženih vrst po kategorijah lUCN 11 3.2. Razširjenost ogroženih vrst 17 4. Razprava 151 5. Literatura 160 6. Register 163 POROČILA Izobraževanje zä trajnostni turizem 167 Schwangauska izjava (CIPRA) 169 Gospodarjenje z otoškimi in obalnimi ekosistemi v Mediteranu 171 Mednarodne konvencije 171 Izjava o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, 1992) 173 Letno zasedanje FNNPE, Europark 92 177 Turizem in zavarovana območja 178 PRIZNANJA IN NAGRADE Steletova priznanja in nagrade 182 KNJIŽEVNA POROČILA Dolenjski zbornik 185 POPRAVKI 189 Načrtnemu pregledu ogroženosti rastlinstva in živalstva v Sloveniji se v 18, številki Varstva narave pridružuje rdeči seznam listnatih mahov. Upamo, da bo tudi ta objava spodbudila nadaljnje raziskovalno delo na tem področju, hkrati pa služila kot solidna osnova za varovanje življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst. Ni naključje, da je tematska številka izšla v letu Konference Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED, Rio de Janeiro, junij 1992), saj prav takšna gradiva omogočajo uresničevanje Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki jo je na konferenciji podpisala tudi Slovenija. V drugem delu revije smo skušali v poročilih zbrati najpomembnejše dogodke na področju varstva nar^e v svetu in doma, naša želja pa je, da bi vendarle obnovili konservatorska poročila. Uredništvo Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov {Musci) v Sloveniji The Red List of Threatened Mosses {Musci) in Slovenia Andrej Martinčič Prejeto/Received: 7. 5.1992 Ključne besede: rdeči seznam, listnati mahovi, Musci, Slovenija Key words: Red List, mosses, Musci\ Slovenia IZVLEČEK Avtor objavlja rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) za Slovenijo. Seznam obsega 213 vrst, kar je 36 % vseh v Sloveniji doslej ugotovljenih vrst. Taksoni so razvrščeni po kategorijah lUCN. V kategorijo izumrlih (Ex) šteje 1 vrsto, med domnevno izumrle (Ex?) 9 vrst, prizadetih vrst (E) je 46, ranljivih (V) je 83 in redkih (R) je 74. Skupno število ogroženih vrst je manjše kot v nekaterih drugih evropskih predelih. Vendar to ni posledica manjše ogroženosti, temveč močno restriktivnega pristopa pri opredeljevanju. ABSTRACT The Red List of endangered mosses (Musci) in Slovenia contains 213 species, that is, 36 % of all the species known so far to occur in Slovenia. Taxa are classified according to lUCN categories of endangerment as follows: 1 species is classified as extinct (Ex), 9 species as possibly extinct (Ex?), 46 species as endangered (E), 83 species as vulnerable (V) and 74 species as rare (R). The total number of endangered species is not as high as in some other European countries, which is due to a highly restrictive approach to evaluation of endangerment rather than a lesser degree of endangerment. 1. NAMEN RDEČEGA SEZNAMA Ohranitev naravnega in psevdonaravnega okoljy je danes, po tisočletja trajajočem spreminjanju in uničevanju, postala eksistenčno vprašanje človeštva. Boj za ohranitev okolja danes ni več domena maloštevilnih zanesenjakov in peščice strokovnjakov, temveč je prerasel v množično gibanje, često tudi politično pobarvano. Pa vendar, s takim stanjem osveščanja še ne moremo biti zadovoljni. Se vedno govorimo o varstvu zraka, zemlje in voda, kar priča o nebiološkem pristopu. Pri tem namreč pozabljamo, da je daleč najpomembnejša komponenta okolja ~ naravnega in psevdonaravnega - njegov živi svet, rastlinski in živalski organizmi. V izravnanem, s kamni tlakovanem melioriranem vodotoku tudi čista voda ne more obnoviti bogastva živega sveta v prejšnjem potoku. Širna, nekoristnih živih mej in dreves očiščena polja kljub biološko naravnanemu obdelovanju zemlje, brez uporabe kemikalij, pač niso tisti psevdonaravni ekosistem, ki zagotavlja največjo možno pestrost živega sveta. Tako območje ni vezni člen med naravnim okoljem in asfaltnim urbanim ekosistemom. Tudi čisti zrak, čeprav nujno potreben, je zgolj medij, ki sam po sebi ni okolje. Zato pomeni prizadevanje za ohranitev naravnega in psevdonaravnega okolja boj za ohranitev življenjskega prostora (biotopov) t^r organizmov, ki te biotope naseljujejo. Ker sta ti dve komponenti neločljivo povezani, vodi pot za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst prek ohranjanja in zavarovanja biotopov. Problematika ohranitve ter zavarovanja rastlinskih in živalskih vrst se prične z ugotavljanjem, koliko so ogrožene. Temu namenu služijo rdeči seznami, ki so torej nekakšna trenutna Wlanca stanja in zato izhodišče za pripravo varovalnih ukrepov. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk je že izšel (T. Wraber & P. Skoberne, 1989). Z njim se, kot pravita avtorja, slovenska botanika in varstvo narave vključujeta v svetovno prizadevanje za objektivno oceno, kako ogrožene so višje rastline. Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (MuscD Slovenije nadaljuje to nalogo. Čeprav so mahovi čestokrat prezrta in neugledna skupina, ki le krajevno prevladuje, pa so pomemben sestavni del življenjske združbe večine ekosistemov. Njihova občutljivost za vplive naravnih sprememb in človekovega delovanja ni nič manjša kot pri cvetnicah. Zato tudi v flori mahov opažamo velike spremembe v razširjenosti ter upadanje njihovega števila. Rdeči seznam je torej nekakšen mejnik v spoznavanju sedanjega stanja v flori mahov Slovenije ter opozorilo, da preti neugoden razvoj. 2. METODE DELA 2.1. Viri podatkov V rdečem seznamu smo upoštevali vse tiste vrste listnatih mahov {Musci), ki uspevajo na ozemlju Slovenije. Za vse vrste lahko trdimo, da so avtohtone. V nasprotju s praprotnicami in semenkami je število adventivnih vrst mahov nasploh neznatno, za Slovenijo pa doslej nimamo nobenih takih podatkov. Za prikaz razširjenosti posameznih taksonov smo uporabili metodo srednjeevropskega kartiranja flore, kot je že bilo storjeno za praprotnice in semenke (Wraber & Skoberne, 1989). Upoštevali smo naslednje vire podatkov: LITERATURA je najobsežnejši vir podatkov. Od Scopolija v 18. stoletju, ki je objavil prve podatke o mahovih na ozemlju Slovenije, pa do danes izhajajo dela tujih in domačih avtorjev s podatki o razširjenosti različnih vrst. Zato lahko štejemo Slovenijo za dokaj dobro raziskano ozemlje v evropskem merilu. Vendar moramo poudariti, da so bile floristične raziskave najbolj intenzivne v obdobju do 1. svetovne vojne. Med obema vojnama so raziskave precej zastale, okrepile pa so se po letu 1945, predvsem zaradi delovanja domačih avtorjev. Vsi podatki iz literature so preneseni na kartice IBM, ki so bile predpisane za metodo srednjeevropskega kartiranja flore. Izdelan je bil tudi lasten številčni šifrant mahovnih vrst skupine Musci, kar je omogočilo računalniško obdelavo podatkov. HERBARIJSKO GRADIVO, ki smo ga uporabili v seznamu, sicer številčno ne dosega podatkov iz literature, po pomenu pa ga močno prekaša. Večino tega materiala hrani ljubljanski univezitetni herbarij (LJU), ki ga sestavljajo med drugim zbirke Robiča, Paulina, Dolšaka in Groma. V herbari ju Prirodoslovnega muzeja (LJM), ki je danes v univerzitetnem herbari ju, je predvsem pomembna Safer jeva zbirka. Uporabljen pa je bil tudi bogat herbarijski material avtorja. Tretji pomemben vir je DOKUMENTACIJA, ki obsega pisne podatke o razširjenosti mahovnih vrst. Med njimi prevladujejo podatki avtorja. Podlaga za nomenklaturo in taksonomijo je v večini primerov A. Corley et al., 1981: Mosses of Europe and Azores. 2.2. Kriteriji za oceno ogroženosti Kriteriji za oceno ogroženosti določene vrste so lahko sicer številni, vendar se najpogosteje uporabljajo le naslednji: - število nahajališč (merilo redkosti), - sprememba areala, - biotop (merilo tveganja), - velikost populacij. Prvi kriterij je dokaj relativen pojem. Odvisen je od floristične raziskanosti ozemlja ter od dostopnosti vseh obstoječih podatkov. Za ozemlje Slovenije ugotavljamo, da je raziskanost mahovne flore (skupina Musci) na povprečni evropski ravni. Za mnoge splošno razširjene vrste pa lahko celo trdimo, da njihovo razširjenost pri nas zelo dobro poznamo. Kar se tiče dostopnosti obstoječih podatkov, lahko ugotovimo, da je popolna. To velja tako za literaturo kakor tudi za herbarijski dokazni material. Presoja ogroženosti na podlagi merila sprememba areala je težavna, ker vsaj v domači literaturi nimamo nobenih konkretnih obdelav, kako se je spreminjala razširjenost mahovnih vrst pri nas. Zato tega merila v presoji nismo upoštevali. Maloštevilne ocene sprememb v razširjenosti (areala) smo dobili s pomočjo tretjega kriterija, z oceno biotopa. Stopnja ogroženosti je v večini primerov povezana s kriterijem biotop, ki je, vsaj pri mahovih, edini rizični dejavnik. Ker pri mahovnih vrstah ni neposrednega iztrebljanja zaradi nabiranja, je ogroženost vedno povezana s propadom ali uničenjem biotopa (rastišča). Možni načini so dokaj raznoliki. Določen biotop (rastišče) lahko propade zaradi delovanja naravnih procesov, kot so zaraščanje močvirnih predelov, spremembe na šotnih barjih zaradi rasti šote in vzporednega osuševanja tal, zaraščanje travnikov in pašnikov z lesnimi vrstami zaradi opustitve paše in košnje. Tovrstne spremembe lahko trajajo dolga desetletja, zgodijo pa se tudi v teku 20 do 30 let. Še bolj nevarni so človekovi posegi v naravne in psevdonaravne biotope (rastišča). Človek lahko z določenimi posegi pospeši naravne procese, npr. zaraščanje močvirnih predelov. Vse bolj pogosto pa z urbanizacijo, gradnjo prometnic, agromelioracijami, hidromelioracijami ter turizmom neposredno uničuje biotope oz. rastišča. Posebna oblika ogroženosti je propadanje drevesnih vrst zaradi onesnaženega ozračja, saj so drevesa pomembna podlaga za uspe van je številnih mahovnih vrst. Najbolj nenavadna oblika človekovega poseganja v biotope je opuščanje košnje in paše, saj se vsa taka travišča že v nekaj desetletjih zarastejo z grmovnatimi in drevesnimi vrstami. Ta oblika propadanja oz. spreminjanja biotopov je pogosta v višjih predelih Slovenije. Tudi velikost populacije na posameznih rastiščih je pomemben kriterij za presojo ogroženosti. Zal pa je podatkov za ta kriterij večinoma malo, zato ima preiežno pomožen značaj. To velja še prav posebej za mahovne vrste, kjer je zaradi majhnih dimenzij vrst skoraj nemogoče določiti pravi obseg populacij oz. pravo število primerkov. Le v redkih primerih lahko dokaj natančno ugotovimo velikost populacije, npr. populacije posameznih vrst šotnih mahov na barjih, populacije vrst na drevesih ali populacije vrst, vezanih na posebne kamnine. 2.3. Kategorije za oceno ogroženosti Podlaga za uvrstitev vrste v rdeči seznam je določitev stopnje njene ogroženosti oz. uvrstitev v določeno kategorijo. Sistemi kategorij se pri posameznih avtorjih razlikujejo. Predvsem je različno število kategorij. V pričujočem delu smo stopnjo ogroženosti določili po merilih Mednarodne zveze za varstvo narave (lUCN). Za tak pristop smo se odločili zato, da je možna primerjava z ocenami v drugih državah, saj bo prej ali slej ta kategorizacija splošno uporabljena. Določitev stopnje ogroženosti in uvrstitev v posamezno kategorijo izhaja iz razširjenosti vrst v Sloveniji in ogroženosti pri nas. Zato je razumljivo, da se opredelitve za posamezne vrste od države do države razlikujejo. Kategorije ogroženosti po lUCN so naslednje: Ex (Extinct) - izumrla vrsta Ex ? - domnevno izumrla vrsta E (Endangered) - prizadeta oz. zelo ogrožena vrsta Sem štejemo vrste, za katere lahko zanesljivo ugotovimo, da se število njihovih nahajališč zaradi različnih vzrokov zmanjšuje. Pri mahovih je to povezano s propadanjem (spreminjanjem) biotopov ali pa z uničevanjem biotopov (rastišč) zaradi delovanja človeka. ^ V (Vulnerable) - ranljiva vrsta Vrste iz te kategorije so ogrožene zaradi labilnosti biotopov, v katerih uspevajo. Sem štejemo biotope, ki se pod vplivom naravnih procesov polagoma spreminjajo, ali pa gre za biotope z občutljivim ekološkim ravnotežjem, ki se lahko poruši že pri manjših človekovih posegih. R (Rare) - redka ali potencialno ogrožena vrsta Kot redke štejemo vrste, ki so največ v petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja (prim. Wraber & Skoberne, 1989). Vrste iz te kategorije niso neposredno ogrožene. Majhno število nahajališč pomeni le nenehno potencialno nevarnost, da različni posegi človeka to število zmanjšajo ali celo da vrsta popolnoma izgine iz ozemlja Slovenije. To še posebej velja za tiste vrste, ki so pri nas znane le z enega samega nahajališča. Za presojo potencialne ogroženosti je pomembna tudi velikost populacije, njena številčnost. Stopnjo ogroženosti smo določili za Slovenijo kot celoto. Vendar moramo poudariti, da marsikdaj obstajajo občutne regionalne razlike. Iz različnih vzrokov je neka vrsta v enem delu Slovenije bolj ogrožena kot v drugih. V takih primerih smo različno regionalno ogroženost pojasnili z ustrezno pripombo. 3.0. RDECI SEZNAM 3.1. Seznam ogroženih vrst po kategorijah lUCN Izumrla vrsta (Ex - Extinct) - 1 taksen Meesia longiseta Hedw. Domnevno izumrla vrsta (Ex? - probably extinct) - 9 taksonov Aschisma carniolicum (Web. & Mohr) Lindb. Bruchia trobasiana ^oX, Bryum canariense Bridy Campylopus pyriformis (K, f. Sc\ixx\ii) B^ Desmatodon cernuus (Hueb.) B. & S. Funaria pulchella Philib. Physcomitrium eurystomum Sendtn. Tayloria lingulata (Dicks.) Lindb. Tayloria splachnoides {Schleich, Prizadeta vrsta (E - Endangered) ~ 46 taksonov AloinaaloidesiK.V, Schultz) KinAh, Amblystegium compactum (C. Müll.) Aust. Attdreaea rothii Web. & Mohr Aphanorhegma patens Sull. Barbula ehrenbergii (Lor.) Fleisch. CalHergon richardsonii (Mitt.) Kindb. (Wahlenb.) Kindb. Campylopus schimperiWiSAQ Cryphaea heteromalla (Hedw.) Möhr cr/5/?^ (Hedw.) Schimp. Dicranella humilis Encalypta longicollisBviioh EphemerumeohaerensQ\eAsv.)lAdimi^e Fissidens rufulus B. S. & G. Fontinalis squamosa Hedw. Haplocladium angustifolium (Hampe & C. Müll.) Broth. Haplocladium virginianum (Brid.) Broth. Hygrohypnum molle^'^Ay^^l.o^^^ Hyophila involuta Idi^g, Meesia triquetra (Richter) Angstr. Metaneckera menziesii (Hook.) Steere Mielichhoferia mielichhoferi (Hook.) Wijk & Marg. Orihotrichum gymnostomum Bruch qx BviA. PoA/iW fe/fa/er^ (Warnst.) Warnst. Pohlia ludwigii (Spreng.ex Schwaegr.) Broth. Pseudobryum cinclidioides (Hueb.) T.Kop. Scopelophyla Hgulata (Spruce) Spruce Scorpidium turgescens (T.Jens.) Loeske Seligeria calcarea (Hedw.) B. S. & G. Sphagnum compactum Lam. & DC. Sphagnum fimbriatum Wils. Sphagnum riparium Kvi^^Xx. Sphagnum teres (Schimp.) Angstr. Splachnum ampullaceum ViQAw. Splachnum sphaericum Hedw. Stegonia latifola (Schwaegr.) Vent, ex Broth. Tayloria serrata (Hedw.) B. & S. Tetraplodon mnioides (Hedw.) B. & S. Tetrodontium brownianum (Dicks.) Schwaegr. Timmiella anomala (B. & S.) Limpr. Tortula atrovirens^m^\AXid\^. Tortula latifolia Bruch & Hartm. Tortula pagorum (Milde) De Not. Tortula sinensis (C. Müll.) Broth. Tortula virescens (De Not.) De Not. Trochobryum carniolicum Breindl. & Beck Ranljiva vrsta (V ~ Vulnerable) - 83 taksonov Amblyodon dealbatus (Hedw.) B. & S. Amblystegium fluviatile (Hedw.) B. S. & G. Amblystegium humile (P. Beauv.) Crundw. Anoectangium sendtneranum B. S. & G. Antitrichia curtipendula (Hedw.) Brid. subsp. pristioides (Glow.) Giacom. Astomum levied Limpr. Aulacomnium androgynum (Hedw.) Schwaegr. Brachydontium trichodes (Web.) Milde Brachythecium erythrorhizön B. S. & G. Brachythecium trachypodium (Brid.) B. S. & G. Bryum arcticum (R. Brown) B. S. & G. Bryum creberrimum Tayl. Bryum subneodamense Kindb. Bryum weigelii Si^r^ng, Calliergon stramineum i^xid.) KinAh. Calliergon trifarium (Web. & Möhr) Kindb. Campylostelium saxicola (Web. & Möhr) B. S. & G. Catoscopium nigritum ( Hedw.) Brid. Cirriphyllum germanicum (Graebe) Loeske & Fleisch. Cirriphyllum ornellanum (MoL) Loeske Cnestrum schisti iWeh, &L Möhr) YLdig. Ctenidium procerrimum (Mol.) Lindb. Cynodontium fallax Limpr. /^^rm (K.F.Schultz) B. & S. Dicranella palustris (Dicks.) Crundw. Didymodon cordatus Jur. Didymodon tophaceus (BriA.) lA^di DrepanocladusfluitansQ^ed^y'^dimsV Drepanocladus lycopodioides {^rid,) WdiXnsX. Drepanocladus sendtneri (Schimp. ex H. Müll.) Warnst. Entodon cladorrhizans (Hedw.) C. Müll. Fissidens serrulatus Brid. Fontinalis hypnoides Hartm. Fontinalis hypnoides Hartm. subsp. duriaei (Schimp.) Amann Geheebia gigantea (Funck.) Boal. Grimmia trichophylla Grew. Gyroweisia tenuis (Hedw.) Schimp. Hygrohypnum dilatatum (Wils, ex Schimp.) Loeske Hygrohypnum eugyrium (Schimp.) Broth. Hygrohypnum ochraceum ilnxn. ex Wils.) Loeske Hypnum hamulosum^, S. G, Orthotrichum pulchellum Brunt. Philonotis arnellii Husn. Philonotis caespitosa Jur. PMlonotis seriata Min. Philonotis tomentella Mol, Physcomitrium pynyorme ,) Pleuridium palustre (B. & S.) B. S. & G. Pohlia ohtusifolia (Brid.) L. Koch Pohlia proligera (Kindb.) Lindb. Pölytnchum sexangulare Brid. Pottia hryoides(I^\c\s>^M:\ii. Pottia davalliana (Sm.) C. Jens. Pottia starckeana (Hedw.) G.Müll. Pseudephemerum nitidum (Hedw.) Reim. Ptychomitrium polyphyllum (Sw.) B. & S. Raeomltrmm aci'cuhre (Hedw.) Brid: Racomitrium aquaticum (Schrad.) Brid. Racomitnum fasciculare (Hedw.) Brid. RMzomnium magnifoliam Omorik.) T. Kop. Rhizomnium pseudopunctatum (B. & S.) T. Kop. Rhynchostegium megapolitanum V^eh. h, Mohr.) B. S. & G. ScMstidium agassizH Sull. & Lesq. Scorpiurmm deflexifolmm (Solms.) Fleisch, et Loeske Seligeria donniana {Sm.) C. Müll. Sphagnum angustifoHum (C. Jens, ex Russ.) C. Jens. Sphagnum centrale C. lern. Sphagnum fuscum (Schimp.) Klinggr. Sphagnum ma jus (Russ.) C. Jens. Sphagnum papillosum Lindb. Sphagnum platyphyllum (Lindb. & Braithw.) Sull. & Warnst. Sphagnum pulchmm (Lindb, & Braithw.) Warnst. Sphagnum tenellum (Brid.) Bory Sphagnum warnstorfii Russ. Tayloria froelichiana (EiQAw.)Miii. ex Broih. Tortella inflexa {BxnoW Broih. Tortula canescens Mont. Tortula fragilisldijl. Tortula laevipila (Brid.) Schwaegr. Tortula marginata {B. h S.) Spruce • Trematodonambiguus{lAedw.)lAornse\i. Weisia rostellata (Brid.) Lindb. Zygodon viridissimus (SyieXs^) Brid. Redka vrsta (R - Rare) - '74 taksonov Abietinella hystricosa (Mitt.) Broth. Acaulon muticumQ^edw^ Q. Müll. Aloina ambigua (B. & S.) Limpr. Amphidium lapponicum (Hedw.) Schimp. Andreaea rupestris Hedw. Barbula bicolor (B. S. & G.) Lindb. Barbula enderesii Garov. Barbula sinuosa (Mitt.) Garov. Blindia acuta B. S. & G. Blindia caespiticia (Web. & Mohr) C. Müll. (Süll.) Jaeg. Brachythecium geheebii yiildQ Brachythecium glaciale B. S. & G. Bryoerythrophyllum alpigenum (Vent.) Chen Bryoerythrophyllum rubrum (Jur. ex Geh.) Chen Bryum elegans Nees ex Brid. Bryum neodamense Itzigs. ex C. Müll. Bryum versicolor A. Braun ex B. & S. Campylium calcareum Crundw. & Nyholm Coscinodon cr/^roÄ^i/s (Hedw.) Spruce Crossidium squamigerum (Viv.) Jur. Cynodotttium strumiferum (Hedw.) Lindb. Cynodontium tenellum (B. S. & G.) Limpr. Cyrtomnium hymenophylloides (Hueb.) Nyh. & T. Kop. Desmatodoii heimii QAqAi^^ yiiii. Dicranodontium asperulum (Mitt.) Broth. c/rr^^^ (Hedw.) Lindb. ex Milde Dicranoweisia crispula (Hedw.) Milde Dicranum tauricum Sap. Ditrichum pusillumQAQAw,)¥Ldimi^o Ettcalypta affinis Hedw. fil. Eurhynchium meridionale (B. S. & G.) De Not. Fissidens exilis Hedw. Grimmia anodon B.& S. Grimmia crinita Brid. Grimmia donniana Sm. G77/Z7/WM ^y^/ib/-Bruch ex Bois. & De No Grimmia teretinervislÄmi^r, Grimmia trichophylla Grev. subsp. lisae (De Not.) Boul. Herzogiella striatella iBrid.} Iwdiis, Hypnum bambergeri Schimp, Hypnum callichroum Brid. Kiaeria falcata (Hedw.) J. Hag. Lescuraea radicosa (Mitt.) Moenkm. Leucobryum juniperoideum (Brid.) C. Müll. Myurella tenerrima (Brid.) Lindb. Oligotrichum hercynicum (Hedw.) Lam. & DC Orthothecium strictum Lot. Orthotrichum cupulatum Brid. subsp. (Glow.) Martinčic Paraleucobryum enerve (Thed.) Loeske Plagiobryum demissum (Hook.) Lindb. Plagiothecium curvifolium Schlieph. ex Limpr. Plagiothecium neckeroideum B. S. & G. Plagiothecium piliferum (Sw. ex Hartm.) B. S. & G. Plagiothecium succulentum (Wils.) Lindb. Pohlia drummondii {C. yiü\\.) AnAr, Pohlia lutescens{himi^r,)lLAnAhÄ, Pottia tmncata{YLQdYf,)lA,k.S. Pterogonium gracile i^LQi^m.) Sm, Racomitriumlanuginosum{YiQAw.)^Tid, Racomitrium microcarpon (Hedw.) Brid. Racomitrium sudeticum (Funck) B. & S. Rhabdoweisia crispata^iik^lJm^. Rhynchostegiella curviseta XÄm^x. Rhynchostegiella teesdalei^.^.^iQ^lJim^x. Rhytidiadelphus subpinnatus (Lindb.) T.Kop. (Hedw.) Web. & Mohr Scleropodium touretii^x\A^\..]koQ)!x Tortella densa (Lor. & Mol.) Crundw. & Nyh. Tortella flavovirens {Bxuch) Bxoth, Tortella humilis QAed^,) Icnxi, Tortula inermis iBxid,) Moxit Tortula mucronifoliaSokwdiegx, Tortula papulosa Wills. 3.2. Razširjenost ogroženih vrst ttnlsyn^'^Mur. 9359/4 Kozjak-Srednji vrh (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:24 9456/3 Rahtelov vrh pri Slovenj Gradcu (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 24 9754/3 Sela pri Kamniku (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 40; Safer, J. 9953/1 Rakovnik pri Ljubljani 01900) Vir: DOK; Paulin, A. Aloma aloides (K. F. Schultz) Kindb. 46 41 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 9E 93 94 95 96 97 90 99 00 01 Og 03 04 05 lUCN: E S ' s \ X V- V i s ........v v —^ J . \ \ / r ^ J C AJ \ J 1 7 0 10 20 90 km (< i - S \ r V L r' \L s \J X 's. ...... b A ......../ p—^ k J ^ > 9848/2 med Tolminom in Mostom na Soči (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 20 Aloina ambigua (B. & S.) Limpr. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S S J \ v X >s r v s J \ V s. r J' J v. \ \ / r \ t \ C N, u X • ? ( 0 10 20 30 km \ s> V, s L \ \ v / > 0058/2 ob Savi pri Krškem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 78; Giowacki, J. 9459/2 Kamnica pri Mariboru (1891) Vir: LIT; Breidler, J.. 1891: 78 9655/4 pri Mozirju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 78 9851/2 Suha pri Skbfji Loki (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 19 9947/2 med Kanalom in Ročinjem (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 19 9953/1 Savlje pri Ljubljani (1921) Vir: LJU; Dolšak, F. Amblyodon dealbatus (Hedw.) B. & S. lUCN: V 46 47 48 49 5Q 51 3S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 T' k: > žr ri £ SP' Predil(1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 31 pod Vršičem proti Trenti (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 31 pri slapu Peričnik (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 111 dolina Vrata pri Mojstrani (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 31; Breidler, J. Malo polje pri Velem polju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 31 Konjska planina (1910) Vir: LIT; Giowacki. J., 1910: 31 med Lučami in Solčavo (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 136 Velika Vetrnica na Veliki Planini (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 111 Amblystegium compactum (C, Müll.) Aust. Sin./Syn.: Rhynchostegiella compacta (C. Müll.) Loeske 46 47 48 49 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 £ > 5 1 o 1Ö 20 30 km 9752/3 ob Savi pri Kranju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 37; Krupička, F. lUCN: E Amblystegium fluviatile (HedwJ B. S. & G. Sio./Syo.: Hygroamblystegium fluviatile (Hedw.) Loeske lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 s s ■ ( s >N -v r v s -A -i M W J \ \ \ / r S m \ / C # J"....... \ / v ( 0 10 20 30 km y j A» \ vdrl ® \ J -- v. K v # A / i J" > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 0047/4 Kostanjevica nad Novo Gorico (1958) Vir: LJU; Grom, S. 0048/4 Crniče v Vipavski dolini (1954) Vir: LJU; Grom, S. 0248/4 Vrhovi je nad Repentabrom (1960) Vir: LJU; Grom, S. 0251/2 Rakov Škocjan pri Rakeku (1957) Vir: LJU; Grom, S. 0251/2 Rakov Skocjan pri Rakeku (1957) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 204 9356/4 Bistriški graben pri Muti (1990) Vir: DOK; Martinčič, A. 9648/2 Trenta - Zadnjica (1957) Vir: LJU; Grom, S. 9655/2 Brezje pri Mozirju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 199 9747 pri Kobaridu (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 38 9748/2 slap Savice (1959) Vir: LJU; Grom, S. 9748/3 vas Krn pod Krnom (1955) Vir: LJU; Grom, S. 9748/3 vas Krn pod Krnom (1955) Vir: LIT; Pavletič, Z. & S. Grom 1958: 187 9751/2 Bistrica pri Podbrezju (1984) Vir: LJU; Stremfelj, M. 9950/4 pri Idriji (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 204 Amblystegium humile (P. Beauv.) Crundw. Sin./Syn.: Leptodyctium kochiHB. S. & G.) Warnst. lUCN: V 4g 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 0059/4 Dobrava pri Brežicah (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 200 9560 Race pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 30 9652/4 Leskovec v dolini Kokre (1893) Vir: LJU; Fl. Exs. Austro-Hungär. No., 1514; Robič S. 9652/4 Leskovec v dolini Kokre (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893:67 Andreaea mpestris Hedw. 46 47 48 49 50 5i 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 \ f i t" % > [r J' J \ • # f \ \ r t S \ \ \ —J n J l 0 10 20 30 km C. ) 1 \ J 1 k s. i > 1 lJ'^ ■ > 9457/4 Pohorje-nad Ribnico (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23 9555/3 Smrekovec(1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 187 9558/1 Pohorje " Kamenitec(1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 23 9558/3 Pohorje - Jagerske peči pri Oplotnici (1908) Vir: LITrGlowacki, J., 1908: 23 9652/4 Javorniško sedlo za Storžičem (1863) Vir: LJU; Deschmann, C. 9652/4 Javorniško sedlo za Storžičem (1863) Vir: LJU; Dolšak, F. (ponovitev Deschmannove navedbe) 9652/4 Javorniško sedlo za Storžičem (1962) Vir: LJU; Martinčič, A. Anoectangiüm sendtneranum B. S. & G. Sin./Syn.: Molendoa sendtnerana B. S. & G. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 i - S, J > -S \ S OvJIs^ > V, s / \ > V J\ — '^Sr J \ \ / r A-v v 1 k \ V \ ( 0 10 20 ooltm y J \ —, j r' V v." \ /i, f N A J' 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 9547/4 Mangart, Rdeča skala (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 210 9547/4 Mangart, Rdeča skala (1848) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 19; Sendtner, O. Atttitrichia curtipendula (Hedw.) Brid. subsp. pristioides (Glow.) Giacom. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 > \ s > V- V s rJ j v v 1/1 J' ■C!} J \ \ \ \ ■J- v \ r J X 1 1 i 0 10 20 OOkffl \ \ ) \ J s / s. / S A (J i s J' > 0452/2 Snežnik (1956) Vir: LJU; Grom, S. 0452/2 Snežnik (1956) Vir: LIT; Grom, S., 1968:208 Aphanorhegma patens Sull. Sin./Syn.: Physcomitrella patens (Hedw.) B. S. & G. lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 \ t; t s K 9952/2 Ljubljana Šiška 01900) Vir: DOK; Paulin, A. 9952/2 Ljubljana (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 263 0059/4 Dobova pri Brežicah (1932) Vir: LIT; Horvat, L, 1932: 102 Opomba: vrsto smo sicer uvrstili v kategorijo ogroženih, vendar je možno, da je na omenjenih nahajališčih izumrla, ker so vsa tri v urbanem okolju. 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 ^isma carnioHcum (Web. & Mohr) Lindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 \ J > \ s > \— V < S- / V V 1 /1 J' — j \ \ V ^ --W J" \ / \ i 0 10 20 30 km \ . N > \ 1 X X V > |A lUCN: Ex? 0250/4 Orehek pri Postojni (1807) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 7; Wagner ni bilo kasneje kljub čestemu 0350/1 Škocjanske jame (1968) Vir: LJU; Grom, S., 1962 0350/1 Škocjanske jame (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 257 0048/1 izvir Lijaka pri Novi Gorici (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 257 Barbula enderesii Garov. Sin./Syn . Barbula flavipes B. S. & G. lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 S ta ? I o 10 20 00 k 0252/4 Steberk pri Cerkniškem jezeru (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 128; Safer, J. 9557/3 Gornji Dolič pri Mislinji (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 26 9648/2 dolina Zadnjice (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 18 9657/3 Gutenek pri Dobrni (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 77 9851/1 Praprotno v Selški dolini (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 58 Barbulasinuosa(Miii.)Gdiroy. Sin./Syn.: Didymodon sinuosus (Mitt.) Delogne lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S i t........... \ v v r V- / —H-, \ V 1 J' J v \ \ S \ \ -.r J X -jfH \ ( 0 10 20 30 km > h J V, ) G S N s. S A > 9647/3 Polovnik pri Bovcu (1967) Vir: DOK; Piskernik, M. 9857/3 Tolsti vrh pri Celju (1914) Vir: LIT; Glowacki, J., 1914: 180; Breidler, J. Blindia acuta^,^, 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 IUCN:R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 j I s k V -V f : V \ > • m V v \ • (JSl ........ V \ ci ( 1 0 10 20 30 km r N S > \ J V s rx. L s Nw A / i mn J" > 9356/4 Bistriški graben pri Muti (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9457/4 Pohorje - nad Ribnico (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 24 9458/3 Pohorje ~ Lobniški jarek (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 60 9458/3 ■ Pohorje - Lovrenc (1891) ' Vir: LIT; Breidler, I, 1891:60 9458/3 Pohorje - Lobniški jarek (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 24 9459/3 Pohorje - graben Oplotnice nad Rušami (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 24; Breidler, J.; Giowacki, J. 9554/1 Šentjakob pod Koprivno (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 170 9554/4 Bela peč pri Komnu (1987) Vir: LJU; Martinčič, A„ 9652- dolina Kokre (1912) Vir: Lil Giowacki, J., 1912: 32; Safer, J. Blmdm caespiticia (Web. & Mohr) C. Müll. Sin./Syn.: Stylostegium caespiticium (Web. & Möhr) B. S. & G. lUCN: R m 47 48 43 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 59 60 6i 62 63 64 65 S f " S \ v, v V v J \ v / ^ / \ 1 ■vT v \ _z u-J^ 7 i 0 10 20 90 km 'f A s ) \ J v i { s S. f s A i 1 \ A 91 32 WS m 35 % 37 3B B9 00 'Ol 02 03 04 05 9547/4 Mangart-Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Giowacki, L, 1910: 12 9647/2 Crnelski vršiči (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 12 9647/2 Crnelski vršiči (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 238 BrucMa trobasiam DQl^QL 4S 47 48 49 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 53 60 61 6E 63 64 65 lUCN: Ex? "C X £ 'V o 10 20 00 (trn 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1876) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 23 - - ' 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1876) Vir: LIT; Breidler,J., 1891: 27 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1876) Vir: LIT; Juratzka, I, 1882: 77; Breidler, J. Opomba: najdišče vrste v zadnjih sto letih ni bilo potrjeno. Ker je bila najdena na travniku, je možno, da je bilo nahajališče vrste v tem času uničeno. Bryoerythrophyllum alpigenum (Vent J Chen 46 47 m 49 50 51 52 53 54 55 56 57 5e 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 31 3i 3Z 94 95 % 37 9B 93 00 01 Qi 03 04 S s n i J v, bi. —1 > / _Ji v > J'' i < J "v zu C S t- y....... v \ r\ X 0 10 20 30 km ^ S J V, ( \\ X C \ X v g s —t _ H p k -nTV^ > — 9457/4 Pohorje - dolina Velke pri Ribnici (1908) Vir: LIT; Glowacki, I, 1908: 25 9547/4 Log pod Mangartom (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 17 9647/1 dolina Zgornja Možnica pri Bovcu (1910) Vir: LIT; Giowacki, I, 1910: 17 9748/3 Vodil vrh nad Tolminom (1910) Vir: LIT; Giowacki, J.. 1910: 17 Bryoerythrophytium rubrum (Jur. ex Geh.) Chen 46 47 48 49 50 51 K 53 54 51 56 57 5S 59 60 61 62 63 6465 S tr r T 9547/4 Mangart, Male Spice (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 17 9547/4 Mangart, Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 17 f- 11 X I 0 10 20 90 kffl lUCN: R Bryum arcticum (R. Brown) B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 \ / s \ "V L-vA.. >N .....V < s..... A/ 1 V . * J' J \ \ / V C \ / ■X \ 7 C 0 10 20 30 km s \ J TV ( s S ( n k ) > 9547/4 Mangart - vrh (1848) Vir: LIT; Sendtner, O , 1848: 213 9547/4 Mangart- Zelene Spice (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 27 Bryum camrieme Brid, Sin./Syn.: B, billardieri Br. eur. non Schwaegr. lUCN: Ex? 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 s v. X i \ H S n V \ v, v 1 J '^fr J v \ \ v J V, \ J X \ ? (; 0 10 20 30 km \ J -- V j S s \ N. v jA 1 ( > 0447/3 pri Piranu (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 213 Opomba: zaradi velikih sprememb biotopov v obalnem pasu je vrsta v tem predelu morda izumrla. 0349/1 draga Orlek pri Sežani (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 285; Tommasini, M. Bryum creberrimum Tayl|. Sin./Syn.: B, affine F. Schultz lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s f S J s v N \ v v 1 r J' J \ \ \ # > if v \ X 1 .i 0 10 20 30 km s \ m r > A > 0053/1 Ljubljansko barje - Hauptmanca (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 134; Breidler, J. 0251/1 Postojna (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 134 9649/1 Velo polje (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 29 9756/1 Zovnek pri Braslovčah (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 133 Bryum elegans Nees ex Brid. ^ Sin./Syn.: B. capillare Hedw. subsp. elegans (Nees) Lindb. IUCN:R 46 47 48 49 50 51 55 53 54 55 56 57 58 59 .60 61 6B 63 64 65 0048/1 Lijak pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 61; Baumgartner J. 9653/1 Grintovec(1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 132 9653/2 planina Korošica pod Ojstrico (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 134 9749/1 pod Voglom (1981) Vir: DOK; Wallace, E. lUCN: Calliergon richardsonii (Mitt.) Kindb. 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S s N LOS >j /" s v ■—\: J \ • V N. \ ___ J"...... v \ J ffn \ v V \ J ^—. • S v 0 10 20 90 kun f ^ s t 0249/1 Štjak - Vrabce (1966) Vir: LJU; Grom, S. 9647/3 pri Cezsoči Vir: LJU; Wraber, M. 9648/4 planina Jezero (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 40 9648/4 Dolina Triglavskih jezer (1959) Vir: LJU; Wraber, M. 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 40 9649/1 Velo polje (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 29 9749/2 Srednja vas v Bohinju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 40; Krupička, F. 9849/3 Šentviška gora (1967) Vir: LJU; Wraber, M. Calliergon sarmentosum (Wahlenb.) Kindb. 46 47 48 49 50 51 S 53 54 55 K 57 58 59 60 61 62 63 64 65 g T -i 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1967) Vir: LIT; Kuc, M., 1967: 370 X X o 10 20 30 km lUCN: E Calliergon stramineum (Brid.) Kindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 66 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1969) Vir: LJU; Grom, S. 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1969) Vir: LIT; Grom, S., 1969:67 s s v, ^ [ < \ Rn ■y-v L-vJ«^ S > v J V V r J' J • \ \ • • r ^ v k'* v \ • v / X \ ( 0 10 20 00 km fj ) v , } d \ m \ v • v > 1 n ■"A l> 0052/1 Ljubljansko barje pri Bevkah Vir: DOK; Paugn, A. 0053/1 Ljubljansko barje med Lavrico in Grmezom (1858) Vir: LIT; Deschmann, C, 1858 0053/1 Ljubljansko barje pri Babni Gorici (1858) Vir: LIT; Pokorny, A., 1858: 353 0053/1 Ljubljansko barje pri Grmezu (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 5 0252/2 Grahovo ob Cerkniškem jezeru (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 143; Safer, J. 9558/1 Pohorje - Kamenitec (1969) Vir: LJU; Martinčič, A. 9558/1 Pohorje - Kamenitec (1969) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1967) Vir: LIT; Kuc, M., 1967: 370 9649/4 Poljuka-Šijec(1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 81 9749/1 Bohinj (1959) Vir: LJU; Grom, S. 9750/2 Jelovica, Ledince (1978) Vir: LJU; Martinčič, A. 9754/2 Menina planina (1962) Vir: LJU; Wraber, M. CalHergon trifarium (Web. & Mohr) Kindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V £ x: 10 20 00 km 0050/1 Zejna dolina pri Hotedršici (1976) Vir: LIT; Martinčič, A., 1976: 90 0051/3 dolina Črnega potoka pri Logatcu (1976) Vir: LIT; Martinčič, A., 1976: 90 ' narave. Dujice (1976) ič, A., 1976:60 IUCN:R IT 1 S. —^ r? J. — (1981) E. Campylopus pyriformis (K. F. Schultz) Brid. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: Ex? 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0052/1 Ljubljansko barje pri Bevkah Vir: DOK; Paulin, A. 0053/1 Ljubljansko barje (1893) Vir: LIT; Müllner, A., 1893: 34 s / i \ t" v \ V v A 1 rj J' ™ J \ \ r V \ v —^ J •X \ ( 0 10 20 SOisffl ' "S fv; \ H> m il ■v-urU, K N \ S. / V ( % r- ^ 1 Campylopus schimperiWAA^ 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S t v h — J \ >> V / \ v > v \r J s. \ \ > p ........ \ J ■X ? ( 0 10 20 30 kra V h \ K> rfr TC N S v? i. )n K > 9548/3 Jalovec (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 251; Wraber, T. Campylostelium saxicola (Web. & Mohr) B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol OS 03 04 05 s i \ v v > / v s„. 1 > J' J \ / r V v \ '—^ H 1 \ # / ■X 7 ( 0 10 20 dO km << v s \ J v (f Vv, \ v. / i N /X; k K 0047/4 Rožna dolina pri Gorici (1891) Vir: LIT; Hoehnel, F., 1891: 740 9758/3 med Šentjurjem in Planino pri Celju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 61 Catoscopium nigritum 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 S 7 —^ -S - \ ..... N - v / \ s T V v J V v \ # % "V ^ J" \ J X 0 10 £0 30 km Vi \ s> s s S ■s. A i 04 05 > 9551/3 Zelenica- sedlo (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 82 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1967) Vir: LIT; Kuc, M., 1967: 371 9653/2 Okrešelj(1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 145 Cirnphyllum germanicum (Graebe) Loeske & Fleisch. 46 47 48 49 50 51 52 51 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 BB 99 00 01 Og 03 04 05 0452 Snežnik - vrtača Sežanje (1977) Vir: L JU; Zupančič, M. 0452 Snežnik - vrtača Sežanje (1977) Vir: LIT; Martinčič, A., 1977: 6 S / v, > v r V J' J \ v --V- / V \ J A" \ l ? { 0 10 20 90 kffl J \ s> V j { s !7C v S A • f ^ 1 S > cirnphyllum ornellanum (Mol.) Loeske Sin./Syn.: Scleropodium ornellanum (Mol.) Lor. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 50 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 3B 99 00 01 02 03 04 05 s ■ v ________d \ s > v- - \J / U ^ f v J \ \ / r % V J ......^ C J \ -1 f' 1 0 10 20 30 km s 1) \ J v. s A (J i. , 9653/2 Korošica(1914) Vir: LIT; Giowacki, J., 1914: 182 Cnestmm schisti (Web. & Mohr) Hag. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol OS 03 04 05 1 i s f " s k \ s i wvJS >N f v 1 V v A- 1, J \ # ^ (JSJ " v —> hi 1 Jx V ( 0 10 20 30 km .— N > \ J ^ - V U v S A 1 < r k > 9655/2 okolica Mozirja med Sv. Mihaelom in Ljubijo (1891) Vir: LIT; Breidler, J„ 1891: 34 Coscinodon cribrosus (Hedw.) Spruce 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 k:: HÜ v g k 21 f 5 5 o 10 20 30 km 9359/1 Kozjak nad Mariborom (1882) Vir: LIT; Juratzka, J.. 1882: 149; Breidler, J. 9359/4 Kozjak-Srednji vrh (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 98 9455/4 pri Prevaljah (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 172 9652 dolina Kokre Vir: LJU; Robič, S. 9652 dolina Kokre (1893) Vir: LIT; Robič, S.. 1893: 74 lUCN: R 9652 dolina Kokre (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 42 9857/4 Hum pri Laškem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 98 Crossidium squamigerum (Viv.) Jur. lUCN: R 46 47 48 49 50 51 58 53 54 S 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 0048/1 Sv. Gora nad Novo Gorico (1893) Vir: LIT; Hoehnel, F., 1893: 409 0048/1 Škabrijel nad Novo Gorico (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 59 0048/1 Sv. Danijel nad Novo Gorico (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 59 0048/4 Sv. Marija nad Vitovljami (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 59 0449/1 Beka pri Ocizli (1867) Vir: LIT; Juratzka, J., 1867: 77 9547/4 med Predelom in Mangartom (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 211 Cryphaea beteromalla (Hedw.) Mohr 46 47 48 49 SO 51 5S 53 54 55 56 57 58 53 60 61 6S 63 64 65 lUCN: E 91 9a 93 94 95 96 97 98 99 00 01 OS 03 04 05 0048/3 Vogrsko V Vipavski dolini (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 62 0148/4 Renče pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 62 9848/4 Šentviška planota - Ponikve (1976) Vir: LJU; Wraber, M. S f N Vv. f~ ^ t .......... \ H V \ V A J' J S \ \ / C 'V, -J J 7 ( 0 10 20 30 kfll C J \ .......,.....\ \ J V j rp® s, X V 'i > A > Ctenidiuitt procerrimum (Mol.) Lindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 0452/2 Snežnik (1908) Vir: LIT; Ginzberger, A., 1909: 434 Cynodontium fallax Limpr. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6E 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 s " V _ V — \ s r v / V K S / 1 V i J • v \ / r ^ / v, v__ 1 ..... V 1 ( 0 10 20 30 km v. > \ J J s ■"N \ / A 9557/4 Pohorje med Rakovcem in Vitanjem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 34 Cytiodontium stmmifemm (Hedw„) Lindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 9554/4 Bela peč pri Komnu (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9555/3 Smrekovec (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 19 9749/2 Bohinjska Bistrica Vir: LJU; Paulin, A. # .....] S R i j \ V S — r k \ "TT V LJ —j J'" _ _ iL_ 1 _ / /r xJ v....... ir i \ n v .......J l / 7 0 10 20 30 km -- t [4 G SP Zlj A 1 2 3 T r" Cynodontium temllum (B. S. & G.) Limpr. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 65 91 9S 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 2t 5 mi jC:^ U a v v r o 10 20 30 km 9557/4 Pohorje - Rakovec nad Vitanjem (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 24 9754/3 pri Gornjem Gradu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 34 lUCN: R Cyrtomnium hymeaophylloides (Hueb.) Nyh. & T. Kop. Sin./Syn.: Mnium hymenophylloides Hueb. 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 £ T S t o 10 20 30 km 9554/3 pri Solčavi (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 144 9648/2 Dolič (1967) Vir: LIT; Grom, S., 1967:45 9648/4 Dolina Triglavskih jezer - pri Črnem jezeru (1967) Vir: LIT; Grom, S., 1967: 45 lUCN: R 9654/1 Robanov kot (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 144 9753/2 Velika Planina - Velika Vetrnica (1893) Vir:LiT;Robič,S., 1893: 111 Desmatodon cemuas (Hueb.) B. & S. 4S 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: Ex? 9547/4 pri Srednjem Logu pod Mangartom (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 19 Opomba: Vrsta je bila najdena na stari apnenici, za katero je zelo verjetno, da ne obstaja več. Ker pa je apnenica sekundarno rastišče, morda vrsta še uspeva kje v tem območju. Navedbe Sendtnerja (1848), da uspeva v Julijskih Alpah, brez točnega nahajališča, so dvomljive. Ihsmatodon heimii (Hedw.) Mitt. Sin./Syn.: Pottia heimii QAqA^^^ Hämpe IUCN:R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s \ V N > V rJ \ V V 1 r J' J s \ \ « V J X 1 0 10 20 30 km 1? < \ > \ «v_-- V A (j i > Dicranoweisia cirrata (Hedw.) Lindb. ex Milde 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 ^ lUCN: R 0151/3 Unška koliševka pri Rakeku (1971) Vir: LJU; Martinčič, A. 0452/2 Snežnik (1846) Vir: LIT; Biasoletto, B., 1846: 91 Dicranoweisia crispula 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 1 1 S J h \ v 1 1 \-- - Vj / k \..... aJ / "^'Ih • V A. -M • \ \ " M s, • n 'Vj v • 1 \ 7 ( 0 10 20 30 km f ^ > C, 7 \ H> v. / 'rZ v X 'V > i s > 9462/1 Sv. Jurij pri Sčavnici (1960) Vir: LJU; Wraber, M. 9554/4 Bistra v Mežiški dolini (1960) Vir: LJU; Wraber, M. 9555/3 Smrekovec (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 18 9555/3 Komen (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9647/1 Lopa v Julijskih Alpah (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 239 9652/1 Beli potok pri Tržiču (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 33 9652/1 Javornik pri Tržiču (1921) Vir: LJU; Dolšak, F. 9753/1 Senturška gora pri Kamniku (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 33 Dicranum tauricum Sap. Sin./Syn.: D. strictum Schleich. lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 S f / s N L/vJv >N \n, - --v / v s f V V Y/ J" —, J \ \ V \ ^ "A zr^ v J X A 7 0 10 20 30 km \ \ h \ J C s. t 'V f r > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0352/3 Snežnik - Globoka dolina (1913) Vir: LIT; Glowacki, J , 1913: 122 0355 Mahovnik pri Kočevju (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 122 9749/1 Stador(1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 40; Krupička, F. 9749/1 Stara Fužina (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 40; Krupička, F. 9752/3 pri Kranju (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 34; Krupička, F. Dilrichum piisillum (Hedw.) H&mpe 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 IUCN:R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 9649/4 Pokljuka pri Koprivniku (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 12 9754/3 Srednja vas pri Kamniku (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 31 9957/4 pri Sevnici (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 62 1 1 \ J h 1 \ 1 > v- k v v /p \J \ v \ \ • a s t V k/ 1 ci { 0 10 20 30 km f 4 \ J> —. V ) uH v v / s v? 1 ( > Drepanocladus fluitam (Hedw.) Warnst. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0048/1 izvir Lijaka pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 66 0052/1 Ljubljansko barje pri Bevkah Vir: DOK; Paulin, A. s 7 - v. V i i ( M S- • V- X V 1 J^ J' ' '^fr J • # "-v \ ■ v t r ^ r' # A' \ \ J •X -v i' 0 10 20 30 km s) • V • s S v A i 1 ( > 0053/1 Ljubljansko barje - Hauptmanca (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 142; Safer, J. 0053/1 Ljubljansko barje med Grmezom in Babno gorico (1915) Vir: LIT; Paulin, A.. 1915: 5 0151/4 Planinsko polje (1962) Vir: LJU; Martinčič, A. 9456/4 pri Slovenj Gradcu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 202 9555/3 Krnes (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9557/2 Pohorje - Ribniško jezero (1960) Vir: LJU; Piskernik, M. 9557/2 Pohorje med Ostruščico in Planinko (1967) Vir: LJU; Piskernik, M. 9557/2 Pohorje - Ostruhova žaga (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9557/2 Pohorje - Lovrenška jezera (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 83 9648/4 planina Jezero (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 40 9649/4 Pokljuka pod planino Jelje (1968) Vir: LJU; Grom, S. 9649/4 Pokljuka-Gorel jek( 1974) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka - Sijec (1982) Vir: LJU; Martinčič, A. 9657 pri Dobrni (1860) Vir: LIT; Reichardt, W., 1860: 729 9749/2 Srednja vas v Bohinju (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 40; Krupička, F. 9750/2 Jelovica, Ledince (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 DrepaBochdus settdtneri i^himp. ex H. Mili) Warnst. lUCN: V 4S 47 48 49 50 51 52 S3 54 55 5S 57 58 59 60 61 62 63 64 65 S / v, "V. r V S / V v J \ # # C / V ^ v 'S C -jj— L/ \ ( 0 10 20 00 km \ \ .......1 \ J s.,—^ ) v v # (J A k > 91 92 93 94 95 % 97 98 99 00 01 Og 03 04 05 0048/2 Panovec pri Novi Gorici (1913) Vir: LIT; Giowacki, I, 1913: 142; Loitlesberger, K. 0252/2 Grahovo ob Cerkniškem jezeru (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 142; Safer, J. 9557/3 breg reke Pake pri Hudi luknji Vir: LJU; Wraber, M, 9561 dolina Pesnice pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 203 9561/3 ob Dravi pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 203 9748/2 Spodnja Komna (1959) Vir: LJU; Grom, S. 9749/1 Bohinj (1950) Vir: LJU; Grom, S. 9749/2 Srednja vas v Bohinju (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 40; Krupička, F. 9952/2 Kamna Gorica pri Ljubljani (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 142; Breidler, J. 9952/2 Utik pri Ljubljani (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 142; Breidler, J. Encalypta affinis Hedw. fiL 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 J A \ s.......... > / k v?- S, f —^ k V r J' J \ / 'h A * s C \ x ( 0 10 20 90 km /A U \ } ) "A # SJ v S # A i l \ A > 0151/3 Unškakoliševka pri Rakeku (1970) Vir: LIT; Martinčič, A., 1977: 37 0151/3 Unška koliševka pri Rakeku (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. 0352/4 Snežnik pod T juro (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič, 1970 0352/4 Snežnik pod Tjuro (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. Encalypta longicollis liruch lUCN: E S f / V s A/ > j- o '^fr J \ \ / V k —v, „„r-w- C ■ # \ X 1 ( 1 ) \ m } { T —T S s. A / i 0 10 20 30 km '—s, S < > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0050/1 ob Divjem jezeru pri Idriji (1957) Vir: LJU; Grom, S. 9749/4 Črna prst (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 216; Müller, F. Opomba: Črna prst je locus classicus! Entodoii cladorrMzans (Hedw.) C. Müll. 46 41 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6Ü 61 62 63 64 65 lUCN: V fl 98 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0047/4 pri Novi Gorici (1863) Vir: LIT; Krašan, E, 1863: 0357/1 Maline pri Strekljevcu (1958) Vir: LJU; Wraber, M. 9357/3 Dravski Kozjak - Radlje (1968) Vir: LJU; Wraber, M. S N i \ \ J X v \r J' "M? J \ \ \ r s. V [X i ci 0 10 £0 30 km p? V. \ J> -- v,, v X ■s. • ' V >- Ephememm cohaerens (Hedw J Hampe 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 m 97 i ■v; t T V i- t o 10 20 00 hm 0052/2 Ljubljansko barje - Kozlerjeva gošča Vir: DOK; Paulin, A. 9952/2 pri Ljubljani (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 5; Deschmann, C. lUCN: E Emhynchium meridionale (B. S. & G.) De Not« Sin./Syn.: Plasteurhynchium duriaeanum (Mitt.) Allorge 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga-(1969) Vir: LIT; Grom, S., 1969: 69 0150/2 Nanos 01950) Vir: LJU; Martinčič, A. 0151 Unška koliševka pri Rakeku (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 208 0250/3 Dolenja vas pri Razdrtem (1970) Vir: LIT; Sauli, G., 1970:40 0251/1 pri Postojni (1959) Vir: LIT; Grom, S., 1959: 352 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. Fissidens exilis Hedw. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s f " s \ v. > — r V S v J \ / r \ V, 1 ....... \ \ ( 0 10 20 SO km ^— m \ s> ( s \ \ v / V > jA i > 0158/1 Krakovski pragozd (1976) Vir: LJU; Martinčič, A. 0158/1 Krakovski pragozd (1976) Vir: LIT; Hočevar, S. & al, 1980: 66 0357/4 Rasulje pri Vranovicih (1972) Vir: LJU; Martinčič, A. 0357/4 Rasulje pri Vranovičih (1972) Vir: LIT; Martinčič, A., 1972: 8 9561/3 Mestni hrib pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 56; Krupička, F. 9958 Bohor(1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 56 Fissidens mfulus B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6E 63 64 65 lUCN: E 91 9g 93 94 95 96 97 98 99 00 01 Og 03 04 05 S f / \ s, N > - v r v s V L --- J S \ / r v \ / 'V, i C \ - / A ? ( 0 10 20 30 km ^ J \ P \ J v 1 ( s [žC \ v / s® A j' \ V s i 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 256 Fissidens sermlatus^riA, M 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6E 63 64 65 S" r kfc: i- 0047/4 Panovec pri Novi Gorici (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 256 «o Ä0 30 km lUCN: V Fontmalis hfpnoides Martm. 46 47 48 49 50 51 5g 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s F " \ [X i M \ f- S. ■ v v > \ "S J v \ \ r ■v v A"" 1 "V K ix \ ? 0 10 20 30 km A \ J # C \ s. # A < h P' 0057/3 Klevevž pri Novem mestu (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 137; Plemel, V. 0252/1 pri Cerknici (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 137; Safer, J. 9752/3 Smarjetna gora pri Kranju (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 357; Krupička, F. Fontimlis hypnoides Hartm. siibsp. dmiaei (Schimp.) Amann 4S 47 48 m 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 9g 93 94 95 % 97 3E 99 00 01 oe 03 04 05 0251/2 reka Rak v P akovem Skocjanu (1963) i 1 S v / 1 J \ s L > - V / v s / \ V v jj J \ \ ^ t ^ A ySJ_ ' ■J- \ 7 0 10 20 30 km f N ,—j\ s s J V. v m / S ( P> Vir: LlT; Grom, S., 1963: 209 Fonimalis sqiiamois^ Hedw, 46 47 48 49 50 51 5E 53 54.55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s f N < r s»- k J V— \ Li 's ■J- \ \ -.J J ■X 7 0 10 20 dokffl \ J -W,-- s s. # S A > 1. /J A J- 'A, > 0252/1 pri Cerknici (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 137; Safer, J. Funaria pulchella Philib. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 . 04 05 5 X v; s "V r s o 10 20 30 hm lUCN: Ex? 9657/2 nad Vitanjem (1879) Vir: LIT; Crundwell & Nyholm, E., 1974: 226; Breidler, J. Opomba: edini podatek za ozemlje Slovenije je iz leta 1879. Ker je nahajališče ruševina gradu nad Vitanjem, je precej verjetno, da vrste tukaj ni več! Geheebia gigaatea (Funck.) Boal. Sin./Syn.: Didymodon giganteus (Funck.) Jur. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V v; 5 V f s I o 10 20 90 km 0049/1 Trnovski gozd (1906) Vir: LIT; Beck, G., 1906: 16 0052/1 Ljubljansko barje - Kostanjevica (1968) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/2 planina Grintovica nad Bohinjem (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 17; Krupička, F. 9651/2 Hudičev most pri Tržiču (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 17 9752/2 Viševek pri Cerkljah (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 102; Robič, S. 9753/2 Velika Planina - jama Vetrnica (1893) Vir: L JU; Robič, S. 9753/2 Velika Planina - jama Vetrnica (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 72 9949/3 Trnovski gozd ~ Trebušanska stena (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 58 Grimmia anodon B.& S. Sin./Syn.: Schistidium anodon (R. S. & G.) Loeske lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 6i 62 63 64 65 s f ......... > .i \ Sn,. } v 1 JÄ P J \ \ r V A' \ X ? i 0 10 20 30 km \ V s A h > 91 92 93 94 95 96 97 98, 99 00 01 02 03 04 05 9547/4 Mangart-Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 21 9547/4 Mangart - Rdeča skala (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 218 9657/2 Javornik nad Vitanjem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:86 9757/4 Sv. Nikolaj pri Celju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 86 9857/4 Horn pri Laškem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:86 Grimmia trichophylla Grev. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 ^ 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 9557/2 Pohorje - pri Lovrenških jezerih (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9558/2 Pohorje - Lobniški pragozd (1969) Vir: LJU; Wraber, M. Grimmia trichophylla Grev. subsp. lisae (De Not.) BouL 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 lUCN: V s i / i t- Vi s V- v i J • • \ \ \ / v, _ \ \ —> J X 0 10 20 90 hm C, \ r> J —. V, / PA s s. v- s A lUCN: R S " V ( v > r k s rJ — V ......v l-ä J' J \ V \ \ \ J"......... \ \ J l ? 0 10 20 00 km V 7 \ J } S ■s. A. i 1 ^ s k 'i > 9547/4 Strmica pod Mangartom (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 21 0047/4 Šemoete or'No ' G "c* (1909) Vir- LIT^ Lohlesrerg^r K 1909- 63 • J B f 0356/2 Prelesnikova koliševka (1980) Vir: LIT; Hočevar, S. & al., 1980: 209 9653/2 Okrešelj(1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 197 9651/1 Draga pri Begunjah (1976) Vir: LIT; Martinčič, A., 1976: 92 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1970) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 65 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1970) Vir: LIT; Martinčič, A., 1977 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. Hygrohypnum dilatatum (Wils, ex Schimp.) Loeske 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol oe 03 04 05 S 7 " s v ( v > r V < \ —^ \ v v 1 r J' J • \ r v. V. ..... V \ —> J ■X ( 0 10 20 90 km \ \ J> « . V 1 S. V- / \ S r A r\ > 9356/2 Bistriški graben pri Muti ( 1990) Vir: DOK; Martinčič, A. 9459/3 Pohorje - graben Lobnice pri Rušah (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 30 9459/3 Pohorje - graben Lobnice pri Rušah (1908) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 216 9557/4 Pohorje - Rakovec nad Vitanjem (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 216 9558 Pohorje - graben Oplotnice pri Slov. Konjicah (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 30 9547/4 Mangart (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 41'; Sendtiier, O. HygmhypBum ochraceum (Turu. ex Wils.) Loeske '' ■ 4S 47^^48 49 50 51 Sg 53 54 55 56 57 58 59 60 61 fö 63 64 65 lUCN: V 91 3E 93 m 35 m m 98 m 00 01 oe 03 .04 OS S j —J. ^ ( \ S "N >N / V /■ «v- v \ r J' J X \ \ r K, # "V J v V / X \j 7 0 to 20 90 km f J p -M \ J> f' X X v k S k _ p. ] ij > 9356/4 Bistriški graben pri Muti (1990) Vir: LJU; Martinčič, A. 9458/3 Lovrenc na Pohorju (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 218; Krupička, R 9459/3 Pohorje - graben Lobnice pri Rušah (1908) Vir: LIT; Glowacki, I, 1908: 30 9558 Pohorje - graben Oplotnice pri Slovenskih Konjicah (1908) Vir: LIT; Giowacki, I, 1908: 30 9648 Soča v dolini Trente (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963:204 9655/1 Žep pri Sv. Miklavžu ~ Ljubno (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. , 9748/1 Tolminka pri Tolminu (1957) Vir: LJU; Grom, S. 9748/2 v Savici (1959) Vir: LIT; Grom, S., 1966: 48 9748/2 .v Savici (1959) Vir: LJU; Grom, S. Hyophila involuta (Modk.) idiGg. 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 S s«. i < \ H V- } v > i r J' J s \ \ v •S v \ J X \ ( 0 10 20 90 fcm \ "s, \ J « _ v, X v v > -O > 0048/1 Lijak pri Novi Gorici (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 480 Hypnum bambergeri Schimp. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 IUCN:R 9547/4 Mangart (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 43 9548/3 Mojstrovka proti Vršiču (1979) Vir: L JU; Martinčič, A. Hypmum callichroum BiriA. 46 47 48 49 50 51 SS 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 32 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe u3 04 05 9547/4 Mangart (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 43 9547/4 Mangartsko sedlo (1971) Vir: LJU; Martinčič, A. 9551/3 Zelenica (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 135 9648/4 planina Jezero nad Bohinjem (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 43 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 43 1 S f > s r V —, J,.—J -— \ s ia X_ V W~ r K, V __ - lHi 1 3" X- "rt M S l z 0 10 20 90 km P 12 s> 1 { i L \ S i- / s _ ! ■ A - :— m 3 > Mypnum hamulosum B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57^ 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 m G3 04 05 S V i. H V / A L/' J J \ \ \ ■N CK # V J X 0 10 20 aokm \ s \ J V \ 'S. S A f ^ 1 > 9753/1 St. Lenart za Šenturško goro (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 203 Kiaeria falcata (H&Aw,) l.lä&g 46 47 48 49 50 51 5£ 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 IUCN:R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 s -S ( K > ...... r\ k S v 1 JÄ -- J \ \ # v J J X \ ? ( 0 10 20 30 km > \ J V / v ...... A S K > 9547/4 Mangart - Male Špice (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 13 9547/4 Mangart ~ sedlo (1972) Vir: LJU; Martinčič, A. 9653/2 Korošica(1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 33 9653/4 Sedlice pod Ojstrico (1912) Vir: LIT; Giowacki, I, 1912: 33 Lescuraea radicosa (Mitt.) Moenkm. Sin./Syn.: Pseudoleskea radicosa (Mitt.) Macoun & Kindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 1 s f ""v, / 1 v \ N / v. \ v V 1 jd J' J V \ • V, v .....- V v J X V F ( 0 W 20 30 k« > 's J X V >r— S A Ji > 0049/1 Trnovski gozd - Ledenica v Paradani (1969) Vir: LIT; Grom, S., 1969: 65 9547/4 Mangart-sedlo (1970) Vir: LJU; Martinčic, A. & T. Wraber 9649/1 Kredarica (1958) Vir: LIT; Pocs, T., 1960: 164 9749/4 Črna prst (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 253; Wraber, M. Leucobryum juniperoideuin (Brid.) C. Mfill. Sin./Syn.: L. albidum auct. eur. lUCN: R 4g 47 48 49 50 51 Sa 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 £4 65 0048/3 Stara gora pri Gorici (1909) Vir: LIT; Pilous, Z., 1962; Loitlesberger, K. 0158/2 Pleterje(1968) Vir: LIT; Grom, S.. 1968: 257; Wraber, M. 0250/2 Hrašče pri Postojni (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 257; Wraber, M. 0250/2 Hrašče pri Postojni (1970) Vir: LIT; Sauli, G., 1970: 35 0456/1 Rimsko pri Predgradu (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 257 9650/2 Bled (1981) Vir: DOK; Wallace, E. 9650/2 Vintgar pri Bledu (1981) Vir: DOK; Wallace. E. 9163 ut.ä; Gorici (1858) (1944) il/4 Vir: LIT: pri Ptuju (189D •i Ptuju (1 , J.. 1912: :uc. M.. 1967: 371 .k pri Kranju (1912) LIT; Glowacki, J., 1913: 136; Ljubljansko barje - pri Lavrici «1900) Vir: LIT; Glowacki, J.. 1913: 136; Desc hmann, C. Mielichhoferia mielichhoferi (Hook.) Wijk & Marg. 46 47 48 49 50 51 K 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 £ T t- ž"' 9652 dolina Kokre (1893) Vir: LJU; Robič, S. 9652 dolina Kokre (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 109 10 20 90 km lUCN: E Myurella tenerrima (Brid.) Lindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 K 57 ra 59 60 61 68 63 64 65 lUCN: R 9547/4 Mangart (1848) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 36 9547/4 Mangart-sedlo (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. 9647/1 dolina Možnice pri Bovcu (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 36 9648/4 Dolina Triglavskih jezer - Črno jezero (1966) Vir: LIT; Grom, S., 1966: 46 9752/2 okolica Kranja - Suha pri Preddvoru (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 148 Oligotrichum hercynicum (Hedw.) Lam. & DC 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 Ü4 05 \ / / V. SJ,. r \ H S ir v V v J J % • \ \ / ''s A' i \ V -7? V X 1 / ( 0 10 20 30 fcm y j v J -w,-- / \ V f v > A 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1969) Vir: LIT; Grom, S., 1969: 59 9457/1 Pohorje - Polnarjev hrib pri Vuhredu (1962) Vir: LJU; Wraber, M. 9555/3 Komen (1987) Vir: DOK; Martinčič, A. 9557 Pohorje - Mislinjsko sedlo (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 29 Orthothecium strictum Lot. Sin./Syn.: O. binervulum Mol. lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 6i 62 63 64 65 X: t £ o 10 20 30 km 9547/4 Mangart - Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 35 Orthotrichum cupulatum Brid. subsp. tomentosum (Glow.) Martinčič Sin./Syn.: aGlow. lUCN: R 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 ^ 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s s h r- S- v f h v v ' 1 JÄ J..... J V \ v V \ L/ ■X 7 0 10 20 30 km S \ H> v, / X / V > > 9547/4 Mangart - Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 23 Opomba: endemit Orthotrichum gymnostomum Bruch ex Brid. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S ■j ... ^ > \ s > — Sh r v i. \r J \ t V \ -T J \ ( 0 10 20 30 km N J >—, V X s. / 'V > A > 9661/1 Sturmovci pri Ptuju (1881) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 108; Glowacki, J. & Krupička, F. Orthotrichum pulchellum Brunt. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S ? \ s rx > -A- i K s ! v X J \ \ r ^ » v v • v T7X -yn \ ( 0 10 20 30 km \ \ ^—■ s # s* A 1 > 0252/2 Kamna Gorica pri Cerkniškem jezeru (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 132; Safer, J. 0349/2 Škocjanske jame (1960) Vir: LJU; Grom, S. Paraleucobryum enerve (Thed.) Loeske 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 V S z:- i i- o 10 20 00 km Mangart (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 14; Breidler, J. Mangart - sedlo (1970) Vir: DOK; Martincič, A. & T. Wraber Pohorje - Lovrenška jezera (1982) Vir: UU; Zupančič, M. Pohorje - Zg. Prebukovje (1959) Vir: LJU; Wraber, M. Kanin (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 14 Ojstrica (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 34 Studor v Bohinju (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 14; Krupička, F. lUCN: R Philottotis arnellii Husn. Sin./Syn.:/I capillaris mcX, lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s f " v / s N v v v Z' J' J t v \ \ / r C ......t; X \ ( C 10 20 30 km s ] 1. J 1 't K - \ m ^ v. / A T -A r\ > 0047/2 pri Solkanu (1990) Vir: DOK; Martinčič, A. 9356/4 Bistriški graben pri Muti (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 28; Breidler, J. 9549/2 pri Peričniku (po 1900) Vir: DOK; Paulin, A. 9559/2 Framski graben pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 28 9655 Brezje pri Mozirju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 151 9658/1 Polajna pri Stranicah (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9750/2 Jelovica - Rovtarica (1970) Vir: DOK; Martinčič, A. 9954/2 Litija (1928) Vir: LJU; Dolšak, F. Philonotis caespitosa Jur. 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S s v r \ s V- X v A \f J' • • \ r K, 'v* A' V \ • J X 1 0 10 20 90 km \ # \ J X N v / S A r ( J" r\ > 0455/3 Kostel nad Kolpo (1967) Vir: LJU; Grom, S. 9163 Goričko - izviri Male Krke (1944) Vir: LIT; Boros, A., 1944 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 28 9555/3 Smrekovec(1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 87 9555/3 Krnes(1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9559/3 Pohorje - Zg. Prebukovje (1959) Vir: LJU; Wraber, M. 9658/2 Pohorje - nad Oplotnico (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 28 9757/2 Dobrava pri Celju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 152 9952/2 Utik pri Ljubljani (1913) . Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 136; Breidler, J. Philonotis seriata Mitt. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 9457/4 Pohorje - nad Ribnico (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 28 9547/4 Mangart (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 32 9555/3 Krnes (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 32 9954/3 Trebeljevo (1962) Vir: LJU; Gams, J. f ... . v. h i \ V -Ki >1 • v } V IJŠ J J \ t v \ • s 1 \ v J A 1 ( 0 10 20 30 km '—''S C \ 1 S N. i \ \ > Philonotis tomentella Mol. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S f v v. V. i \ s / 1 JŠ J' J • m v \ v \ \ • J X ci 0 10 20 30 km V \ J V-,-- V X s. V- > H A ) <5 Ji» > 0452/2 Snežnik - Gašperjev hrib (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 136 9357/3 Radlje pod Kozjakom (1968) Vir: LJU; Wraber, M. 9547/4 Mangart (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. 9551/3 Stol (1920) Vir: LJU; Dolšak, F. 9554/3 01ševa(1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 152 9555/3 Krnes (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9558/3 Pohorje-Lukanja (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 28 9647/3 Rombon (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 62 9653/2 Ojstrica (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 136 9753/2 Velika Vetrnica na Veliki Planini (1921) Vir: LJU; Dolšak, F. Physcomitrium eurystomum Sendtn. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: Ex? 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 956 S f K«. i ki s rJ r v- \ v v \r J' J # r V v J X \ 7 ( 0 10 20 30 km ) \ J s L V s A i 1 < > /3 pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1981: 116; Krupička, F. Opomba: vrsta je bila najdena le enkrat, na vlažnih pobočjih pri Ptuju, zato je precej verjetno, da je zaradi splošnih sprememb biotopov na tem rastišču izumrla. sr. (1915) 9549/2 Belca pri Dovjem (1976) Vir: DOK; Zupančič, M. 9555/3 nad Ramšakom pri Ljubnem (1976) Vir: DOK; Zupančič, M. 9656/4 Crnova pri Velenju (1987) Vir: L JU; Martinčič, A. Plagiothecmm neckeroideum B. S. & G. 4S 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 m 93 94 35 96 97 98 99 00 01 Og 03 04 05 lUCN: R s """S / —r^ i < \ M V V v S! J v v / r \ 7 H \ \ l 7 0 10 20 90 hm \ s> v ( # S \ N. \ A / S 1 < > 0150/2 Nanos (>1950) Vir: DOK; Martinčič, A. Plagiothecium piliferum (Sw. ex Hartm.) B. S. & G. Sin./Syn.: Isopterygium piliferum (Sw. ex Hartm.) Loeske lUCN: R 46 47 43 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 ■97 98 99 00 Ol oe 03 04 05 s f / ^ ( \ v >y r k. S rJ / v \ J \ \ V ....... \ \ V V fjx -ys \ 0 10 20 30 km P , s \ J s \ V A A. > LIT; LIT; LJU; 41 1977: 9 Pleuridium palustre (B. & S.) B. S. & G. Sin./Syn.: Sporledera palustris (B. & S) Hampe lUCN: V m 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 1 1 V "TTN s«. K" \ v > V H. f I V JM J \ \ \ /t^r 'V Lpi \ V 0 10 20 soktn r N —ti J v K s X v. > |A < v > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 OG 01 Og 03 04 05 9456 pri Slovenj Gradcu Vir: UU; Breidler, J. ^ 9456 pri Slovenj Gradcu (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 26 9456/4 Legen pri Slovenj Gradcu (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 23; Breidler, J. 9459/4 Radvanje pri Mariboru (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1982: 76; Breidler, J. 9560/1 Race pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 23 9757/4 Goričica pri Celju (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891: 26 9952/2 Ljubljansko barje - Koseze (1913) Vir: LIT; Giowacki, J , 1913: 120; Breidler, J. 9953/3 Ljubljana - Golovec pri Stepanji vasi (1886) Vir: LJU; Paulin, A. 9953/3 Ljubljana - pri Bizoviku Vir: DOK; Paulin, A. 9649/4 Pokljuka-Šijec (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 26 9653/2 Koroška (1912) Vir: LIT; Glowacki, I, 1912: 131 Pohlia ludwigii (Spreng.ex Schwaegr.) Broth. Sin./Syn.: Mniobryum ludwigii iSpmng, qx Schwaegr.) Loeske lUCN: E 4S 47 48 49 SO 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 SE 63 64 65 s f / v —k^ S- ( V s V — J \ \ \ / V > J iky— 's C V \ ? i 0 10 20 00 kffl ^ J > -JV 7 \ i j ( \ N. f S A (J 91 92 93 94 95 % 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 9647/3 Pluzna pri Bovcu (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963:480 Pohlia lutesc€ns(lAmptd hmähÄ, Sin./Syn.: Mniobryum lutescens (Limpr.) Loeske lUCN: R ,46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 9760/3 Tržišče pri Rogatcu (1914) Vir: LIT; Glowacki, J., 1914: 180 9547/4 Mangart (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 33 9547/4 Mangart - sedlo (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. & T. Wraber 9549/3 Kukova špica (1968) Vir: LIT; Martinčič. A., 1976: 92; Martinčič, A. & T. Wraber Pottia bryoides (Dicks.) Mitt. 46 47 48 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 68 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol oa 03 04 05 \ P - }> H -1 > ) C X Ur r _ -- \ _ / ^—1 T < •v .J v —® m T i S \ » \ Ež i i T ci ( 0 10 20 00 km \ S ^ J —1 J A s .TN. tz J — v ir Ti — S m > -— - — Kr —. hJ 0349/4 pri Hrpeljah (1967) Vir: LJU; Wraber. M. 0349/4 Hrpelje pri Kozini (1970) Vir: LIT; Sauli, G., 1970: 35 9459/2 med Mariborom in Bresternico (1891) Vir: LIT; Breidler. J.. 1891: 25 9561/3 pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J.. 1891: 25; Krupička. F. 9657/2 med Vitanjem in Breznom (1891) Vir:LIT;Breidler, J., 1891:25 9657/2 pri Vitanju-grad (1981) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 25 9754/3 Sela pri Kamniku (1912) Vir: LIT; Giowacki, L, 1912: 40; Safer, J. 9953/3 Ljubljana - Ježica 01900) Vir: DOK; Paulin, A. 0059/3 pri Brežicah (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 25 9560/1 Race pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23 9753/1 Senturška gora pri Kamniku (1893) Vir: LIT; Glowacki, L, 1912: 30; Safer, J. 9753/1 Senturška gora pri Kamniku (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 67 9753/1 Senturška gora pri Kamniku (1893) Vir: LJU; Robič, S. 9952/4 Ljubljana - Mestni log (1893) Vir: LIT; Müllner, A., 1893: 35 9953 Dol pri Ljubljani (>1900) Vir: DOK; Paulin, A. Pseudobryum cinclidioides (Hueb.) T. Kop. Sin./Syn.: Mnium cinclidioides (Blytt.) Hueben. lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 OS 03 04 05 s r —^ S < \ H \ V, V 1 ji J' J \ \ % ^ ( v \ v ■X \ ( 0 10 20 90 km P \ s X > A 1 -O > J v K .r- > 74 Mangart C 19] 10) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 31 9653/2 planina Vodotočnik pod Ojstrico (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 135 9356/2 Bistriški graben pri Muti (1990) Vir: DOK; MartinHč, A. 9356/4 Bistriški graben pri Muti (1990) Vir: LJU; Martinčič, A. 9457/4 Pohorje-pri Ribnici (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9458/2 Pohorje - Marija v Puščavi (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9458/3 Pohorje - Lobniški graben (1891) Vir: LIT; Breidler, I, 1891:94 9458/3 Pohorje ~ Lobniški graben (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9557 Pohorje - Mislinjski graben (1864) Vir: LIT; Reichardt, W., 1864: 143 9557/4 Pohorje - Rakovec pri Vitanju (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9558/3 Pohorje - Lukanja pri Oplotnici (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9559/3 Pohorje - graben Bistrice pri Slov. Bistrici (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 Racomitrium aquaticum (Schrad.) Brid. Sin./Syn.: R. protensum (A. Braun) Hueb. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 S T r Vs, V / -ww^ \ K- H it iP V > 1 r J' IK, J X— • % f s \ > \ N X • 1 { 0 10 20 aolstft, Y< P a7\ \ J s, ■ /1 .k < > 91 92 93 94 95 96 97 99 00 01 02 03 04 05 9458 Pohorje - Lobniški graben (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 94 9458/3 Pohorje - pri Lovrencu (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9459/3 Pohorje - graben Lobnice pri Rušah (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9459/3 Pohorje - graben Lobnice pri Rušah (1908) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 177; Breidler, J. 9549/1 Martuljek Vir: LJU; Dolšak, F. 9555/3 Smrekovec (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 51 9557 Pohorje - Mislinjski graben (1864) Vir: LIT; Reichardt, W., 1864: 143 9557 Pohorje - Mislinjski graben (1864) Vir: LIT; Breidler. J., 1891: 94 9557/4 Pohorje - Rakovec pri Vitanju (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 26 9558/3 Pohorje - Jagerske peči pri Oplotnici (1908) Vir: LIT; Giowacki, J.. 1908: 26 9654/3 ob Dreti pri Gornjem Gradu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:94 9654/4 ob Sokatu pri Gornjem Gradu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 94 9851/2 Selška dolina - Praprotno (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 22 Racomitrium fasciculare (Hedw.) Brid. 46 47 48 49 50 51 58 53 54 S % 57 58 59 60 6i 62 63 64 65 lUCN: V x: S -v r 5 t o 10 20 00 kt» 95f 5/3 Komen (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9748/3 Sleme nad Tolminom (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 22 9458/3 Pohorje - Kumen (1956) Vir: LJU; Wraber, M. 9558/3 Pohorje - Jagerske peči pri Oplotnici (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9559/3 Pohorje - nad Slovensko Bistrico (1908) Vir: LIT; Giowacki. J., 1908: 26 Racomitrium sudeticum (Funck) B. & S. 4fi 47 4S 49 50 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 ^ 63 64 65 SP S 1 —-1 T F X X o 10 20 30 ktn 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1969) Vir: LIT; Grom, S., 1969: 62 0049/1 Trnovski gozd - Smrekova draga (1969) Vir: LJU; Wraber, M. 9555/3 Smrekovec(1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 51 9557 Pohorje-Mislinjsko sedlo nad Vitanjem (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9646/2 Kanin - Gozdec( 1965) Vir: LJU; Wraber, M. 9654 pri Lučah (1861) Vir: LIT; Reichardt, W.. 1861: 9 lUCN: R Rhabdoweisia crispata (WitliJ Lmdb. 46 47 48 49 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 59 > 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 31 m 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 K f sws;;- _J. \ s v k v < s V K 1 J- .— J # V \ \ m / p \ # \ J X h F 0 10 20 30 km R ) \ r V / K s. iT s A (J J. s > 9557/4 Pohorje - Rakovec nad Vitanjem (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 24 9652/4 dolina Kokre - Leskovec (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 69 9652/4 dolina Kokre ~ Leskovec (1893) Vir: LJU; Robič, S. 9754/2 ob Dreti pri Gornjem Gradu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 33 9754/3 Studenci pri Kamniku (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 32; Safer, J. Rhizomnium magnifolium (Horik.) T.Kop. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 V _J. V i ( \ s "V / v \ V A. r J' - J \ \ / i \. J C t \ / X ( 0 W £0 30 Ism ■> \ J "A TC] L v v S jA —- i 1 0258/1 Gorjanci - Ravna gora (1979) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka - Veliko Blejsko barje (1979) Vir: LIT; Zupančič, M., 1982 RMzomnium pseiidopanctatum (B. & S.) T. Kop» Sin./Syn.: Mnium pseudopunctatum B, & S. lUCN: V 46 47 48 49 50 ii 52 53 54 55 5S 57 58 59 60 Si SE 63 64 65 Trnovski gozd - Kozje stene (1977) Vir: LIT; Martinčič, A., 1977: 12 Trnovski gozd - Smrekova draga (1971) Vir: LJU; Martinčič, A. Trnovski gozd - Suho brezno (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 480 Vranja jama (1965) Vir: LJU; Grom, S. Snežnik - Stanišče (1970) Vir: LIT; Martinčič, A., 1977: 12 Bavški Grintavec (1964) Vir: LJU; Grom, S. planina Zapotok v Zadnji Trenti (1964) Vir: LJU; Wraber, M. Pokljuka " Mesnovec (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1972 Pokljuka - Mesnovec (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. Pokljuka - pri Mrzlem studencu (1967) Vir: LIT; Kuc, M., 1967:371 planina Na Kraju (1967) Vir: LIT; Grom, S., 1967: 45 Rhyncbostegiella curviseta (Brid.) Limpr» 46 47 48 49 50 51 se 53 54 55 56 57 58 59 SI 61 62 63 64 S5 lUCN: R 91 9g 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 f \ v N -Ok. > f v { \ > v J J v \ \ / r v C J*'- \ \ V —^ J X ( 0 10 20 30 Ksm y J V \ \ J v,-- V v. \ N. jA r < > 0047/4 Panovec pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitiesberger, K., 1909: 65 0048/1 Lijak pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 65 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1959) Vir: LIT; Grom, S., 1959: 258 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1978) Vir: LJU; Martinčič, A. Rhyncbostegiella teesdaM (B. S. & G.) Limpr. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s i ) V f \ V- s V V A ! r J' J X—( \ J ^ ■ AJ \ v fi/ X \ ? ( 0 1Ö 20 ae km C, 7 \ s> v . ) X V v > jA < > 0151/3 Strmica pri Postojni (1924) Vir: LIT; Ivancich, A., 1924 9662/1 Zavre pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 190; Giowacki, J. 9760/3 Zahenberc pri Rogatcu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 190 9856/3 ob Savi pri Zagorju Vir: DOK; Martinčič, A. Rhynchostegium megapoMtaaum (Web. & Mohr.) B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 Se 5Z 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 f ( s > / < S .....^ 1 v J '-yfr J • i /L^ r - ■X 0 10 20 30 fcm v s \ r v j 9C ® k • A A 1 J ^ 0249 dolina Rase (1966) Vir: LJU; Grom, S. 0251/1 Postojnska jama (1973) Vir: LIT; Dunk, K. & K., 1973: 421 0448/2 ob Rižani pri Kopru (1955) Vir: LIT; Grom, S., 1968:259 0448/2 ob Rižani pri Kopru (1955) Vir: LJU; Grom, S. 0448/3 Salara pod Gažonom (1967) Vir: LJU; Gfom, S. 9561/3 Breg pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 192; Krupička, F. 9661/3 Turnišče pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 192 S O., j! Scleropodium touretii (Brid.) L. Koch 46 47 48 49 §0 51 5S 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 96 97 98 99 QQ 01 oe 03 04 05 0151/4 Planinska jama pri Planini (1937) Vir: LIT; Latzel, A., 1942: 69 0151/4 Planinska jama pri Planini (1937) Vir: LIT; Morton, F., 1939:6 0354/2 Grčarice pri Kočevju (1968) Vir: LIT; Grom, S., 1968: 259; Wraber, M. 0450/1 jama Dimnice pri Markovščini (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963:211 S J \ v .AJV, ■ r V < s v J' - J \ r \ ^ A ___ A, J 7 (\ 0 10 20 ao kffi s 7 \ J V ) • s. s A # i 41 k > Scopelophyh Hgulata (Spruce) Spruce Sin./Syn.: Merceya Hgulata (Spruce) Schimper 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 9652 dolina Kokre (1893) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 41; Safer, J. iskanju 41 pripominja, da IUCN:V 0349/2 ob Reki pri Škocjanu (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963:484 Seligeria calcarea (Hedw.) B. S. & G. 46 47 48 49 50 51 5S 51 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 9S 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 lUCN: E S J s«. N \ M > V i v v ir J' kj^ J \ r V ^ i v v '~T> 'X i 0 10 20 ao kOI - ^ ^ p- S \ N. T" > A < > 9957/4 Metin vrh pri Sevnici (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:59 Seligeria donniana (Sm.) C. Müll. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 1 I L ir^ \ 1 V V JT # "S j X_ \ \ r • N. # Vj (jsj V —> l 0 10 20 30 km yA P \ DA \ J —, 1 UMT^ 'TC X s. V > jA \ V 9549/3 pri slapu Peričnik (1982) Vir: LJU; Martinčič, A. 9653/4 dolina Kamniške Bistrice - pri Predaslju (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 71 9657/2 Stenica pri Vitanju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 58 9749/1 Bohinj - Ribčev laz (1981) Vir: DOK; Wallace, E. 9753/1 Šenturška gora - Dobliški jarek (1893) Vir: LIT; Giowacki, I, 1912: 31; Safer, J. 9753/1 Šenturška gora ~ Dobliški jarek (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 71 9753/1 Šenturška gora ~ Dobliški jarek (1893) Vir: LJU; Robič, S. 9756/2 jama Pekel pri Šempetru (1979) Vir: LJU; Martinčič, A. Sphagnum angustifolium (C. Jens, ex Russ.) C. Jens Sin./Syn.: S, parvifolium (Warnst.) Warnst. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 65 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s 7 > \ s N I/ k v / 1 > 1 r J ' J # ## v s v % r \ / 'V, \ \ p/ J X \ / ( 0 10 20 30 km ) \ J V < / s X ■Vv / v > V r r- 9649/4 Pokljuka - Sijec (1977) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka-Sijec (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 11 9558/2 Bojtina - Prednikovo močvirje (1991) Vir: DOK; Martinčič, A. 9558/1 barje pod Klopnim vrhom (1991) Vir: DOK; Martinčič, A. 9557/2 Pohorje - Ribniško bar je (1977) Vir: LJU; Martinčič, A. 0051/3 barje Jezerc pod Ostrim vrhom (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9750/2 Jelovica - Ledince (1968) Vir: LJU; Martinčič, A. 9754/2 pri Gornjem Gradu (1914) Vir: LIT; Glowacki, J., 1914: 179 Opomba: na Ljubljanskem barju je vrsta ogrožena (E), ker se fragmenti barja zaradi naraščajočega osuševanja zaraščajo z lesnimi vrstami. Sphagnum compactum Lam» & DC. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S f V > V s.,., / h > X 1 r J' .— "NJ^ J \ # v v ^ i X. • A ft —f J X ■J-- \ ( 0 10 20 äokm \ s \ J ■"-v—. s. / \ 1 ( J" > 9459/3 Pohorje - graben Lobnice (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23 9559/3 Pohorje-nad Tinjem (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23 9650/1 Pokljuka-Ribšica (1893) Vir: LIT; Müllner, A., 1893: 37 9754/3 Sela pri Kamniku «1900) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 29; Safer, J. 9953/3 Ljubljana - Rakovnik Vir: LJU; Paulin, A. 9554/1 Olševa - Zadnji travniki (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9557/2 Pohorje ~ Lovreiiško barje (1908) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 43 9557/2 Pohorje - Lovrenško barje (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 23 9557/2 Pohorje - Lovrenško barje (1928) Vir: LIT; Pichler, A., 1928: 48 9558/1 Pohorje - Kamenitec (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka - Malo Blejsko barje (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka ~ Veliko Blejsko barje (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka - Goreljek (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka - Sijec (1985) Vir: LIT; Giowacki, I, 1910: 11 9649/4 Pokljuka - Sijec (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 43 9750/2 Jelovica ~ Za Blatcem (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 43 Sphagnum ma jus (Russ.) C. Jens. Sin /Syn.: 5, dusenii (C. Jens.) Russ. & Warnst. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 s f \ S aJ • V \ J \ \ r v \ \ \ P 0 10 20 90 kffl V —^ ) V —. k } s X V >f v > H 1 ( J ^ > 91 9S 93 94 95 % 97 98 99 00 01 eg 03 04 05 9457/4 Pohorje - Ribniško sedlo (1931) Vir: LIT; Pichler, A., 1931:50 9558/4 Pohorje - ob Črnem jezeru (1975) Vir: LJU; Martinčič, A. 9750/2 Jelovica - za Blatcem (1931) Vir: LIT; Pichler, A., 1931: 50; Pevalek, L Sphagnum papillosum Liodb. lUCN: V 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 1 1 s f 1 v \ s 1 > Vt, - v s i v v J S # r ....... V \ \ M ci ( 0 10 20 30 km •— \ fj t ^ # ■s. > i > 91 9g 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol oe 03 04 05 0051/3 barje Jezerc pri Logatcu (1988) Vir: DOK; Martinčič, A. & P. Vrhunc 0052/1 Ljubljansko barje - Goriški mah (1987) Vir: LIT; Martinčič, A., 1987: 9 0052/1 Ljubljansko barje - Kostanjevica (1968) Vir: LJU; Martinčič, A. 0052/1 Ljubljansko barje - Kostanjevica (1987) Vir: LIT; Martinčič, A., 1987: 42 0052/1 Ljubljansko barje - pri Bevkah (1928) Vir: LIT; Pichler, A., 1928: 56 0052/1 Ljubljansko barje - pri Bevkah (1968) Vir: LJU; Martinčič, A. 0052/1 Ljubljansko barje - pri Bevkah (1987) Vir: LIT; Martinčič, A., 1987: 9 0053/1 Ljubljansko barje - pri Grmezu (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 3 0053/1 Ljubljansko barje - pri Grmezu (1968) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka-Gorel jek (1970) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 58 9649/4 Pokljuka-Sijec (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 10 9649/4 Pokljuka-Sijec (1910) Vir: LJU; Grom, S. 9649/4 Pokljuka- Sijec (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 58 9649/4 Pokljuka - Veliko Blejsko barje (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 70 9750/2 Jelovica - Za Blatcem (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985: 70 Opomba: na Ljubljanskem barju je vrsta ogrožena (E), ker se fragmenti barja zaradi naraščajočega osuševanja zaraščajo z lesnimi vrstami. Sphagnum platyphyllum (Lindb. & Braithw.) Sull. & Warnst. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 34 '35 96 97 98 99 00 .01 oe 03 04 05 s f " S ns^r-;' A \ > V- / v < s „—W \ V , V J \ m \ \ / # r ^ f 1 \ \ v ci f r 0 10 20 30 fcm ^ A 7 < • v \ 7 \ J i • {\ \ v # ■v S A 1 > 0052/1 Ljubljansko barje - Kostanjevica (1919) Vir: LJU; Dolšak, F. 0053/1 Ljubljansko barje - pri Grmezu (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 3 0252/3 Cerkniško jezero - Dujice (1987) Vir: LJU; Martinčič, A. 9559/3 pri Slovenski Bistrici (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 19 9649/4 Pokljuka-Sijec (1970) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka - Sijec (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A, Martinčič 1970 9950/2 Zirovski vrh nad Goren jo vasjo (1975) Vir: LJU; Martinčič, A. 9952/2 Ljubljansko barje ~ Koseze (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 120; Breidler, J. 9558/4 Pohorje - pri Črnem jezeru Vir: LJU; Martinčič, A. (1975) 0052/1 0052/1 9557/2 Ljubljansko^ lah (1987) A., 1987: 15 barje (1985) Vir: LIT: Martinčič, A. & M. Pokljuka- Šijec (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 11 Pokljuka - Goreljek (1973) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka- Goreljek (1985) 1985: 44 lUCN: V Sphagnum teres (SchimpJ Angstr. 46 47 48 49 50 51 S2 S3 54 55 56 57 58 S3 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 9a 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 s '"V • i V. i < \ 1 r^ V- v ......... i -- J \ ■ \ \ i» v - \ J X / { 0 Vi 20 30 ki» # iP s > \ J> V, L v V > i A > 9163/3 Prekmurje - Gornji Petrovci (1964) Vir: LIT; Boros, A., 1964:62 9952/2 Rožnik pri Ljubljani (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 120; Breidler, J. 9953/3 Golovec pri Ljubljani (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 120; Breidler, J. Sphagnum warnstorfii Russ. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S 1 / Iv -X \ v, / V \ __^ \ V J..... J \ \ / • r v [A i X 1 ? ( 0 10 20 ®o km S h \ J V, ( 'C s \ N S A f "" < r- > 9357/3 Radlje pri Dravogradu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 12 9649/4 Pokljuka - Obrnjeno barje (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka - Goreljek (1970) Vir: LIT; Piskernik, M. & A. Martinčič 1970 9649/4 Pokljuka - Sijec (1977) Vir: LJU; Martinčič, A. 9649/4 Pokljuka - Sijec (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985 9750/2 Jelovica - Ledince (1931) Vir: LIT; Pichler, A., 1931: 49; Pevalek, L 9750/2 Jelovica - Za Blatcem (1985) Vir: LIT; Martinčič, A. & M. Piskernik 1985 9953/3 Golovec pri Ljubljani (1933) Vir: LJU; Pichler, A. Splachaum ampullaceum Hedw. 46 47 48 43 50 51 52 53 54 55 5S 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 BE 93 94 95 % 97 98 99 00 01 oe 03 04 05 f ■ v i \ > m S- / V > \j\ J' J \ \ \ # V ____ v Vj X 0 10 20 30 kffl \ C, ......\ \ J / m —u V s v \ A > 0052/1 Ljubljansko barje - Kostanjevica (1862) Vir: LJU; Deschmann, C. 0053/1 Ljubljansko barje-Grmez (1858) Vir: LIT; Deschmann, C, 1858: 9456 pri Slovenj Gradcu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 115 9649/4 Pokljuka-Ribščica (1858) Vir: LIT; Deschmann, C, 1858 9649/4 Pokljuka-Sijec (1956) Vir: LJU; Martinčič, A. Opomba: na Ljubljanskem barju je vrsta zaradi propadanja barjanskih biotopov izumrla. Splachnum sphaericum Hedw. lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Vršič (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 26; Breidler, J. Zelenica (1893) Vir: LIT; Müllner, A., 1893: 35 Malo polje pri Velem polju (1910) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 26 Malo polje pri Velem polju (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 28 Pokljuka - barje Ribščica (1893) Vir: LIT; Müllner, A., 1893: 35 Pokljuka - barje Ribščica (1893) Vir: LJJJ; Deschmann, C. Zaplata (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 109 Zaplata (1893) Vir: LJU; Robič, S. Mokrica (1912) Vir: LIT; Giowacki, J., 1912: 130; Safer, J. Rudnica v Bohinju (1910) Vir: LIT; Giowacki, J., 1910: 26; Krupička, F. nu(1848: O.. 1848 ) :217 :217 0., 1848 1(1848) : 217 0.. 1842 :459 O, 1848 :217 Vir: LJU; Dolšak, F. 9653/2 Koroslcaa912) ^ J., 1912: 130 ilachnoide lUCN: Ex? 46 47 48 49 50 51 55 53 54 55 56 57 58 ni bila več Tayloria senata (Hedw.) B. & S. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 OS 03 04 05 S f ) \ s v > v ^ 1 v s v s. \r \ "S '^fr J \ \ \ / # \ / vk \ v J \ ( 0 10 20 30 Nm r\ \ \ s s. <5 i S > 9548/4 Vršič (1893) Vir: LIT; Glowacki, J., 1910: 25; Breidler, J. 9548/4 Vršič (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893: 109 9551/3 Zelenica (1893) Vir: LIT; Müllner. A.. 1893: 36 9649/1 Velo polje (1848) Vir: LIT; Sendtner, O.. 1848: 238 9649/1 Velo polje (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 28 9653/2 Matkov kot pri Solčavi (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 130 9653/2 Ojstrica (1912) Vir: LIT; Glowacki, J., 1912: 130 9653/2 Korošica(1912) Vir: LIT; Glowacki. J.. 1912: 130 Tayloria splachnoides (Schleich. & Schwaegr.) Hook. 46 47 48 49 50 51 SE 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6S 63 64 i lUCN: Ex? E T 1 f t o 10 20 30 km 9647/2 Zlatenik pri Bovcu (1841) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 238 Opomba: zaradi specifične podlage in dejstva, da po Sendtner ju vrsta pri nas ni bila več odkrita, je zelo verjetno, da je izumrla. Tetraplodon mnioides (Hedw.) B. & S. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 s f / S«. i t.......... M 'K ■ V V > 1 r J' S! J \ \ v • v J A ^— \ VJ —^ J ■X \ ( 0 10 20 00 km > V > \ j> «w^-- V L X / ' > t J' k 9649/1 Malo polje pri Velem polju (1967) Vir: LIT; Kuc, M., 1967: 371 IUCN:R Tortella humilis (Hedw.) Jenn. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 > I K F i s D 10 20 30 km 0148/2 Branica(1970) Vir: LIT; Sauli, G., 1970:36 0249/3 pri Sežani (1958) Vir: LIT; Pavletič, Z. & S. Grom 1958: 0250/4 Orehek pri Postojni (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 121; Tommasini, M. Tortella inflexa (Bruch) Broth. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 Ol oe 03 04 05 s v k / v X ■s. 1 r ^ff J \ t r V A" / \ \ X \ 7 ( 0 10 20 30 hm > s \ s) X s. / s i. 1 ( A > 0547/2 Sečovlje (1882) Vir: LIT; Juratzka, J., 1882: 104; Tommasini, M. 9647/3 pri Cezsoei blizu Bovca (1965) Vir: LIT; Wraber, T., 1966: 54 9647/3 pri Cezsoei blizu Bovca (1965) Vir: LJU; Wraber, T. Tortula atrovirens (Sm.) Lindb. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 ž! 2 \ E r 9654/2 Sv. Primož nad Ljubnim (1912) Vir: LIT; Glowacki, J.. 1912: 41 o 10 20 30 kffl lUCN: E Tortula canescens Mont. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S ......J ^ ( v > v. \ X V r / V \ \ / r K, V \ / N. ____ C >- V \ J X 1 I 0 10 20 00k!H s \ >} { T K Sv \ N X S. ft > s J' > 0047/4 Panovec pri Novi Gorici (1891) Vir: LIT; Hoehnel, R, 1891:740 0048/3 Stara gora pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 59 0251/1 Postojna (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 130 9359/1 Kozjak - Srednji vrh (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 80 9459/1 Kozjak - Ajdov vrh (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 80 9658/3 pri Slovenskih Konjicah (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 26 Tortah fragilis Tayl. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 % 97 98 99 00 Oi oe 03 04 05 034^ii Lipica pri Sežani (1902) Vir: LIT; Giowacki, J., 1902: 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1959) Vir: LIT; Grom, S., 1959: 258 lUCN: V s f " S \ \ n 1 v A J S», \ \ / V v 1 \ \ rv '—> Lr \ P 0 10 20 90 k« J \ \ J —. v, s. ( > Tortah mermis (Brid.) Mont. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 35 % 97 98 99 00 01 ■og 03 04 05 1 T i t........... \ s. /J Vh \ V \ r J \ \ v J 'S \ J x l 7 f' 0 10 20 30 km 7 \ J / # • 1 > Tortula mucromfoMa Schwaegr. 46 47 48 43 50 51 SS 53 54 55 56 57 58 59 60 61 ß 64 65 lUCN: R 91 92 93 94 95 % 97 98 99 00 Ol m 03 04 05 9547/4 Mangart ~ Rdeča skala (1910) Vir: LIT; Glowacki, I, 1910: 20 9548/2 Razor (1848) Vir: LIT; Sendtner, O., 1848: 212 9551/3 Zelenica (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 43 9555/1 pri Črni (1888) Vir: LIT; Wallnöfer, A., 1888: 43 S f J < \ H V- rv, V Ji* -^fv J # \ \ / ^ j r K V "V J v v 1 ..............V \ -»«Siv i 0 10 20 30 kffl y^jr- S b \ K> V, { K ......-"y N. r— > jA 1 ^^ i p Tortula pagorum (Milde) De Not. 46 47 48 49 50 51 5E 53 54 55 56 57 58 59 60 6i 6e 63 64 65 lUCN: E 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0447/4 Portorož (1963) Vir: LIT; Grom, S., 1963: 480 S 1 L J \ s OOl, -"V / V h. S V v J v v \ / V ^ A N. A ( \ V ^ix 0 10 20 »0 Um fj v ) \ v ) Y v. —t S. A ....... r L A. Tortah papulosa Wills. M 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62-63 64 65 lUCN: R 31 32 34 % 97 m 33 m 01 02 03 04 05 s f - v ^ [ \ v. H "A- v s k V ^fr J X—1 s \ / r- S > J A C \ J X 1 p ( 0 10 20 90 km s ^ 1 \ J V N. v X- A r' > 0047/3 Kostanjevica pri Gorici (1913) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 59 0047/3 Kostanjevica pri Gorici (1913) Vir: LIT;„Giowacki, J., 1913: 130; Breidler, J. 0249/3 Sežana (1956) Vir: LJU; Grom, S. 0447/4 Portorož (1961) Vir: LJU; Grom, S. 9459/4 Betnava pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 26 9561/3 pri Ptuju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 81 9953/2 Dol pri Ljubljani Vir: DOK; Paulin, A. Tortula sinensis (C. MillL) Broth. Sin./Syn,: L alpina (B. & S J Bruch lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 '55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 oe 03 04 9647/2 Morež pri Bovcu (1842) Vir: LIT; Sendtner, O., 1842: S f _/ N \ v > V ........A/ ! \ V v |7 J" J X_ \ \ v J ki s \ J X 7 ( 0 10 20 0O (trn v \ J V, s s > Tortula virescens (De Not.) De Not. Sin./Syn.: T, pulvinata (Jur.) Limpr. lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 S j r v N s«,. f .i V- s: ......^ V- n V A K r i...... J \ V / • V ___ C \ \ A Lr X v 0 10 20 ao kftt \ J « ( s \ s. / ) P' 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 0148/2 Batu je (1958) Vir: LJU; Grom, S. 0448/1 Osp(1967) Vir: LJU; Grom, S. 9459/4 Pohorje - Radvanje pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 26 9657/4 pri Vitanju (1891) Vir: LIT; Breidler; J., 1891: 82 9757 ob Voglajni pri Celju (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891:82 TrematodoB ambigum (Hedw J Horesch. 46 47 48 49 SO SI 52 53 54 55 Si 57 58 53 60 61 6E 63 ,64 65 lUCN: V 91 92 m 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S T \ v rxj V s # \ V v Lr "S J • \ \ s, ^ / Vj —^ D"*— \ \ J X 1 7 i" 0 10 £0 30 k«t v J m v X s. ® 'l > A, 1 > 0053/1 Ljubljansko barje - pri Grmezu (1858) Vir: LIT; Deschmann, C„ 1858: 0053/1 Ljubljansko barje - med Grmezom in Babno gorico (1915) Vir: LIT; Paulin, A., 1915: 5 0355 Mahovnik pri Kočevju (1913) ^ Vir: LIT; Glowacki, J,. 1913: 120 9456/4 Legen pri Slovenj Gradcu (1891) Vir: LIT; Breidler, L, 1891: 37 9456/4 Pohorje - nad Slovenj Gradcem (1908) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23; Breidler, J. 9459/4 Pohorje - Radvanje pri Mariboru (1891) Vir: LIT; Glowacki, J., 1908: 23 9459/4 Pohorje - Radvanje pri Mariboru (1891) Vir: LIT; Breidler, L, 1891: 37 9557/4 Pohorje - Rakovec (1962) Vir: LJU; Wraber, M. Trochobryum camioMcum Breindl. & Beck lUCN: E 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 6E 63 64 65 91 9E 93 94 95 96 97 98 99 00 01 og 03 04 05 s f ■""A. / -S s > „ r k S f V v. i r J \ \ \ / r K. S V # -y 0 10 20 00 km h \ r —, V { S M N. /{ H rs ( 9753/1 Šenturška gora pri Kamniku - Dobliški jarek (1882) Vir: LJU; Robič, S. 9753/1 Šenturška gora pri Kamniku - Dobliški jarek (1893) Vir: LIT; Robič, S., 1893:71 Opomba: Flora Exs. A. Hungarica No., 1526 Robič S.; locus classicus! Weisia rostellata (Brid.) Lindb. Sin./Syn.: Hymenostomum rostellatum (Brid.) Schimp. lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 OB 03 04 Ob ^^ 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 5 t; S- £ TI V S o 10 20 30 k 0251/1 med Postojno in Orehkom (1913) Vir: LIT; Glowacki, J., 1913: 123 0448/3 Salara pod Gažonom (1967) Vir: LJU; Grom, S. 9459/4 Spodnje Rad van je pri Mariboru (1908) Vir: LIT; Glowacki, I, 1908: 25 9649/2 Pokljuka - proti Lipanci (1968) Vir: LJU; Grom, S. Zygodon viridissimus (Dicks.) Brid. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 lUCN: V 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 S ■""'v, N \ v bA. s V- V 1 r J' J m V- \ \ _ # ^ ( s. \ \ v X 1 F ( 0 10 20 ^ 30 kffl n • \ J v 1 K • S k® s. / n t \ -O > 0047/4 Rožna dolina pri Novi Gorici (1893) Vir: LIT; Hoehnel, F., 1893: 411 0047/4 Panovec pri Novi Gorici (1909) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 60 0048/2 Trnovski gozd - Krnica (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 132 0048/2 Trnovski gozd - Krnica (1913) Vir: LIT; Loitlesberger, K., 1909: 60 0151/4 Planina pri Postojni (1913) Vir: LIT; Giowacki, I, 1913: 132; Breidler, J. 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1955) Vir: LJU; Grom, S. 0349/2 Škocjanske jame pri Divači (1959) Vir: LIT; Grom, S., 1959: 258 0352/3 Snežnik - Globoka dolina (1913) Vir: LIT; Giowacki, J., 1913: 132 9558 Pohorje - graben Oplotnice (1908) Vir: LIT; Giowacki, J., 1908: 26 9655/2 okolica Mozirja ~ dolina Ljubi je pri Smihelu (1891) Vir: LIT; Breidler, J., 1891: 99 9749/1 Bohinj (1959) Vir: LJU; Grom, S. 4. RAZPRAVA Dandanes je v Sloveniji na podlagi florističnih podatkov in uporabljenih taksonomskih načel 598 vrst listnatih mahov iMusci). Od tega števila uvrščamo 213 vrst v kategorijo izumrlih, dejansko ali potencialno ogro-ženih vrst, kar je 36 % vse mahovne flore. V primerjavi z nekaterimi državami srednje Evrope, npr. z Avstrijo (Grims, 1986: 54,5 %), Schleswig-Holsteinom (Walsemann, 1982: 75,2 %), je to število relativno majhno. Samo deloma je to dokaz, da stanje pri nas še ni tako zaskrbljujoče. Drugi razlog je, da smo pri ocenjevanju ogroženosti uporabili močno restriktiven pristop. To se kaže predvsem pri izboru ranljivih in redkih vrst, torej pri kategoriji potencialno ogroženih vrst, kjer bi bil lahko seznam precej širši. Tako nismo uvrstili v kategorijo ranljivih vrst tistih taksonov, ki uspevajo sicer v občutljivih oz. labilnih biotopih, vendar so bili doslej najdeni vsaj v 10 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja. Taki biotopi so predvsem visoka barja, ki z izjemo Ljubljanskega barja še niso ogrožena, številna minerotrofna močvirja, močvirna travišča, njivski biotopi ter drevesa kot življenjski prostor. Na tak način nismo uvrstili med potencialno ogrožene mnogih vrst iz rodov Sphagnum, Drepanocladus, Calliergon, Hygrohypnum, Amblystegium, Grimmia, Orthotrichum, Zygodon idr. Tab. 1 - Statistični prikaz ogroženosti flore listnatih mahov v Sloveniji Število % Izumrle vrste (Ex) 1 0,2 Domnevno izumrle vrste (Ex?) 9 1.7 Prizadete vrste (E) 46 8.0 Ranljive vrste (V) 83 13,8 Redke vrste (R) 74 12,6 SKUPAJ 213 36,3 Po posameznih kategorijah je stanje naslednje: Izumrle vrste: v to kategorijo smo uvrstili le vrsto Meesia longiseta, ki je sredi preteklega stoletja uspevala samo na barjanskih predelih Ljubljanskega barja. Spremembe teh biotopov so tako velike, da vrsto upravičeno štejemo za izumrlo. Domnevno izumrle vrste: v to kategorijo štejemo le 9 vrst. V vseh primerih gre za vrste, ki so bile zadnjič najdene na ozemlju Slovenije v preteklem stoletju, v večini primerov celo na enem samem nahajališču. Ekologija rastišč je dokaj različna, vendar gre v vseh primerih za občutljive oz. ranljive biotope, travišča in obdelana tla, ki so se v zadnjih sto letih močno spremenila. Posebna skupina so vrste iz rodu Tayloria, ki uspevajo na organskih tleh. Edini podatki za T. splachnoides in T. acuminata izvirajo iz leta 1848, vrsta 71 lingulata pa je bila zadnjič najdena pri nas pred 90 leti. Vendar je rastišče - barje na Malem polju (Velo polje V Julijskih Alpah) - danes povsem uničeno. Presoja, ali je neka mahovna vrsta izumrla, ni lahka, tudi če vrsta dalj časa ni bila ponovno najdena. Med razlogi je tudi ta, da v mnogih primerih ne poznamo natančno nahajališča, zato je preverjanje praktično nemogoče. Odločitev zato lahko vežemo le na podatek o uničenju rastišča, kar pa je razmeroma redko, posebno kadar gre za stare podatke iz literature. To je razlog, da smo se odločili uvrstiti te vrste v kategorijo domnevno izumrlih. V kategorijo domnevno (ali dejansko) izumrlih vrst bi morda sodila še kakšna vrsta iz drugih kategorij, ki je bila najdena le na enem nahajališču, poslednjič pred več kot 50 leti. Glede na specifične razmere pri mahovih pa smo mnenja, da tak kriterij ni primeren, čeprav je v srednji Evropi dokaj pogosto uporabljan. Ta ugotovitev velja še posebej za vrste na ekološko stabilnih rastiščih. • Prizadete vrste: v to skupino smo uvrstili 46 vrst. Visoka stopnja njihove ogroženosti je povezana z različnimi vzroki. Največ je vrst močvirnih oz. vlažnih rastišč, ki so zaradi melioracij in drugih posegov močno ogrožena oz. polagoma propadajo; npr. vrste iz rodov Calliergon, Sphagnum, Me^bta Barbula, Hyophila, Hygrohypnum, Nadaljnji vzroki za ogroženost so uspe van je na drevesih, obdelovalnih tleh, na skalovju. Večina vrst, ki smo jih uvrstili v to kategorijo, spada med redke, znane le z enega ali nekaj nahajališč pri nas. Zato je možnost izginotja teh vrst pri nas razmeroma velika. Presoja, kdaj lahko govorimo o prizadeti (zelo ogroženi) vrsti, je dokaj subjektivna. To velja še posebno za mahovne vrste, kjer lahko ocenjujemo prizadetost predvsem posredno, na podlagi propadanja rastišč. Manj pa je na voljo podatkov o tem, koliko je razširjenost neke vrste dejansko nazadovala. V tem se razmere pri cvetnicah večinoma močno razlikujejo. Zato morda del vrst, ki smo jih uvrstili v kategorijo prizadetih, bolj spada med ranljive vrste. Ranl jive vrste: seznam ranljivih vrst obsega 83 taksonov. Tudi v tej kategoriji so najštevilnejše vrste iz vodnih biotopov, organskih in mineralnih močvirij. V tej skupini so predvsem vrste iz rodov Amblystegium, Aulacomium, Calliergon, Drepanocladus, Hygrohypnum, Philonotis, Racomitrium in Sphagnum. Ranljivost teh biotopov in s tem ogroženost vrst je zelo velika, kajti ti biotopi se nezadržno spreminjajo - po eni strani zaradi naravnih procesov osuševanja in spreminjanja vegetacije, po drugi pa zaradi meliorativnih posegov. Predvsem slednji so stalna in sistematična praksa, ki zavzema čedalje večji obseg, marsikdaj povsem nenadzorovana. Zato so mnoge vrste ne zgolj potencialno ogrožene, temveč že na meji dejanske prizadetosti. Manj kot polovica naštetih vrst je ta čas bolj potencialno kot dejansko ogroženih. Uspevajo v biotopih, ki so sicer labilni, vendar še niso neposredno, dejansko ogroženi. Sem štejemo predvsem vrste na drevesih (npr. Antitrichia, Scorpiurium, Orthotrichum, Zygodon) ter številne vrste iz subalpinskega in alpinskega pasu (npr. Bryum, Desmatodon, Poblia, Pottia, Tortula). Le manjši del vrst spada tudi med redke. V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami je število ranljivih vrst pri nas relativno majhno. Razlog za to je, da smo izbirali po zelo strogih merilih. Seznam ranljivih vrst bi tako lahko razširili še z naslednjimi taksoni: Bryum klingraeffii, Bryum torquescens, Br yum uliginosum. Campy Hum polygamum, Dicranum fulvum, Ditrichum cylindricum, Drepanocladus revolvens, Drepanocladus vernicosus, Ephemerum serratum, Eucladium styriacum, Eucladium angustifolium, Eurhynchium pumilum, Homalothecium nitens, Orthotrichum stellatum, Philonotis marchica, Plagiothecium platyphyllum, Polytrichum longisetum, Racomitrium heterostichum, Rhabdoweisia fugax, Rhynchostegium confertum, Scorpidium scorpioides, Scorpiurium circinatum, Tortella fragilis, Ulota curvifoHa, Ulota hutchinsiae. Redke vrste: skupina obsega 76 taksonov. Razlogi za maloštevilnost njihovih nahajališč so bodisi ekološki ali fitogeografski. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi dejstvo, da mnoge vrste mahov kljub skrbnim florističnim raziskavam razmeroma lahko prezremo. Fitogeografsko najpomembnejšo skupino redkih vrst sestavljajo alpinske vrste; med njimi so posebno značilne tiste, ki so vezane na silikatno podlago. Take vrste so npr. Amphidium lapponicum, Andreaea rupestris, Blindia acuta, Brachythecium glaciate, Bryoerythrophyllum alpigenum, B. rubrum, Cyrtomnium hymenophylloides, Grimmia donniana, Oligotrichum hercynicum. Te vrste so torej tudi ekološko ozko, specializirane. Mediteranskih in mediteransko-atlantskih vrst je razmeroma malo, npr. Aloina ambigua, Eurhynchium meridionale, Grimmia trichophylla subsp. lisae, Rhynchostegiella curviseta, Tortella flavovirens. Precejšen del preostalih vrst uspeva na redko po celotnem svojem arealu. Translation LAIM OF THE RED LIST Conservation of natural and pseudo-natural environment has become of existential importance to mankind on account of human interference for over thousands of years causing changes and destruction. Efforts to protect the environment, once a domain of a few enthusiasts and some experts, have grown into a mass movement, which is often politically tainted. The present awareness of the need for environmental protection is not quite satisfactory yet. We still talk about the protection of air, land and water, that is, we still cling to a non-biological approach. We tend to forget that the most important constituent part of environment - natural and pseudo -natural - is its living world, that is, plant and animal organisms. In a meliorated waterway that has been levelled out and paved with blocks of stone, not even clean water can help to regenerate the richness of the living world of the former stream. Extensive fields from which 'useless' hedges and solitary trees had been removed are not a pseudo-natural ecosystem that ensures the maximum diversity of nature despite their current biologically orientated cultivation without chemicals. Such fields do not represent a link between natural environment and the urban asphalt ecosystem. Also, clean air, although absolutely essential, is merely a means that does not by itself represent environment. That is why efforts for the protection of natural and pseudo-natural environment are in fact efforts for the protection of habitats, or biotopes, and of organisms inhabiting them. These two constituent parts are inextricably linked. As a result, it is vital to preserve and protect their biotopes in order to protect animal and plant species. Conservation and protection of plant and animal species starts with an evaluation of the degree of their endangerment. For this purpose Red Lists are compiled. They represent the current knowledge of endangerment, forming a basis for the preparation of protective measures. The Red List of Threatened Pteridophytes and Spermatophytes in Slovenia has already been published (T. Wraber & P. Skoberne, 1989). According to its authors, Slovene botany and nature conservation have joined, with the List, worldwide efforts to assess objectively the endangerment of flora. The Red List of Threatened Mosses in Slovenia is a continuation of this task. Although mosses are often ignored and considered to be of minor importance, a group that is dominant only locally, they do form an important constituent part of a living community of most ecosystems. They are as susceptible to the effects of changes in nature and to human impact as flowering plants. That is why considerable changes in their distribution and a decrease in their nunibers have been observed in the flora of mosses as well. The Red List then is a sort of a landmark in the current knowledge of mosses in Slovenia and as such a warning about their imminent adverse development. 2. METHOD , . 2.1. Source Material The Red List covers all species of mosses {Musci) that are found in the territory of Slovenia. All of them are considered indigenous. Unlike pteridophytes and spermatophytes, mosses have, in general, an insignificant number of adventive species. No such data have been found for the territory of Slovenia. The Central European flora mapping scheme, which had been used for pteridophytes and spermatophytes (T. Wraber & P. Skoberne, 1989), is also used for the presentation of distribution data on individual taxa of mosses. The following source material was used: LITERATURE was numerically the most important source. The first data on mosses in the territory of present-day Slovenia were published by Scopoli in the 18**^ century. Since then a large number of works with data on the distribution of different species in Slovenia have been published by local and foreign authors. Thus Slovenia can be considered a fairly well-studied area according to European criteria. It is to be pointed out, however, that most floristic research was done until the First World War. In the period between the two wars it came almost to a standstill but was resumed by local researches in particular after 1945. Ali relevant data from literature were transferred on IBM cards as required by the Central European flora mapping scheme, and moss species of the group Musci were numerically coded to make data processing possible. HERBARIUM MATERIAL used for the preparation of the list by far surpassed the importance of the data from literature although it was numerically inferior. Most of this material is housed by the Ljubljana University Herbarium (LJU), which includes collections by Robic, Paulin, Dolsak and Grom. The Herbarium of the Natural History Museum (LJM), at present part of the University Herbarium, has, above all, an important collection by Safer. The author s rich herbarium material was also used. DOCUMENTATION comprising written data on the distribution of moss species was the third important source. The author also contributed a large number of data. The nomenclature and taxonomy were based on Mosses of Europe and Azores by A. Corley et al., 1981. 2.2. Criteria for Evaluation of Endangerment Of numerous criteria used for an evaluation of endangerment of a species, the following are most common: - number of localities (rarity criterion), - change in distribution area, - biotope (risk criterion), and - population size. The first criterion is relative. It depends on the extent of floristic knowledge of a territory and on the accessibility of data. In our view, the extent of research on the flora of mosses (group Musci) done in the territory of Slovenia corresponds to European standards. For many species that are generally widespread we can even assert that their distribution in Slovenia is very well known. As regards the accessibility of data, all existent data from literature and herbarium material were made available for the purposes of this study. Evaluation of endangerment according to the criterion "change in distribution area poses some problems as changes in the distribution of moss species have not been dealt with specially in Slovene literature. Therefore this criterion was not used. Yet a few estimates of changes in distribution or distribution area were obtained by means of the third criterion, i.e., biotope evaluation. The extent of endangerment is linked, in most cases, to the biotope criterion, which represents the only risk factor for mosses. There is no direct destruction of mosses by picking. Their endangerment depends entirely on the decline or destruction of a biotope (habitat), which can occur for different reasons. The destruction of a biotope (habitat) can result from natural procesess. For example. a marshy area becomes overgrown, or changes in peat bogs occur due to peat accumulation and parallel soil drainage, or meadows and pastures become overgrown if grazing and haymaking are abandoned. Such changes can take a number of decades or only 20-30 years. An even more serious endangerment results from human interference in natural and pseudo-natural biotopes (habitats) as it can speed up natural processes such as overgrowing of marshy areas. Urbanization, construction of highways, agricultural melioration and hydro-melioration, and tourism lead to an increasing direct destruction of biotopes or habitats. Forest decline, which can be attributed to air pollution, represents a special form of endangerment as numerous moss species are dependent on trees. A most unusual form of human interference in biotopes is abandonment of haymaking and pasture farming as such grassland becomes overgrown with shrubs and trees in a few decades. This kind of biotope decline or change is particulary characteristic of areas at higher altitudes in Slovenia. Population size in individual habitats is another important criterion for an evaluation of the degree of endangerment. Unfortunately, such data are scarce in most cases, therefore this criterion is mainly of supporting value. This is especially true of moss species for which it is very difficult to determine their real population size or their real number of specimens on account of their small size. Only in a few cases almost exact population size can be determined, for example, the populations of individual species of peat mosses in bogs, or the populations of species growing on trees, or the population of species dependent on special rocks. 2.3. Categories for Evaluation of Endangerment The classification of a species into the Red List, that is, into a certain category, was based on the determination of the degree of its endangerment. The system of categories varies from author to author, in particular with regard to the number of categories. In this study the degree of endangerment was determined according to the criteria of the World Conservation Union (lUCN). The use of lUCN categories makes a comparison with the situation in other countries possible. So this categorization will be in general use eventually. The determination of the degree of endangerment and subsequent classification was based on the distribution of species in Slovenia and their endangerment. Naturally enough, categorization of individual species varies from country to country. lUCN categories of endangerment: Ex - Extinct species Ex? - Possibly extinct species E - Endangered or most threatened species This category comprises species for which it can be ascertained that the number of their localities is definitely decreasing for different reasons. In mosses, the decrease depends on the decline (change) of biotopes or the destruction of biotopes (habitats) due to human interference. V - Vulnerable or endangered species Such species are endangered because of the unstable condition of their biotopes, which are subject to gradual changes resulting from natural processes, or whose ecological equilibrium is sensitive even to minor disturbances. R - Rare or possibly endangered species Species that can be found only in as few as five quadrants in terms of Central European flora mapping scheme (cf, Wraber, T. & P. Skoberne, 1989) are considered rare. Species that fall into this category are not under direct threat. But the small number of localities represents a constant potential danger that human interference may lead to a decrease in the number of localities, or even to the extinction of a species in the territory of Slovenia. This is especially true of a species known from one locality only. To evaluate a possible endangerment of species it is important to take into account its population size, its numbers as well. The degree of endangerment was determined for Slovenia as a whole. However, there are very often considerable regional differences. For various reasons, a certain species is more endangered in some part of Slovenia than in others. In such cases differences in regional endangerment are explained with an adequate note. 3. THE RED LIST ' The Red List of endangered mooses {Musci) according to lUCN categories is given on pp. 11 - 150. 4. DISCUSSION The results of a statistical analysis of the endangerment of mosses in Slovenia are given in the table below: Number % Extinct species 1 0.2 Possibly extinct species 9 1.7 Endangered species 46 8.0 Vulnerable species 83 13.8 Rare species 74 12.6 TOTAL 213 36.3 According to floristic data and taxonomic principles used, 598 moss species {Musci) are to be found in Slovenia at present. Of these species, 214 or 36 % of the moss flora are classified as extinct, endangered or possibly endangered. The figure is relatively low, compared with that of some Central European countries, such as Austria (Grims, 1986: 54,9 %) and Schleswig-Holstein (Walsemann, 1982: 75.2 %). However, it is true only to a certain extent that the situation in Slovenia is less worrying than elsewhere. A highly restrictive approach to our evaluation of the degree of endangerment is also partly responsible for this optimistic figure. This is especially evident in the selection of vulnerable and rare species, that is, categories of potentially endangered species, into which many more species could have been included. For example, taxa inhabiting vulnerable or instable biotopes were not classified as vulnerable as, to date, they have been found in at least 10 quadrants of the Central European flora mapping scheme. Such biotopes are, above all, moorlands that are not under threat yet except for the Ljubljana Moor, minerotrophic marshlands, marshy grasslands, and fields and trees as habitats. That is why many species of the genera Sphagnum, Drepanocladus,: Calliergon, Hygrohypnum, Amblystegium, Grimmia, Orthotrichum, Zygodon and others were not classified as possibly endangered species. Mosses included in the Red List were classified as follows. Extinct species Only the species Meesia longiseta was classified as such. In the middle of the previous century the species was found only in the marshy parts of the Ljubljana Moor. Since then these biotopes have changed to such an extent that the species is justifiably considered extinct. Possibly extinct species As few as 9 species fall into this category. All of them have not been found in the territory of Slovenia since the previous century when they were found, in most cases, in one locality only. The ecology of their habitats varies a great deal, but they all are susceptible or vulnerable biotopes, grasslands and cultivated land, which were subject to great changes over the last hundred years. A special group comprises species of the genus Tayloria, which grow in organic soil. The only data available for T. splachmides and T. acuminta go back to 1848, whereas the species T. Imgulata^diS last found in Slovenia 90 years ago. But their habitat, the moor in Malo Polje (Velo Polje in the Julian Alps), is completely destroyed nowadays. It is difficult to assert that a moss species has become extinct even if it has not been found for a longer period of time. One of the reasons is that in many cases its exact location is unknown, which makes any verification practically impossible. Our judgement thus depends only on the data regarding the destruction of a habitat, which occurs relatively rarely, particulary if out-of-date data from literature are in question. That is why we decided to classify the above species as possibly extinct. Some species from other categories, which were known from one locality only and were last found more than 50 years ago, should have been classified perhaps as extinct or as possibly extinct as well. Considering the special conditions of mosses, such a criterion would be, in our opinion. inadequate although it is quite often used in Central European countries. This is especially true of species inhabiting ecologicaly stable habitats. Endangered species 46 species were classified as endangered. The high degree of their endangerment results from different causes. Most of the species occur in marshy or wet habitats that are severely endangered, or are in steady decline, on account of melioration or some other kind of human interference. These are, for example, species from the genera CalHergon, Sphagnum, Messia, Barbula, Hyophila and Hygrohypnum. Other causes of their endangerment are that they grow on trees, on land under cultivation, and on rocks. Most of the species that fall into this category are considered rare, whereas some of them are found only in one locality or in a few localities in Slovenia. Therefore they are very likely to become extinct. An evaluation as to whether a species is endangered (or very endangered) is fairly subjective. This is especially true of moss species where endangerment can be assessed mainly indirectly, on the basis of growth-site decline. There are fewer data available as to the real decrease in the distribution of a certain species. That is where the situation of mosses differs considerably from that of flowering plants. Therefore some of the species classified as endangered should have been classified perhaps as vulnerable. Vulnerable species The list of vulnerable species contains 83 taxa. Most of the species of this category grow in aquatic biotopes, in organic and mineral marshes. This group contains above all species of the genera Amblystegium, Aulacomium, CalHergon, Drepanocladus, Hygrohyphnum, Philonotis, Racomitnum and Sphagnum, Their biotopes are highly sensitive and, as a result, species which inhabit them are seriously endangered because changes in these biotopes continue relentlessley due to natural processes of drying out and changes in vegetation as well as to human interference, melioration. The latter has become a standard and systematic practice, the scope of which is steadily increasing, very often beyond control. As a result, a large number of species are not only potentially endangered but in fact they have attained the boundary line of real endangerment. Less than half of the species included in this category are at present more potentially than actually endangered. Although they grow in unstable biotopes, they are not as yet under direct threat. Such species are especially those which inhabit trees (e.g. Antitrichia, Scorpiurium, Ortotrichum, Zygodon) and numerous species of pre-alpine and alpine regions (e.g. Bryum, Desmatodon, Pohlia, Pottia, Tortula). Only a few of these species are also considered rare. In comparison with some European countries, the number of vulnerable species in Slovenia is relatively small, which is due to highly restrictive criteria used for selection. The list of vulnerable species could have been extended to include the following taxa: Bryum klingraeffii, Bryum torquescens, Bryum uliginosum. Campflium polygamum, Dicranum fulvum., Ditrichum cylindricum, Drepanocladus revolvens, Drepanocladus vemicosus, • Ephememm serratum, Eucladium styriacum, Eucladium . angustifolium, Eurhynchium pumilum, Homalothecium nitens, Orthotrichum stellatum, Philonotis marchica, Plagiothecium platyphyllum, Polytrichum longisetum, Racomitrium heterostichum, ^ Rhabdoweisia fugax, Rhynchostegium confeiium, Scorpidium scorploides, Scorpiunum circimtum, Tortella fragilis, Uloia curvifoHa, Ulota hutchmsiae. Rare species . 74 taxa were classified as rare. The causes of the small numbers of their localities are either ecological or phytogeographic. It should also be taken into account that it is relatively easy to overlook a large number of moss species despite elaborate floristic research. Phytogeographically most important group of rare species consists of alpine species, of which those dependent on a silicate base are especially characteristic. Such species are/for example, Amphidium lapponicum, Andreaea rupestris, Blindia acuta, Brachythecium glaciale, Bryoerythrophyllum alpigenum, B, rubrum, Cyrtomnium hymenophylloides, Grimmia donniana, Oligotrichum hercynicum. These, species are thus also ecologically highly specialized. There are relatively few mediterranean or mediterranean~atlantic species, such as ambigua, Eurhynchium meridionale, Grimmia trichophylla subsp. lisae, Rhynchostegiella curviseta, Tortella flavovirens. A considerable number of other species often occur in their whole distribution area. 5. LITERATURA/REFERENCES Beck, G., 1906: Die Umkehrung der Pflanzenregionen in den Dolinen des Karstes." Sitzungsb. Akad. Wiss, Wien math.-nat. KL, 115: 1-20. Biasoletto, B., 1846: Escursioni botaniche sullo Schneberg (Monte Nevoso) nella Carniola. Trieste Boros, A., 1944: Beiträge zur Kenntnis der Flora Föhrenwalder und der Sphagnum-Moore des Windischen Gebietes.- Bot. Közlem., 41,3~5: 96-101. Bomos, A., 1964: A tozegmoha es a tozeg mohas lapok magyarorszagon.- Kulonlenyo mat a vasi szemle. Evi L szamabol, pp. 53-68.. Boros, A., 1967/68: Ueber zwei für Kroatien neue Laubmoosarten.- Acta bot. croatica, 26-27: 241-245. Boros, A., 1970: Presence de Funaria hungarica Boros en Yugoslavie.- Rev. BryoL et Lichen., 37, 1: Breidler, J., 1891: Die Laubmoose Steirmarks u. ihre Verbreitung.- Mitt. Naturw. Ver. f. Steierm., Jahrgang 1891. Cründwell, A. C. & E. Nyholm, 1962: Notes on the genus Tortella L T. inclinata, T. densa, T. flavovirens, T. glareicola.- Trans. Brit. Bryol. Soc., 4, 2: 187-193. Cründwell, a. C, & E. Nyholm, 1974: Funaria muehlenbergii and related Europaeao species.- Lindbergia, 2: 222-229. Deschmann, C., 1858: Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes.- 2. Jahresh. Ver. kraie. Landes^Mus.: 59-87» Düne, Ko & K./1973: Eucladium verticillatum var, eov. recurvatum/-" Herzogia 2, 4: 419-422. Ginzberger/A., 1909: Eine Exkursion auf den Krainer Schneeberg.- Oesterr. Bot. Zeitschr», 59: 434. Glowäcki, J., 1902: Beitrag zur Laubmoosflora des österreichischen Küstenlandes."" Jahresb, ObergymiL Marburg, pp. 3-15. Glowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges.- Jahresb. ObergymrL Marburg, pp. l-30. Glowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischeo Alpen.- Abh. ZooL Bot. Ges. Wien, 5, 2: 1-48. Glowäcki, J., 1912: Moosflora der Steiner Alpen.- Jahrk naturh. Mus, f. Kärnten, Klagenfurt "Cariiithia IF, 13-47; 130-156. Glowacki, J., 1913: Ein Beitrag, zur Kenntnis der Moosflora der Karstläii.der.-" Izvestja muz. drustv. za Kranjsko ''Carniola" nov. ser«, 4: 114-153. . Glowacki, J., 1914: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora von Steierraark.-Mitt. iiaturw. Ver. f. Steiermark, Graz, pp. 179-183, Grom, S., 1959: Prispevek k poznavanju flore v sistemu. Škocjanskih jam,™ Acta carsologica, 2: 253-262. Grom, S., 1959: Quelques autres Bryophytes nouveaux pour la Yugoslavie et la Slovenie.- Rev. BryoL LichenoL, 28, 3-4: 351-352. Grom, S., 1963: Musci In: Savnik, R. & S. Grom & F. Hribar: Draga pri Ponikvah.- Acta carsologica, 3: 90-95.. Grom, S., 1963: Beitrage zur Moosflora Sloveniens (Jugoslawien) IL- Nova Hedwigia, 5: 477-486. Grom, S., 1964: -Die Verbreitung der Moosflora. auf dinarischem. Gebiet Sloveniens.- Acta bot. croat., VoL extraord: 45-48. Grom, S., 1966: Mahovna flora triglavskega narodnega parka.- Varstvo narave, 5: 39-52. Grom, S., 1967/68: Neue Beiträge zur Moosflora Jugoslawiens.- Acta bot. croat., 26/27:247-260. Grom, S., 1969: Mahovna flora Trnovskega gozda.- Varstvo narave, 6: 51-"72. Hočevar, S. & F. Batič & A. Maetinčič & M. Piskernik, 1980: Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu,- Zbornik gozdarstva in ■ lesarstva, 18, 1: 5-144. Hočevar, S. & F. Batič & A. Martinčič & M. Piskernik, 1980:' Mraziščni pragozd Prelesnikova kölisevka.- Zbornik ^ gozdarstva in lesarstva, 18, 1: 145-252. Höhnel, F., 1891: Beitrag zur Kenntnis der Oesterreichischen Moosflora.- Verh. Zool. Bot. Ges. Wien, 41: 739-740. Höhnel, f., ,1893: Beitrag zur Kenntnis der Laubmoosflora vom. Görzer Becken bis Skutari in Albanien.-Oesterr. Bot. Zeitschr,, 43: 405-412. . ivancich, A., 1924: Briofite nuove per la Venezia Giulia.- Buli. Soc. adr. Sc. nat. Trieste, 28: 323-325. ^ ^ juratzka, J., 1882: Laubmoosflora von Oesterr.-Ungarn zusammengestelt von J. Breidler u. F. B. Foster. Keašan, Fr., 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Oesterr. Bot. Zeitschr., 13: 345-396. Kuc, M,, 1967: Some New and Rare Mosses from Julian Alps. W. Yugoslavia.-Rev. bryoL et liehen., 35, 1-4: 370-372. Lämmermayer, L., 1916: Beitrage zur Kenntnis der Verbreitung und Standorsökologie einiger Pflanzen Steiermarks.- Oester. Bot. Zeitschr., 66: 326-336. Latzel, A., 1942: Die Grottenmoose von Postumia.- Trav. BryoL, 13: 66-70. ^ Loitlesberger, K., 1009: Zur Moosflora der Oesterreichischen Küstenlander IL, Musci.-Verh. ZooL Bot. Ges. Wien, 59: 51-67. Martinčič, A., 1968: Catalogus Florae Jugoslaviae IL/1. Bryophyta - Musci.-Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Martinčič, A., 1976: Prispevek k floristiki mahov (Bryophyta) v Sloveniji L-BioL vestnik, 24, 1: 89-93. Martinčič, A.^ 1977: Prispevek k floristiki mahov (Bryophyta) Sloveniji 11.-Biol. vestnik, 25, 1: 5-14. Martinčič, A., 1980: Prispevek k poznavanju mahovne flore Jugoslavije 11.-Biol. vestnik, 28, 2: 87-102. Martinčič, A. & D, Vrhovšek & F. Batič, 1981: Flora v jamah z umetno osvetlitvijo.-BioL vestnik, 29, 2, 27-56. Martinčič, A. & M. Piskernik, 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biol, vestnik. Vol extraord L 1-239. Martinčič, A., 1987: Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju.-Scopolia, 14: 1-53. Martinčič, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih.- Biol. vestnik, . 36, 3: 19-32. Morton, F., 1939: Monograjia fitogeografica delle voragini e doline nella regione carsica di Postumia II.- Le grotte Italia ser. 2a, 3: 1-19. Müllner, A., 1893: Beiträge zur Moosflora Krains.- Argo - Zeitschr. f. krain. Landeskunde, 2: 34-37. Paülin, a., 1915: Ueber einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte L~ Izvestja muz. društv. z. Kranjsko "Carniola "nov. ser., 6: 117-125. Pavletič, z. & S. Grom, 1958: Quelques Bryophytes nouveaux en Yugoslavie et en Slovenie.- Rev. bryol. LichenoL, 27, 3-4: 186-187. Picmler, A., 1928: Mahovi tresetari Hrvatske i Slovenije.- Acta bot. Croat., Zagreb, 3: 41-60. Pichler, A., 1931: Prilog poznavanju mahova tresetara Jugoslavije.- Acta bot. Croat, Zagreb, 6: 47-55. Pilous, Z., 1962: Das Moos Leucobryum juniperoideum C. Muell. in Europa.-Preslia, 34: 159-175. PisKERNiK, M. & A. Martinčič; 1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji." Zbornik biotehn. fakultete, 8: 131-203. Pocs, T., 1960: Einige Daten zur Moosflora Jugoslawiens.- AnoaL hist-nat. mus. nat. Hungaric., 52: 163-168. pokorny, A., 1858: Nachrichten über den Laibacher Morast und seine Vegetations Verhaltnisse,- Verh. Zool. Bot. Ges. Wien, 8! 351-362. Reichardt, H. W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli.- Verh, Zool. Bot. Ges. Wien, 10:713-742. Reichardt, H. W., 1861: Beitrag zur Moosflora der Sulzbacher Alpen in Süd Steiermark.- Oesterr. Bot. Zeitschr., 11: 7-8. Reichardt; H. W., 1864: Beitrag zur Moosflora Steiermarks.- Verh. ZooL Bot. Ges. Wien, 14: 137-146. Robic, S., 1893: Kranjski mahovi.- Izvestja muz. društv. za Kranjsko, 3. Sauli, g., 1970/71: II componente briologico delle associazioni vegetali del carso triestino.- Univ. d. studi. d. Trieste, fac. d. Scienze Tesi Speriment. in Bot., Trieste. Sendtner, o., 1842: Besteigung des Moresch in Julischen Alpen.- Flora Regensb., 25: 442-448; 448-463; 474-479. Sendtner, O., 1848: Beobachtungen über die klimatische Verteilung der Laubmoose durch das oesterreichischen Küstenland u. Dalmatien.™ Flora Regensb., 31: 189-197; 210-221; 229-240. Wallnöfer, A., 1888: Die Laubmoose Kärntens, systematisch zusammengestellt. -Jahrbüche d. naturh. Landesmus. v. Kärnten, 20. Wraber, T., 1966: Združba berinijevega jajčarja in alpske hrustavke na soških prodiseih pri Bovcu.-Varstvo narave, 4: 51. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in cvetnic SR Slovenije.- Varstvo narave, 14-15: 1 -429. 6. REGISTER POJASNILO/EXPLANATION Amblystegium compactum 13 - ime kategoriziranega (lUCN) taksona /name of categorized taxon (lUCN) Amsothecium paJvstre 47 - sinonim/synonym Abietinella hystricosa 17 Acaulon muticum 17 Aloina aloides 18 Aloim ambigua 18 Amblyodon dealbatm 19 Amblystegium compactum 20 Amblystegium fluviatile 20 Amblystegium humile 21 Amphidium lapponicum 22 Andreaea rothii 22 Andreaea mpestris 23 Anisothecium palustre 54 Anisothecium rigidulum 54 Anisothecium vaginale 53 Anoectangium sendtneraimm 24 Antitrichia curtipendula subsp. pristioides 24 ; Aphanorhegma patem 25 AscMsma camiolicum 25 Astomum le vieri 26 Aulacomnium androgynum 26 Barbula bicolor 27 Barbah ehreiibergii 27 Barbiih emderesii 28 Bar bula flavipes 28 Barbiih smisoss. 29 Blmdm acuta 29 Blmdh mespiticia 30 Bmchydoiitium trickodes 31 Brachythecium collmum 32 Bfßcäfthecmm erythmrMzoa 31 BfMchytkecmMi feadhri 32 Bmchyihecium geheebii 32 Brimkyihecmm ghcmh 33 Bmchytbecmm tmchypodmm 33 BmcAh trobaslma 34 .BryoerythmphyllMm alpigeimm 34 Bryimrythrophyllum mbmm 35 Bryum affim 36 Bryam arcticum 35 Btyiim MMardieri 36 Brymm camri erne 36 Biyuni capillare subsp. elegam 37 Bryum creberrimum 36 Btyans elegam 37 Bfyum modamense 38 Bryum ovatum 38 Bryum subaeodameme 38 Bryam wersicolor 39 Brymm weigelii 39 CaUiergon richardsomi 40 (JaMiergon mrmentosum 41 (Mliergoa strammeum 41 Calliergoa tri far i a m 42 Carnpylisim calcareum 43 CatBpylopus pyriformis 44 Campylopm scMmperi 44 Campylosteliiini saxicola 45 CMtoscopium ttigritum 45 Grriphyllum germamcum 46 Cirriphyllum ormlhimm 46 Cmestrum scMsti 47 CoscimMion cribrmus 47 Crossidium squamigerum 48 ' C^yphaea heteromalla 49 Cienidiiim prfjcerrimum 49 Cyiiodontmm faMax 50 CynodoBtium strumiferam 50 Cynodontium teneJlum 51 Cyrtomaiiim hymenophylloides 51 D::siMt€Kloi c^rnuas 52 D^smatodon heimii 52 Demmtodon laureri 53 D^cra^i^lk crMpa 53 Di^imella hamih? 54 Dicranelh palustris 54 Dicranodoiilmm asperuMm 55 Dicranoweisia cirrata 56 Dicraooweisia crispula 56 Dicrauum strict urn 57 Dicranam tauricum' 57 Didyssmloii cordatus 58 DidymodoB giganteus 69 Didymodon sinuosus 29 Didymodon tophaceus 58 Dissodon splachnoides 135 Ditriclmm pusilhm . 59 DoHchotheca striatella 75 Drepanochdiis fluitans , 59 Drepanocladus lycopodioides 61 Drepanocladm sendtneri 62 Encalypta affinis 63 Eiicalypta longicollis 63 Eiitmlor clador^Mzam 64 Ephtrntrium cohaerens 64 Earäyncämm meridiomle 65 Fissidem exilis 65 Fi^idem mlulus 66 Fissidens -errulams 67 Foiitmalis bypnoides subsp duriaei 68 Foiitiaalis hypnoides 67 Fontimlis squamosa 68 Fuaaria pulchella 69 Geheebia gigantea 69 Grimmia ancKlon 70 Grimmia crinita 71 Grimmia doBniana 71 Grimmia elatior .72 Grimmia teretinervis 72 Grimmia trichopiiyUa 73 Grimmia trichophylla subsp. lisae 73 Gyroweisia tcBur 74 Haplocladium angustifolium lA Haplochdium virginiamum 75 Herzogielh striatella 75 Hydrogonmm ehren bergii 27 Hygroambiysiegium fluviatile 20 Hygrotypiium dilatatum 76 Hygrohypnum eMgyriam 77 Hygmbypmm molle 11 Hygrohypnum ochraceum 78 Hymenostomism rostellatum 149 HyophJa mwoluta 79 Hypnii M bambergeri 79 Hypnum callichroum 80 Hypnum hamulosum 80 Isopterygmm pilifemm 96 Kiaeria falcata 81 Leptodyctium kocMi 21 Lescuraea radicosa 81 Leucobryum jumperoMeum 82 Leucobryum albidum 82 Meesia longiseta 83 Meesia triquetra 83 Merceya Mgulata 119 Metaneckera menziesii 84 Mielichhoferia mielichhoferi 85 Mniobryam ludwigii 100 Mniobryum lutescens 100 Milium, cinclidloides 106 Mnium hymenopHylloides 51 Mnium pseudopunctatum 114 Molendoa sendtnerana 24 My ureih tenerrima 85 Neckeradelphus menziesH 8 4 OMgoMchum hercynicum 8 6 Orthothecium binervulum 87 Orthothecium strictum 87 Orthotrichum cupulatum subsp. tomentosum 94 Orthotrichum gymnostomiim 88 Orthotrichum pulchellum - 88 Orthotrichum tomentosum 87 Paraleucobryum emrve 89 PMlonotisarnellii 90 Philonotis caespitosa 91 Philoiiotis capillaris 90 Philonotis seriata 92 PhiloBotis tomeatelh 92 Physcomitrella patem 25 Physcomitrium mrystomum 93 Physcomitrium pyriforme 94 Plagiobryum demissum 95 Plagiothecium curvifolium 95 Phgiothecium neckeroideum 96 Plagiothecium pilifer um 96 Plagiothecium succulentum 97 Plasteurhynchium duriaeanum 65 Pleuridium palustre 98 ' Pohlia bulMfera 99 Pohlia drummoBdii 99 Pohlia ludwigii 100 Pohlia Mescem 100 Pohlia obtusifolia 101 Pohlia proligera 102 Polytrichum sexangulare 102 Pottia bryoides 103 Pottia davalliana 104 Pottia heimii 52 Pottia starckeaaa 104 Pottia truncata 105 . • Pseadephemerum mtidum 105 Pseudobryum cinclidioides 106 Pseudoleskea radicosa 81 Pterogonium gracile 107 Ptychomitrium polyphyllum 108 Racomitrium aciculare 108 Racomitrium aquaticum 109 Racomitrium fasciculare 110 Racomitrium lanuginosum 111 Racomitrium microcarpon 111 Racomitrium protensum 109 Racomitrium ■ sudeticum 112 Rhabdoweisia crispata 113 Rhizommum magaifolium 113 Rhizommum pseudopunctatum 114 Rhynchostegiella compacta 20 Rhynchostegielh curviseta 115 Rhynchostegiella teesdalei 115 Rhynchostegium megapolitanum 116 Rhytidiadelphus calvescens 117 Rhytidiadelphus subpimmtus 117 Schis tidium agassizii 117 Schistidium alpicola 117 ScMstidium anodon 70 Schistostega penmta 118 Scleropodium touretii 119 Sfopelophyla I'gulata M 9 Sioipidium turge^cen' 1 ^0 Siorpiunmn dvtleAitol urn 120 Seligeria calcarea 121 Seligeria donniana 121 Sphagnum angustifolium 122 Sphagnum centrale 123 Sphagnum compactum 124 Sphagnum dusenii 126 Sphagnum fimhriatum 125 Sphagnum fuscum 125 Sphagnum ma jus 126 Sphagnum papillosum 111 Sphagnum parvifolium 122 Sphagnum platyphyllum 128 Sphagnum pulchrum 129 Sphagnum riparium 129 Sphagnum tenellum 130 Sphagnum teres 131 Sphagnum warnstorfii 131 Splachnum ampullaceum 132 Splachnum sphaericum 133 Sporledera palustris 98 Stegonia latifola 134 Streblotrichum bicolor 27 Stylostegium caespiticium 30 Tayloria froelichiana 134 Tayloria lingulata 135 Tayloria serrata 136 Tayloria splachnoides 137 Tetraplodon mnioides 137 Tetrodontium brownianum 138 Thuidium hystricosum 17 Timmiella anomala 138 Tortella densa 139 Tortella flavovirens 139 Tortella humilis 140 Tortella inflexa 140 Tortula alpina 147 Tortula atrovirens 141 Tortula canescens 141 Tortula fragilis 142 Tortula inermis 142 Tortula laevipila 143 Tortula latifolia 144 Tortula marginata 144 Tortula mucronifolia 145 Tortula pagorum 145 Tortula papulosa 146 Tortula pulvinata 147 Tortula sinensis 147 Tortula virescens 147 Trematodon ambiguus 148 Trochobryum camiolicum 149 Weisia rostellata 149 Zygodon viridissimus 150 A vtorje v naslo v/A uthors address: Prof. dr. Andrej Martinčič Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Aškerčeva 12 SLO-61000 LJUBLJANA Slovenija POROCILA/REPORTS IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTMI TURIZEM Kranjska Gora-Sečoveljske soline, 19. do 24. september 1992 Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s komiteji za vzhodno, severozahodno in južno Evropo Komisije za izobraževanje in komuniciranje pri lUCN pripravil zelo odmevno potujočo konferenco z naslovom Izobraževanje za trajnostni turizem (Education for Sustainable Tourism). Konferenca se je začela 19. septembra 1992 v Kranjski Gori, nato pa med potjo čez Vršič po dolini Soče, čez Kras do Škocjanskih jam in Jadranskega morja obravnavala posamezne specifične primere možnosti in vplivov turizma ter vlogo izobraževanja za uresničevanje okolju prijaznega turizma. Konferenca je končala delo 24. septembra 1992 v Portorožu, kjer je sprejela naslednjo izjavo: Turizem je pomembna ekonomska, družbena in kulturna dejavnost. Siri se znotraj narodov in med njimi. V nekaterih deželah je znaten del gospodarstva odvisen od turizma. Tako kot industrija lahko turizem koristi posameznikom, družbi in okolju. Nekatere izmed prednosti, ki jih prinaša turizem, so: a) pretok kapitala iz bogatejših v revnejše predele, kjer rešuje ali ohranja ogroženo krajevno gospodarstvo; b) obogatitev vedenja obiskovalcev iz drugih krajev o materialnih in duhovnih razsežnostih njihovih lastnih (domačih) kultur; c) omogoča izkušnje, do katerih drugače ni mogoče priti; č) pomeni spodbudo in vir za ohranjanje naravne in zgodovinske dediščine v deželah gostiteljicah; d) pomemben način izobraževanja. Pa vendar, turistične dejavnosti, ki se ne ozirajo na nosilne sposobnosti okolja ali skupnosti-gostiteljice, kjer potekajo, največkrat povzročijo probleme v okolju in družbi, skratka lahko celo uničijo ravno to, kar najbolj privlači turiste. Takšen turizem ni trajnosten. Nekateri izmed že znanih problemov so: a) izguba divjadi zaradi motenj; b) škoda, ki jo v ekosistemih povzročajo novi hoteli, ceste, turistični objekti ter onesnaževanje zraka, vode in tal; c) načenjanje krajevne kulture; č) porast kriminala in prostitucije; d) poškodovanje prav tiste naravne danosti, ki je prvotni predmet občudovanja obiskovalcev. Ekološko izobraževanje je na koordiniran način in kot celovit sistem namenjeno: a) obiskovalcem - doma in na njihovem cilju, b) turistični industriji na krajevni, državni in mednarodni ravni, c) gostiteljski skupnosti, č) vsem, ki odločajo na ravni vladnih resor je v, profesionalnih in nedržavnih organizacij itd. Ekološko izobraževanje bo prispevalo k razvoju takšnega turizma, ki bo trajen in blagodejen za obiskovalce, turistično industrijo in gostiteljsko skupnost tako kratkoročno kot dolgoročno. Programi za obiskovalce morajo biti predvsem prijetni in informativni. Razvijanje programov mora biti zasnovano tako, da pri udeležencih vzbuja občutek pripadnosti in jih hkrati vključuje v proces. Konferenca je sprejela naslednja priporočila: NA RAVNI SOL 1. Šolanje je hkrati s spoznavanjem okolja tudi spoznavanje turizma, zato ga je treba spodbujati. 2. Znanje o morebitnih koristih in posledicah turizma ter njihovo razumevanje mora biti vsebovano v formalnih in neformalnih šolskih programih. Učitelji, ki bodo odgovorni za izvedbo, bodo morali biti ustrezno strokovno usposobljeni. STROKOVNO IN POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 1. Usposabljanje zaposlenih ali tistih, ki iščejo zaposlitev v turistični industriji, naj obravnava trajnostni turizem in spremljajoče procese. 2. Strokovno izobraževanje upravijalskih kadrov v narodnih parkih in drugih oseb, ki bodo sprejemale obiskovalce, npr. načrtovalcev, gozdarjev, kmetov in gozdnih čuvajev, naj prav tako vključuje trajnostni turizem. 3. Tisti, ki poklicno gospodarijo s prostorom, posebno v znanih turističnih področjih, so soodgovorni za izvedbo izobraževalnih programov. Usposobljeni naj bi bili tudi za razlaganje teorije in prakse trajnostnega turizma. TURISTIČNE AGENCIJE 1. Turistične agencije naj najdejo način, kako preverjati turistične storitve po metodah, kot sq ocena vplivov na okolje, pregled ekološke sprejemljivosti in analiza življenjskega cikla. OBISKOVALCI 1. Vodiki in organizatorji potovanj naj zagotovijo primerne informacije o trajnostnem turizmu, 2. Interesne skupine, npr. alpinistični, jadralni in zmajarski klubi naj med svojo literaturo zagotovijo dodatne informacije in nasvete. GOSTITELJSKA SKUPNOST 1. Gostiteljski skupnosti je treba omogočiti razvoj načinov, kako posredovati posebne lepote in kulturne znamenitosti območja obiskovalcem njihovih krajev. 2. Gostiteljski skupnosti je treba pomagati pri opredelitvi tistih kulturnih in ekoloških vrednot, ki jih želijo ohraniti in negovati, ter pri oblikovanju razvojnih načrtov, ki ne bodo ogrožali njihovih vrednot. 3. Državne in krajevne oblasti so odgovorne za spodbujanje trajnostnega turizma med državljani. To je obsežna naloga, ki zahteva vse člane družbe. Eno izmed vodilnih vlog igra načrtovanje in koordinacija potrebnega šolanja in izobrazbe. VLOGA lUCN Zavedamo se, da potrebujemo pomoč pri izobraževanju za trajnostni turizem in se obračamo na lUCN (Svetovno zvezo za varstvo narave) s prošnjo, da nam pomaga pri iskanju možnih poti. lUCN vabimo k sodelovanju z organizatorji konference, da bi mogli izkušnje in zaključke te konference posredovati širšemu občinstvu, posebno tistim, ki bodo lahko spodbujali trajnostni turizem. LETNO ZASEDANJE MEDNARODNE KOMISIJE ZA VARSTVO ALP (CIPRA) Schwangau, 1. do 3. oktober 1992 Na rednem letnem zasedanju Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) je bila sprejeta naslednja: RESOLUCIJA IZ SCHWANGAUA IZ LETA 1992 K ALPSKI KONVENCIJI za podpisnice sporazuma za varstvo Alp (Alpska konvencija) Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) poziva vse podpisnice Alpske konvencije, da: 1. potrdijo okvirno konvencijo, dokler ne bo zasedala Alpska konferenca leta 1993, in da Republiki Sloveniji nemudoma omogočijo podpis te konvencije; 2. pripravijo vse potrebno za ustanovitev stalnega sekretariata in ga potrdijo na Alpski konferenci 1993; 3. pri sestavi strokovnih protokolov upoštevajo vse sklepe Alpskih konferenc v letih 1989 in do 1991 (v protokolih naj vključijo cilje in ukrepe resolucije iz Berchtesgadna; udeležba CIPRE in lUCN pri izdelavi in realizaciji protokolov; določitev konkretnih ukrepov v skladu s členi 2 do 4 okvirne konvencije v protokolih; 4. protokole za strokovna področja a) varstvo narave in nega pokrajine, načrtovanje okolja, turizem, promet in gorsko kmetijstvo pripravijo za sprejetje do jeseni 1993 in jih podpišejo na 3. Alpski konferenci; b) gorski (višinski) gozd, varstvo tal, energije in vodne zaloge pripravijo za sprejetje do jeseni 1995 in jih podpišejo na 4. Alpski konferenci; 5. v skladu s členom 6e okvirne konvencije nemudoma vključijo skupine strokovnjakov iz vrst državnih in nedržavnih predstavnikov, ki naj oblikujejo konkretne predloge za praktične, organizacijske in pravne ukrepe za reševanje posebnih problemov, zlasti glede a) varstva območij naravnih alpskih rek, kakor tudi ponovnega vzpostavljanja sonaravnega stanja; b) oblikovanja alpske zveze zavarovanih območij z veliko površino; c) oblikovanja mirnih con kot povezovalnih elementov; č) zagotavljanja ekološke sprejemljivosti pri koriščenju subvencij in davčnih olajšav. 6. takoj naročijo študijo izvedljivosti, predvideno v protokolu Urejanja prostora, za postavitev decentralno organiziranega evropskega observatorija za alpski prostor z enotami v vseh alpskih državah in potrdijo sklep o izvedljivosti a Alpski konferenci 1995; 7. pospešujejo pilotne projekte kot strokovne in/ali regionalne prispevke k alpskemu observatoriju in pri tem zlasti upoštevajo razvoj informacijskega in dokumentacijskega sistema na območju Alp (banka podatkov) in koncepta za sistematično opazovanje okolja (monitoring), sodelovanje raziskovalcev' in znanstvenih ustanov (sodelovanje pri raziskavah) kot tudi strokovno informacijo nosilcev odgovornosti (svetovanje politike) in širše javnosti (ekološka vzgoja in izobraževanje); 8. se seznanijo z rezultati konference iz Schwangaua in jih upoštevajo pri uresničevanju Alpske konvencije; Prek vseh strokovnih, deželnih, kulturnih in jezikovnih meja bo CIPRA s svojo mrežo strokovnjakov na celotnem območju Alp vsem podpisnicam Alpske konvencije še naprej strokovno pomaga pri uresničevanju vseh osmih točk resolucije. Schwangau, 1. oktober 1992 Josef Biederman, Dr. Walter Danz, predsednik podpredsednik GOSPODARJENJE Z OTOŠKIMI IN OBALNIMI EKOSISTEMI V MEDITERANU Khios, 15. do 20. september 1992 Na otoku Khios v Grčiji je bil od 15. do 20. septembra 1992 mednarodni simpozij Gospodarjenje z otoškimi in obalnimi ekosistemi v Mediteranu (Management of Island & Coastal Ecosystems). Srečanje je pripravila Mediteranska zveza za morsko avifavno (MEDMARAVIS), z referatom pa se ga je udeležil Iztok Škornik, član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in koordinator zveze MEDMARAVIS za našo državo. Udeleženci so sprejeli Khioško izjavo, katere prevod bomo objavili v naslednji številki Varstva narave. MEDNARODNE KONVENCIJE RAMSARSKA KONVENCIJA Skupščina Republike Slovenije je dne 21. oktobra 1992 sprejela Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Ur. 1. Republike Slovenije, 15/92: 194-198). S tem aktom je Republika Slovenija prevzela obveznosti, izhajajoče iz Ramsarske konvencije (1971), ki jo je ratificirala nekdanja SFRJ. Med močvirja mednarodnega pomena kot gnezdišča močvirskih ptic je Slovenija v citiranem aktu vpisala Sečoveljske soline. KONVENCIJA o VARSTVU SVETOVNE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE Skupščina Republike 'Slovenije je dne 21. oktobra 1992 sprejela Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Ur. L Republike Slovenije, 15/92: 194-198). S tem aktom je Republika Slovenija prevzela obveznosti, izhajajoče iz Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Pariz, 1972), ki jo je -ratificirala nekdanja SFRJ. Republika Slovenija je v istem aktu potrdila, da so Škocjanske jame še naprej na seznamu svetovne dediščine. WASHINGTONSKA KONVENCIJA (CITES) Na 8, konferenci držav podpisnic Konvencije o. mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (2. do 13. marec. 1992 v Kjotu na Japonskem) je bila sprejeta resolucija o'trgovanju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v državah, ki konvencije niso podpisale (med njimi je tudi Slovenija). Na osnovi te resolucije je sekretariat konvencije iz Lausanna v Švici od Ministrstva za zunanje zadeve zahteval naslove pristojnih'strokovnih, iri upravnih ustanov, ki bodo izdajale mnenja oz. uradna potrdila, da izvoz in uvoz potekata skladno z načeli konvencije. V resoluciji je določeno, da blago, ki ne bo opremljeno s temi dokumenti, ne bo smelo prestopiti meja držav podpisnic konvencije. Za izdajo strokovnih mnenj sta bila določena Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Inštitut za gozno in lesno gospodarstvo, za izdajo uradnih potrdil pa za vrste, ki so divjad ali so ribolovne. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ostale Ministrstvo za kulturo. KONVENCIJA O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI (RIO DE JANEIRO, 1992). Na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED, Rio de Janeiro, 1992) so 5. junija 1992 predstavniki držav sprejeli Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Convention on Biological Biodiversity). V imenu Slovenije jo je nodpisal minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbiešek. Jana Vidic in Peter Skoberne IZJAVA O OKOLJU IN RAZVOJU (RIO DE JANEIRO. 1992) Uvod Konferenca Združenih narodov o okoijii in razvoju, ki je bila v Rio de Janeiru od 3. do 14 Junija 1992, ponovno potrjuje Izjavo Združenih narodov o človekovem oko!ju, ki je bila sprejeta v Stockholmu 16. junija 1972, in si jo prizadeva nadgraditi; hoče vzpostaviti novo in enakopravno svetovno družabništvo z ustvarjanjem novih ravni sodelovanja med državami, ključnimi sektorji družbe in ljudmi; ,si prizadeva za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki spoštujejo interese vseh in varujejo enovitost globalnega sistema okolja in razvoja; se zaveda integralne in soodvisne narave Zemlje, našega doma; zato izjavlja naslednje: L načelo Človeška bitja so osrednja točka skrbi za sprejemljiv in uravnotežen razvoj. Pravico imajo do zdravega in ustvarjalnega življenja, usklajenega z naravo. 2. načelo V skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava imajo države suvereno pravico izkoriščati svoja naravna bogastva po lastnih predpisih za okolje in razvoj in so dolžne zagotoviti, da dejavnosti v okviru njene zakonodaje ali nadzora ne škodujejo okolju drugih držav ali območjem, ki so zunaj njene sodne pristojnosti. 3. načelo Pravica do razvoja mora biti izpolnjena na način, da se pri tem nepristransko zadovoljijo razvojne potrebe in potrebe po zdravem okolju sedanjih in prihodnih generacij. 4. načelo Za doseganje sprejemljivega in uravnovešenega razvoja mora biti varstvo oklja sestavni del razvojnega procesa in se ne more obravnavati ločeno od njega. 5. načelo Vse države in narodi morajo sodelovati pri temeljni nalogi izkoreninjanja revščine, kar je prvi pogoj za sprejemljiv in uravnovešen razvoj, zato da se zmanjšajo razlike v življenjskem standardu in bolje zadovoljijo potrebe večine ljudi na svetu. 6. načelo Posebna pozornost mora biti namenjena izrednim razmeram in potrebam držav v razvoju, še zlasti najmanj razvitim in tistim, katerih okolje je najbolj ranljivo. Mednarodni ukrepi za okolje in razvoj morajo služiti tudi interesom in potrebam • vseh preostalih držav, 7. načelo Države bodo sodelovale v duhu svetovnega družabništva, da bi ohranile, zavarovale in obnovile stanje in celovitost zemeljskega ekosistema. Glede na različno stopnjo udeležbe pri svetovnem onesnaževanju okolja imajo države skupne, a različne oblike odgovornosti. Razvite države sprejemajo odgovornost, ki jo imajo pri mednarodnem iskanju sprejemljivega in uravnovešenega razvoja zaradi pritiskov njihove družbe na svetovno okolje in ob upoštevanju tehnologije in finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo. 8. načelo Za doseganje sprejemljivega in uravnovešenega razvoja in boljšega življenja vseh ljudi bodo države zmanjšale in odstranile nevzdržne oblike proizvodnje in porabe ter spodbujale primerno demografsko politiko. 9. načelo Države morajo sodelovati pri krepitvi notranjih zmogljivosti za sprejemljiv in uravnovešen razvoj, in sicer izboljšati znanstveno razmevanje z izmenjavo znanstvenega in tehnološkega znanja, pa tudi spodbujati razvoj, prilagajanje, širjenje in prenos tehnologij, vključno z novimi ter inovativnimi tehnologijami. 10. načelo Problemi okolja se najbolje rešujejo s sodelovanjem vseh državljanov na ustrezni ravni. Na državni ravni morajo biti vsakemu posamezniku dostopne informacije o okolju, ki jih imajo državni organi, vključno z informacijami o nevarnih snoveh in dejavnostih v njihovih skupnostih, poleg tega pa morajo imeti tudi možnost sodelovati pri odločanju. Države morajo omogočati in spodbujati javno osveščenost in sodelovanje tako, da čim bolj olajšajo dostop do informacij. Omogočiti morajo tudi učinkovit dostop do pravnih in administrativnih postopkov, vključno s ponovnim vzpostavljanjem prvotnega stanja in izboljšanjem. 11 „ načelo Dr/ave morajo sprejeti učinkovito zakonodajo v zvezi z okoljem. Standardi za okolje, cilji upravljanja in prednosti morajo biti ustrezno povezani z okoljem in razvojem, na katerega se nanašajo. Standardi, ki jih nekatere države uporabljajo, so lahko neprimerni in povzročajo drugim državam neupravičene gospodarske in družbene stroške, še posebno državam v razvoju. 12. načelo Države morajo sodelovati in podpirati odprt mednarodni ekonomski sistem, ki naj bi dajal oporo in pripeljal do gospodarske rasti ter sprejemljivega in uravnovešenega razvoja v vseh državah, kar bi omogočilo boljše reševanje problemov v zvezi z onesnaževanjem okolja. Ukrepi trgovinske politike povezani z okoljem, naj ne bi ustvarjali samovoljnega ali neutemeljenega zapostavljanja ali prikritih omejitev mednarodne trgovine. Izogibati se je treba enostranskim dejanjem pri obravnavanju izzivov okolja, zunaj sodne pristojnosti uvozne države. Vsi ukrepi, povezani s svetovnimi problemi okolja ali problemi zunaj meja neke države, bi morali biti v čim večji meri mednarodno usklajeni. 13. načelo Države naj sprejmejo tako zakonodajo, ki bo urejala odgovornost in nadomestila žrtvam onesnaženja ter druge škode v okolju. Države naj tudi hitreje in odločneje sodelujejo pri nadaljnjem razvijanju mednarodne zakonodaje v zvezi z odgovornostjo in nadomestili za negativne učinke škode, ki je nastala v okolju kot posledica dejavnosti v okviru njihove zakonodaje, ali v zvezi z nadzorom na območjih, kamor državna zakonodaja ne sega. 14. načelo Države morajo učinkovito sodelovati pri omejevanju ali preprečevanju preselitve in prenosa dejavnosti in snovi, ki povzročajo hudo onesnaženje okolja ali škodijo človekovemu zdravju, v druge države. 15. načelo Da bi države zavarovale okolje, morajo po svojih zmožnostih ravnati čim previdneje. Kadar grozi resna ali nepopravljiva škoda, ne smejo zaradi pomanjkanja popolne znanstvene gotovosti odlašati s smotrnimi in stroškovno učinkovitimi ukrepi, ki bi preprečili onesnaženje okolja. 16. načelo Državni organi se morajo truditi, da bi spodbujali lastno pokrivanje stroškov v zvezi z okoljem in uporabo ekonomskih instrumentov, pri čemer naj bi upoštevali načelo, da plača škodo povzročitelj, obenem pa je treba upoštevati družbene interese in se izogniti motenju mednarodne trgovine ter vlaganj. 17. načelo Državni inštrument za ugotavljanje vpliva na okolje se mora uporabiti za tiste predlagane dejavnosti, pri katerih se pojavlja verjetnost, da bodo izrazito negativno vplivale na okolje, in zato mora o njih odločati pristojen državni organ. 18. načelo Države morajo takoj obvestiti druga drugo o vsakršnih naravnih katastrofah ali drugih nujnih primerih, ki bi lahko nenadno škodljivo vplivali na njihovo okolje. Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njenih močeh, da bi pomagala takšnim prizadetim državam. 19. načelo ' . Državf. morajo dati vnaprejšnja in pravočasna obvestila kot tudi ustrezne podatke potencialno prizadetim državam o dejavnostih, ki bi lahko v precejšnji meri negativno vplivale na okolje zunaj njihovih meja, in se morajo s temi državami posvetovati že na začetku in s poštenimi nameni. 20. načelo Ženske imajo pomembno. vlogo pri upravljanju in razvijanju okolja. Zato je njihovo sodelovanje .bistveno za dosego sprejemljivega in uravnovešenega razvoja, , ' 21. načelo Spodbuditi je treba ustvarjalnost, ideale in pogum mladih sveta, da se povežejo v. svetovno zavezo, s katero bi dosegli sprejemljiv, in uravnovešen razvoj in boljšo prihodnost vsega človeštva, 22. načelo Domorodni narodi in njihove skupnosti ter druge lokalne skupnosti imajo zaradi svojega znanja in običajev pomembno vlogo pri upravljanju ih razvijanju okolja. Države jih morajo priznati in primemo podpirati njihovo identiteto, kulturo in interese ter jim mogočiti učinkovito sodelovanje pri doseganju sprejemljivega in uravnovešenega razvoja. 23. načelo Zavarovati je treba okolje in naravna bogastva ljudi, ki so zatirani, tlačeni in okupirani. 24. načelo ' , Vojskovanje samo po sebi preprečuje sprejemljiv in uravnovešen razvoj. Države morajo zato spoštovati mednarodno pravo o varstvu okolja med oboroženimi spopadi in sodelovati pri nadaljnjem razvoju okolja, kot je potrebno. 25. načelo Mir, razvoj in varstvo okolja so medsebojno odvisni in neločljivi. 26. načelo Države morajo rešiti vse svoje spore zaradi okolja mirno in z ustreznimi sredstvi, v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. 27. načelo Države in ljudje morajo sodelovati pošteno in v duhu družabništva pri izpolnjevanju načel te deklaracije in nadaljnjem razvoju mednarodne zakonodaje za sprejemljiv in uravnovešen.razvoj,. , LETNO ZASEDANJE EVROPSKE ZVEZE • NARAVNIH IN NARODNIH PARKOV (FNNPE| . ^ EUROPARK 92 . Letna ^ zasedanja FNNPE privabljajo vedno več udeležencev. Na letošnjem, septembra 1992 pri Helsinkih na Finskem, jih je bilo kar 180, med sijiriii predstavniki iz 150 naravnih in narodnih parkov-člaoov^ zveze in gostje iz evropskih združenj, kot so lUCN, WWF in drugi. Udeleženci so prišli iz 25 evropskih držav, tudi iz skoraj vseh vzhodnoevropskih. Osrednja tema in geslo zasedanja Varstvo naravnega razvoja ekosistemov - tudi koncept, za evropske narodne parke je ne glede na zožitev teme le na narodne parke vzbudila zanimanje pri vseh udeležencih. Po uvodnih referatih znanih naravovarstvenih strokovnjakov iz Evrope so bila sprejeta stališča in ugotovitve, od katerih navajamo poglavitne: ~ narava se je milijone let razvijala brez človeka; tudi danes lahko obstoji brez človekove pomoči; - za naravne življenske združbe so značilni dinamični procesi; - preventivni cilj in namen narodnih parkov (I! kategorija), je varstvo naravnih življenjskih združb, torej varstvo naravnih procesov; - raba naravnih dobrin na načine, kot so lov, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, ribolov, paša in drugo, zato v narodnih parkih v osnovi ni dovoljena; to velja za pretežni del površine narodnega parka (najmanj 2/3); - v območjih, kjer človek že stoletja opravlja gospodarske dejavnosti na sonaraven način, so s kulturnih in socialno-ekonomskih razlogov te dejavnosti dovoljene v prehodnem obdobju naravne življenjske združbe ne - poznajo katastrof; vetrolom v gozdovih, množično razmnoževanje žuželk, plazovi ali požari so naravni pojavi in ne zahtevajo človekovih posegov, razen v primeru, če bi bila ogrožena sosednja naselja; ~ izumrle oz. iztrebi jene živalske in rastlinske vrste se lahko v primeru, če se ne .naselijo same, - po temeljiti preučitvi vsakega primera posebej ponovno naselijo; - v narodnih parkih neavtohtone vrste niso zaželene; ukrepe za njihovo odstranitev je treba za vsak primer posebej temeljito oceniti; - FNNPE se je zavzela za razvijanje omrežja velikih rezervatov v Evropi; ti naj bi predstavljali vsa biogeografska območja z značilnimi ekosistemi. Izbor takih območij naj bi bil skupna naloga FNNPE, lUCN in Sveta Evrope. Na zasedanju so bile obravnavane' tudi številne druge teme, med katerimi je bilo največ razprav namenjenih vedno večjemu pomenu naravi prijaznega turizma in vlogi parkov pri razvoju le-tega. V okviru FNNPE poteka več projektov, v-katere je od vsega začetka vključen tudi Triglavski narodni park. Zaključena ja prva faza projekta Ekotrans in parki (projekt o banki podatkov .o parkih; za-sedaj so obdelani vsi nemški naravni in narodni parki - skupaj prek 70), v drugi fazi pa se bodo v ta sistem vključili tudi drugi evropski parki (tudi Triglavski narodni park). Pripravljeno je tudi zaključno poročilo (posebna publikacija) projekta Naravi prijazen turizem (trajnostni turizem, sustainable tourism) v evropskih naravnih in narodnih parkih. Na zasedanju je bil predstavljen tudi avstrijski projekt postopnega zapiranja visokogorske ceste skozi narodni park Visoke Ture (Grossglocknerstrasse). Ta projekt vsebuje tudi preureditev parkirnih objektov v osrčju narodnega parka (Kaiser - Franz - Joseph Höhe) v evropsko informacijsko središče vseh naravnih in narodnih parkov Evrope. FNNPE podpira tako prizadevanje in bo strokovno usmerjala in spremljala nastajanje tega središča. FNNPE in druga evropska združenja, predvsem lUCN in WWF, so že drugič organizirali srečanje - okroglo mizo s predstavniki srednje- in vzhodnoevropskih parkov. Ker je bilo v preteklosti sorazmerno malo informacij o problematiki parkov v prejšnjih socialističnih državah, je bila prva okrogla miza namenjena evidentiranju vseh tistih vprašanj, ki najbolj ogrožajo obstoj in razvoj parkov v tem delu Evrope. Na podlagi teh informacij je bila za drugo okroglo mizo izbrana aktualna tema o vprašanjih usposabljanja za varstvo, upravljanje in nadzorstvo parkov. Za širjenje tega znanja je že bilo organizirano več seminarjev in tečajev, poteka pa tudi živahno bilateralno sodelovanje parkov v obliki svetovalnih skupin, izmenjave strokovnjakov in podobno. FNNPE vse bolj postaja osrednje strokovno združenje evropskih parkov. Znotraj zveze delujejo tudi nacionalne sekcije; do sedaj so ustanovljene v Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji. Tudi na letošnjem zasedanju je bila podeljena plaketa Alfreda Töpfer ja za zasluge pri razvoju narodnih parkov na Švedskem in pri varstvu narave v mednarodnem merilu gospodu Lars-Ericu Espringu iz Švedske. Finski gostitelji, uprava narodnih parkov in Ministrstvo za gozdarstvo in za varstvo okolja so zagotovili ugodne možnosti za delo in prijetno bivanje ter omogočili ogled Narodnega parka Tammisaari - otočja v Baltiku. Marija Zupančič Vičar TURIZEM IN ZAVAROVANA OBMOCJA (Poročilo o delovni skupini FNNPE) Ze leta 1990 je Evropska zveza naravnih in narodnih parkov (FNNPE) imela za osrednjo temo letnega kongresa problematiko turizma in zavarovanih območij. Na priporočilo te konference je bila ustanovljena posebna delovna skupina (Working Group on Green Tourism) z nalogo pripraviti osnovne smernice kot pomoč in vodilo članom Evropske zveze to je naravnim in narodnim parkom iz območja celotne Evrope, pri novem, drugačnem turizmu. S podporo Evropskega sveta je bil tako sprožen projekt The FNNPE Sustainable Tourism Project, ki ga vodi že omenjena skupina pod predsedstvom Norberta Heukemesa iz Belgije. Člani so iz 11 evropskih držav, med njimi tudi predstavnik Triglavskega narodnega parka. Skupina je začela delati v januarju 1992. Ze prve razprave so pokazale, da modni izraz "green" ni primeren. Uporablja se preveč svobodno, brez vsakršnih točnih pomenskih standardov, znotraj področja turizma ga vedno pogosteje uporabljajo in izrabljajo kot svojo blagovno znamko. Oblikovan je bil dogovor, da je namesto tega ustreznejši pojem trajnostni turizem (sustainable tourism), ki jasneje izraža namen projekta. Zasnova t. i. trajnostnega razvoja (sustainable development) je razmeroma nova in izhaja predvsem iz spoznanja in skrbi, da način življenja in naraščajoča stopnja izkoriščanja naravnih virov ob nekontrolirani rasti človeške populacije izničujeta naravne zmogljivosti našega planeta in onemogočata skupno prihodnost. Leta 1991 je bil objavljen znani projekt Caring for the Earth, katerega sotvorci so: Svetovna zveza za varstvo narave (lUCN), Svetovni sklad za varstvo živali (WWF) in Agencija Združenih narodov za varstvo okolja (UNEP 1991). Strategija uravnoteženega življenja (sustaiilable living) je v projektu strnjena v naslednjih devetih načelih: 1. spoštovati in skrbeti za občestvo življenja, 2. izboljšati človeško življenje, 3. ohraniti vitalnost in pestrost Zemlje, 4. zmanjšati izčrpavanje neobnovljivih naravnih bogastev, 5. ostati v mejah nosilne zmogljivosti Zemlje, 6. spremeniti osebni odnos in ravnanje, 7. spodbuditi skupnosti, da bodo same poskrbele za svoje okolje, 8. ustvariti državni okvir ža povezovanje razvoja in ohranjevanja, 9. ustvariti povezavo v svetovnem merilu. Na navedenih načelih mora sloneti tudi trajnostni turizem (sustainable tourism) v zavarovanih območjih. Delovna skupina FNNPE je pojem uravnoteženega turizma opredelila kot: "vse oblike turističnega razvoja, upravljanja in dejavnosti, ki zagotavljajo dolgoročnost turističnega gospodarstva, kompatibilno s trajnim ohranjanjem zavarovane dediščine, pa naj bo to naravna, kulturna ali grajena," Glede zavarovanih območij Evrope danes lahko ugotovimo velike razlike med upravnimi sistemi, jeziki, političnimi ureditvami in civilizacijskimi razmerami, kar vpliva tudi na raznovrstnost varstva narave in različno pojmovanje le~tega. nedavni pregled zavarovanih območij v Evropi je opozoril na te težave in ocenil, da je situacija problematična. Po ocenah je v Evropi sedaj 10.000 do 20.000 zavarovanih območij; mnogo le-teh je majhnih. V poročilu delovne skupine Evropske zveze so bili v ospredju problemi turizma v zavarovanih območjih II. in V. kategorije po nomenklaturi lUCN. V prvi skupini so narodni parki (npr. Triglavski narodni park), v drugi pa t. i. zavarovana krajina, kamor spadajo različne oblike zavarovanja narave, pomenijo pa najmilejšo ureditev. Današnji turizem je postal izjemno pomembna industrijska dejavnost, ki bo po napovedih nekaterih strokovnih ustanov do leta 2000 prerasel v največjo svetovno gospodarsko dejavnost. V zadnjih 40 letih je mednarodni turizem izredno hitro naraščal, od 25 milijonov turistov (leta 1950) do 405 milijonov (leta 1989). Tudi znotraj EGS je turizem pomembna gospodarska dejavnost (zaposluje 8 milijonov ljudi, to je 6 % vseh delovnih mest v skupnosti), v nekaterih državnih gospodarstvih (Španija, Portugalska, Grčija, Italija in Francija) pa zavzema eno osrednjih mest. Napovedi kažejo na upadanje mednarodnega turizma v Evropi, vendar je na drugi strani pričakovati naglo rast t. i. domačega turizma, pri čemer postajajo vedo:o bolj zanimiva (popularna) posebno vredna območja narave. Podatki za ES kažejo, da je npr. 1985 leta 25 % turistov odšlo na deželo in 23'% v gore. Po podatkih nemškega avtomobilskega združenja za leto 1991 je razvidno, da se 73 % nemških turistov prednostno odloča za počitek in dopust v ohranjeni naravi (prvobitne pravzaprav ni več). Danes vedno več ljudi povprašuje po t, i. "zelenih počitnicah" oz. taki turistični ponudbi, ki čim manj uničuje^ okolje. Turistični trg postaja vedno bolj razšlo jen, ljudje pa bolj zahtevni in izkušeni turisti z zahtevnejšimi cilji. Današnje obiskovalce vedno bolj zanimajo okoljevarstveni cilji in problemi in izogibajo se ■ čezmerno razvitim območjem in predelom z ekološkimi problemi. Vse to je podlaga in spodbuda za razvoj novih, okolju prijaznih oblik turizma. Turizem tako postaja področje naraščajočih zahtev in tokov, ki lahko dramatično spremenijo dosedanje razmere glede obiska v zavarovanih območjih' Evrope, čeprav natančnejših podatkov o tovrstnih razmerah v posameznih zavarovanih območjih ni vedno na razpolago,, če pa že obstajajo, so tudi zelo različni in na splošno neprimerljivi. Le nekaj parkov sistematično zbira informacije s tega področja. . Turistične organizacije in organizatorji potovanj vedno bolj propagirajo lepoto zavarovane krajine oz, naravne posebnosti in zavarovana območja vključujejo v počitniške pakete. Med turističnimi organizacijami se kot nove ustanavljajo take, ki ponujajo izključno letovanja oz. počitnikovanja v zavarovanih območjih ali njihovi neposredni bližini. Delovna skupina je veliko časa namenila ugotavljanju stanja v posameznih zavarovanih območjih v različnih predelih Evrope. V ta namen je organizirala tp delovna srečanja (workshop) za severno Evropo (nižinska in močvirna območja) od 15. do 17. maja 1992 v Broadsu, za Mediteran od 12. do 14. junija 1992 v Kobaridu (organizator Triglavski narodni park) in za gorsko območje od 14. do 16. avgusta 1992 v Tatrah. Na podlagi številnih vzorčnih študij, predlog ter pozitivnih in negativnih primerov turizma v zavarovanih območjih je ugotovila zlasti: - 1. splošno pomanjkanje ustreznejše zakonodaje predvsem v zvezi z nadzorom turističnega razvoja v zavarovanih območjih, posebno glede njegovih pojavnih oblik. . 2. ~da je premalo državnih strategij za razvoj trajnostnega turizma (sustainable tourism) posebno z vidika takega razvoja v zavarovanih območjih. Bilo je predstavljenih nekaj pozitivnih tovrstnih primerov iz Francije, Anglije, Walesa, Avstrije in Luksemburga. Vendar je kot splošno spoznanje glede tega prevladala ugotovitev, da turistično gospodarstvo prevladuje nad varstvom narave. 3. možne pozitivne vplive turizma za ohranitev in varstvo zavarovanih območij, kot so npr.: večja skrb za zavarovana območja zaradi neposrednega stika z naravo in širjenja znanja ter naravovarstvene zavesti; večja politična podpora takim območjem, kjer usklajen turistični razvoj tudi ekonomsko dokazuje svojo koristnost in možnost za oblikovanje novih zavarovanih območij; obnavljanje ali restavriranje tradicionalne stavbne dediščine za novo turistično rabo, izboljšanje življenjskega standarda domačinov, razvoj in boljše vzdrževanje krajevne infrastrukture, prispevek k narodnemu dohodku oz. lokalnemu gospodarstvu, včasih pa tudi neposredno zavarovanemu področju itd. 4. možne negativne vplive in slabosti turizma, kot so npr.: uničevanje in ogrožanje okolja zaradi turistične infrastrukture in pritiska obiskovalcev na posamezne lokacije oziroma v določenih časovnih obdobjih; možnosti negativnih vplivov na domače prebivalstvo; višji stroški za urejanje okolja; raba energije in naravnih bogastev v večji meri, kot to območje prenese, ipd. Splošne smernice naj bodo hkrati vodilo in pomoč pri urejanju tovrstnega turizma (sustainable tourism) v zavarovanih območjih, zato je delovna skupina pripravila obsežne in podrobne sklepe, ki jih bo naslovila vsem članicam FNNPE ter vladam vseh evropskih držav. Se posebno težo pa imajo priporočila Evropske skupnosti, kakšno ekonomsko in drugačno politiko naj zastavi, da bi zagotovili ohranitev zavarovanih območij Evrope, saj je varovanje narave njihov prednostni cilj. Splošna ugotovitev je, da turizma iz zavarovanih območij Evrope he bo možno izločati niti se do njega obnašati tako, kot da ga ni. Zato bodo morali predvsem upravijalci zavarovanih območij poskrbeti, da bodo aktivno politiko vplivali na sedanje marsikod neustrezne razmere. Za uresničitev teh ciljev pa bo treba: - vključiti krajevno prebivalstvo v razvojne projekte trajnostnega turizma; - zmanjšati sedanji obseg turizma v tistih zavarovanih območjih, ki so zaradi tega poškodovana; - razviti sistem takega upravljanja zavarovanih območij, ki bo temeljil na t. i. nosilnih zmogljivostih (carrying capacities), vključujoč tudi coniranje in usmerjanje obiska; ~ urediti in razviti vstopni in prevozni sistem takih območij; - razviti sodelovanje in povezavo z drugimi organizacijami, posebno s turističnega področja; " uporabljati ustrezne tržne tehnike; - doseči, da bodo turistične zmogljivosti same po sebi skladne z varstvom narave. Projekt bo zaključen konec leta 1992 s posebnim poročilom Evropskemu svetu, v začetku leta 1993 pa bo izšla posebna publikacija FNNPE o tej problematiki. Mladen Berginc PRIZNANJA IN NAGRADE/ACKNOLEDGEMENTS AND AWARDS STELETOVA PRIZNANJA IN NAGRADA V spomin na prvega slovenskega konservatorja dr. Franceta Steleta podeljuje Slovensko konservatorsko društvo od leta 1989 na njegov rojstni dan 21. februarja nagrade in priznanja za življenjsko delo in dosežke na področju konservatorstva oz. varstva naravne in kulturne dediščine. STELETOVO NAGRADO lahko prejmejo konservatorji za: - vrhunska stvaritve, ki so pomemben prispevek k ohranitvi in predstavitvi naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, - za izredno pomembno življenjsko delo na področju varstva naravne in kulturne dediščine. STELETOVO PRIZNANJE lahko prejmejo konservator ji za pomembne konservatorske stvaritve, ki so sad izvirnih strokovnih, tehnoloških in drugih prizadevanj ter iskanj pri ohranitvi in predstavitvi naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Steletovo priznanje lahko prejmejo tudi imetniki naravnih znamenitosti ali kulturnih spomenikov za izjemna prizadevanja pri vzdrževanju in obnovi njihovih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov in drugi za posebne zasluge v razvoju varstva naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Utemeljitve za Steletove nagrade in priznanja so za vse dobitnike objavljene v Varstvu spomenikov, tu pa predstavljamo le dobitnike s področja varstva naravne dediščine. Boris KRIŽAN in Robert TURK z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran sta leta 1990 dobila Steletovo priznanje za večletno prizadevanje in iskanje izvirnih poti pri ohranitvi in predstavitvi naravne dediščine podvodnega sveta slovenskega dela Tržaškega zaliva. Robert TURK in Boris KRIŽAN (Foto: B. ŠuligoJ) Posebnost obalnega prostora in pa morja samega zahtevajo, v primerjavi s kopenskimi znamenitostmi, bistveno drugačen pristop in prinašajo dodatne težave, tako glede postopka razglasitve tudi prezen taci je, opredelitve namembnosti, varstvenih režimov in kasnejšega vzdrževanja. S svojim delom sta bistveno pripomogla, da sta bila konec decembra 1989 razglašena naravni rezervat Strunjan in podvodni naravni spomenik Rt Madona, pripravila pa sta tudi predlog označitve morske meje obeh območij. Iskanje primernih rešitev za varstvo morskih ekosistemov je pripeljalo do sodelovanja z morskim rezervatom Miramare, kar omogoča predvsem pridobivanje dragocenih izkušenj na področju varovanja in upravljanja z morskimi rezervati, skupno zavzemanje za varovanje podvodnega sveta Tržaškega zaliva, njegove raznolikosti in biološkega ravnotežja, sir jan je zavesti o nujnosti varovanja morja in okolja nasploh, posredno povezavo z drugimi sorodnimi inštitucijami in nenazadnje tudi spoznavanje in uveljavljanje naše naravne dediščine izven naših meja (rezervat v Miramaru deluje pod okriljem WWF). V ta namen sta Boris Križan in Robert Turk v sodelovanju s strokovnjaki iz Miramara pripravila odmeven strokovni posvet Mednarodno sodelovanje pri varovanju naravne dediščine Tržaškega zaliva in razstavo Zavarovana območja Tržaškega zaliva. Stane PETERLIN je leta 1991 prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo. stane PETERLIN (Foto: M. Simič) Stane Peterlin, diplomirani biolog, vse od svojih delovnih začetkov leta 1961 utira pot poklicni naravovarstveni dejavnosti v Sloveniji. Ze v diplomski nalogi Pokrajinske in botanične značilnosti v dolini Zgornje Kolpe je pripravil predlog . za zavarovanje tega območja, s čimer je pokazal nagnjenost za delo, pri varstvu narave. % Leta 1961 se je zaposlil v referatu za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo LRS. Referat je od ustanovitve leta 1955 vodila dr. Angela Piskernik, ki je Staneta ' Peterlina uvedla v tedanje načine reševanja naravovarstvenih problemov. S tem je bila tudi zagotovljena tradicija varstva narave na Slovenskem vsaj od Spomenice leta 1920 vse do današnjih dni, _ Izrazito pozitivistični čas ni bil naklonjen varstvu narave in je bilo prizadevanje za ohranitev naravnih znamenitosti marsikdaj podobno donkihotovskemu boju z mlini na veter. Pronicljiva daljnovidnost, pozitiven odnos do življenja, ljubezen do narave, načelnost, prepričanje v pravilnost in potrebnost varstvenega dela so lastnosti, ki so Stanetu Feterlinu omogočile premostiti najbolj kritična leta, ko se je morala kadrovsko šibka in neuveljavljena . služba spoprijemati z neprimerno močnejšimi političnimi; in gospodarskimi interesi. Odločilne so bile razprave v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na zgornjem delu Soče, ko so službo začasno ukinili, da bi izsilili pozitivno mnenje. ^ Po tej kritični točki se je začela naravovarstvena dejavnost živahne je razvijati. Stane Peterlin je kot vodja naravovarstvenega oddelka z uspešnim kadrovanjem nekoliko omilil številčno šibkost skupine, ki se je uveljavljala s svojim glasilom (Varstvo narave od leta 1962), pripravila Zakon o varstvu narave (1970) in vedno bolj sodelovala z opredeljevanjem varstvenega vidika pri pomembnejših posegih v prostor (npr. Prosta industrijska cona v Lipici, visokonapetostni daljnovod, poskusna ojezeritev Cerkniškega polja itd.), - Stane Peterlin je od '2. številke leta 1965 pa do 16. zvezka leta 1990, torej celih petindvajset let, kot glavni urednik uspešno urejal stanovsko strokovno revijo Varstvo narave. Njegova natančnost, jasna vsebinska predstava pa tudi poznavanje bibliografskih pravil zagotavljajo pregledno in korektno urejene publikacije. Taka je tudi Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, ki sta jo leta 1972 skupno izdala Prirodoslovno društvo Slovenije in Zavod za spomeniško varstvo SRS. To je prvi sistematični pregled stanja okolja v Sloveniji, zato ima danes veliko dokumentarno vrednost. Pomemben dosežek naravovarstvene službe pod vodstvom Staneta Peterlina je bila priprava Inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, ki je izšel leta 1976. V zajetni knjigi so bile poleg metodoloških izhodišč obdelane najpomembnejše slovenske naravne znamenitosti in prvič tudi kartografsko predstavljene. Kljub temu da publikacija ni bila formalno potrjena kot uradno gradivo, je imela zaradi množice zbranih podatkov in uporabnosti izjemno širok odmev. Inventar je bil tudi osnova za razvoj dokumentacije, ki so jo začeli sisitematično urejati leta 1980. Na zakonodajnem področju je Stane Peterlin sodeloval predvsem pri pripravah Zakona o triglavskem narodnem parku in Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. V suhoparnih paragrafih je skritega veliko deta, utrujajočih sestankov, jalovega prepričevanja. Prizadevanja za razširitev Triglavskega narodnega parka je Stane Peterim leta 1975 zbral v posebni številki Proteusa, posvečeni 50. obletnici prvega zavarovanja. Mimogrede omenimo še njegovo sodelovanje pri visokošolskem študiju, kjer je utrl pot specialnim predmetom s področja varstva naravne dediščine. Stane Peter lin je znan tudi v dejavnosti društev. V zadnjem času sodeluje predvsem s, Prirodoslovnim društvom Slovenije, Konservatorskim društvom, različnimi društvi Slovencev v Italiji itd. S predavanji, vodstvom ekskurzij in raziskovalnih taborov prenaša svoje znanje in izkušnje na mlajše generacije in sploh širi naravovarstveno misel. Zakon o varstuo naravne in kulturne dediščine (1981) je omogočil kadrovsko okrepitev naravovarstvenikov na regionalnih zavodih. Ob širjenju službe je postajal vedno večji problem enotnega načina dela, načrtovanja, _ dokumentacije in metodoloških izhodišč. Prav na tem področju opravlja Stane Peterlin s svojo jasno dolgoročno predstavo ter korektnim in doslednim odnosom do sodelavcev izjemno pomembno poslanstvo. Po tridesetih letih dela na republiškem zavodu je leta 1991 postal svetovalec ministra za kulturo. Na tem mestu bodo njegove izkušnje, ki izhajajo iz slovenske naravovarstvene tradicije, zelo dragocene in le upamo lahko, da bo ministrstvo znalo to ceniti in seveda izkoristiti. Jelka Habjan in Peter Skoberne KNJIŽEVNA POROČILA/BOOK REPORTS DOLENJSKI ZBORNIK Dolenjska, predvsem območje med Savo in Krko, sodi med naravoslovno najmanj znano v Sloveniji. Zato smo še toliko bolj veseli devetega Dolenjskega zbornika, posvečenega 50. obletnici smrti naravoslovca Ferdinanda Seidla. Zbornik, ki so ga predstavili na Seidlovem dnevu 20. novembra 1992 v Novem mestu je uredil Andrej Hudoklin, izdala pa Dolenjska založba Novo mesto. Prvi del zbornika obravnava življenje in delo Ferdinanda Seidla (1856^1942), novomeščana, akademika in pomembnega slovenskega naravoslovca. Avtorji Ludvik Tončič, Rajko Pavlovec, Zdravko Petkovšek, Tone Wraber, Marko Aljančič, Stane Peterlin in Anton Trstenjak osvetljujejo vsak s svojega zornega kota delo enega zadnjih slovenskih polihistorjev. Seidlov portret dopolnjujeta še avtobiografija in bibiliografija rokopisov, katero je zbral Tone Pogačnik. V drugem delu je zbran pregled poznavanja rastlinstva in živalstva Dolenjske. S tem je vsaj deloma popravljena zapostavljenost naravoslovja v dosedanjih Dolenjskih zbornikih. Tako je Andrej Seliškar pisal o vegetaciji in flori Dolenjske, Tone Wraber predstavil rumeni sleč - rastlinsko dragocenost Dolenjske, Tomaž Hartman pa sto let varovanja pragozdov na Slovenskem. Favnistično področje zaokrožujejo prispevki strokovnjakov za posamezne skupine: Jožeta Boleta o polžih, Narcisa Mršiča o deževnikih, dvojnonogah in plazilcih, Spele Budihne o rakih, Jana Carneluttija o metuljarski dejavnosti in metuljih dnevnikih, Boža Drovenika o hroščih kozličkih. Mete Povževe o ribah in ribištvu, Borisa Sketa o dvoživkah, Janeza Gregorija o ptičih Krakovskega gozda, Borisa Krystufka o sesalcih in Cirila Štumblja o velikih zvereh v Kočevskem Rogu. Neživo naravo zastopa prispevek Antona Ramovša o naravnem gradbenem in okrasnem kamnu kartuzije Pleterje. Tretji del zbornika govori o ogroženosti okolja: kakovosti Krke (Dušan Fortuna), pitna voda (Dušan Harlander), onesnaženosti zraka (Tomaž Savel j) in umiranju gozdov (Stane Zunič). Mnogo dragocenih podatkov je v zadnjem prispevku Nataše Petrov, ki je iz gradiva za dolenjski biografski leksikon pripravila izbor naravoslovcev. Zbornik, ki obsega 250 strani, zelo popestrijo barvne slike, zanimivo vsebino pa napoveduje tudi lična naslovnica, ki jo je opremil Jovo Grobovšek. Peter Skoberne NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA VARSTVO NARAVE 1. Članki naj vsebinsko obravnavajo področje varstva naravne dediščine. Prispevki, ki obravnavajo bazične stroke (npr. botanika, zoologija, geologijo), morajo vsebovati tudi varstveno aplikacijo. Priporočena dolžina članka je ena avtorska pola, prispevke, daljše od 2,5 avtorske pole, bomo objavili le izjemoma. Prispevki so recenzirani in lektorirani, za prevod izvlečkov in povzetkov v enega od svetovnih jezikov poskrbi uredništvo. Avtor opravi korekturo, ko je članek postavljen in po prelomu. Avtorju pripada 50 separatov. 2. Prispevke pošljite na disketi (3,5" ali 5,25"). Za računalnike ATARI ima prednost program Steve, za IBM kompatibilne pa programa Wordstar in Displaywrite. Za vse preostale programe priložite poleg originalne, še datoteko v formatu ASCII. Poleg diskete priložite še izpis in priloge. Pri člankih, oddanih brez diskete, odštejemo od honorarja stroške, potrebne za prepis v računalniško obliko. 3. Prispevek naj ima praviloma naslednje elemente: Naslov Ime (na) avtorja(jev) Naziv, naslov Ključne besede Izvleček Uvod Metode Rezultati Razprava Sklepi Povzetek Literatura Priloge (fotografije, skice, tabele, ipd.) KLJUČNE BESEDE so do tri besede dolgi temeljni pojmi, ki opredeljujejo vsebino prispevka. Praviloma naj jih ne bo več kot pet. IZVLEČEK ima namen podati osnovne informacije o članku. Jasno naj bo napisano temeljno sporočilo prispevka in naj ne bo daljši od 200 besed. TABELE naj ne bodo prevelike. Večje število podatkov prikažemo pregledneje v več tabelah. Vsaka naj bo z zaporedno številko navedena v besedilu. Vsak tabela ima kratek in razlagalen naslov, ki se začne: Tab. I - \ SLIKE K slikam štejemo karte, risbe, diagrame in fotografije. Risbe morajo biti izdelane z računalniško grafiko ali narisane s tušem. Fotografije morajo biti kakovostne in dovolj kontrastne. Uporabni so tudi diapozitivi. Kartografske priloge, risbe in diagrami naj bodo že pripravljeni v merilu, primernim za objavo (format publikacije). Slike navedemo po zaporedju v besedilu, podnapis k sliki pa se začne: 'SI. 1 - \ POVZETEK je namenjen prevodu v tuj jezik, zato je zelo pomemben del prispevka, saj je razen slikovnega gradiva io izvlečka edina informacija, ki je neposredno dostopna tujemu bralcu. Imeti mora informativno vsebino, v kateri izstopajo originalni izsledki. V posebnih primerih lahko povzetek nadomesti tudi prevod razprave. LITERATURA Vse publikacije, ki jih navajamo v besedilu, se morajo morajo ujemati s seznamom literature. Virov, ki niso omenjeni v besedilu, ne vpišemo v seznamu literature. V besedilu se na vir sklicujemo z navajanjem na naslednje načine: ... ogrožen rumeni sleč (Peterlin, 1965) . . . . . . ugotavlja že Paulin (1916) . . . V primeru, da sta dva avtorja z enakim priimkom, dodamo pred priimek še začetnico imena (npr. M. WraW in T. Wraber), različnim delom enega avtorja v istem letu pa dodajte prinavajanju in v pregledu za letnico male črke abecede (npr. Mayer, 1955a). Pregled literature naj bo urejen kronološko po abecednem vrstnem redu avtorjev. Primeri za navajanje virov: članki Povž, M., 1983: Spremembe v arealu dveh vrst podusti {Chondrostoma, Pisces) v Sloveniji.- Biološki vestnik, 31, 1: 45-52, Ljubljana. Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1987: Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije.-Varstvo narave, 13: 69-78, Ljubljana. članki v zbornikih in monografijah Devetak, D. & B. Kolar, 1988: Notes on the Planipennia (Neuroptera, Insecta) of the Subpannonic region of Slovenia (YU).- Forum pannonicum rerum naturarum, Maribor, 8.-10. sept. 1988, pp. 10-11. Gepp, J., 1981: Rote Liste der gefährdeten Netzflügelrarten der Steiermark (Megaloptera, Raphidioptera und Planipennia). - In: Gepp, J. (ed.): Rote Listen gefährdeter Tiere der Steiermark, Graz, pp. 91-96. monografije Martinčič, A. & F. Sušnik, 1982: Mala flora Slovenije.- Državna založba Slovenije, Ljubljana, 793 pp. Pri kolektivnih avtorjih (več kot štirje avtorji), navedemo prvega in dodamo et all. (npr. Jež, M. et all., 1982: . . .) POPRA VKI/ERRATA Popravki "in dodatek, k pispevku Jana Carneluttija: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji, Varstvo narave, 17: 61™ 104. Corrections and additional new species for The Red List Endangered Macrolepidoptera (Varstvo narave, 17: 61-104). Pri pripravi objavljenega prispevka je nastalo nekaj napak. Manjših, nebistvenih napak v tem dodatku ne popravljamo; predvsem dodajamo vse pomotoma izpuščene vrste. Ker smo medtem tako v novi, še neupoštevani literaturi kot pri zadnjih raziskovanjih odkrili v slovenski favni metuljev nekaj novih vrst, vključujemo tudi te. Poudarjamo, da ta seznam oz. favnistični katalog ni dokončen in je za nekatere navedene vrste tudi sporen (zelo stari podatki, možne netočne determinacije itd.). Kritično bodo vsi ti problemi kar najbolje obdelani v posebnem in obširneje razloženem katalogu makrolepidopterov Slovenije. St. Takson SR REGIJA/REGION No. ' Taxon AL PA KR PR SP Note fam. Pieridae 10 Pieris manni Mayer I R R R + R fam. Lycaenidae 175 Jolana jolas O. K - - - R - Naaos fam. Hesperiidae 221 Pyrgus cirsii Rbr. K - - - R - fam. Endrosidae 317 Comacla senex Hbn. I - - ~ Rhigr. fam. Zygaenidae yi^diProcris albanica Nauf. I - - - R ~ St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note fam. Noctuidae 661 Scotla exclamatioms L. + + + + + inigr 751 Anarta myrtilli L. K R R R 0 0 833a Mythimna riparia Rober I - - R - Vipava 910 Oligia dubia Heydem. I - - o R - 985a Praestilbia armeniaca Stgr. I - - - R - ll^^diThysanoplusia orichalceaY, - - - R - migr. MWd^Plusia nadeja OhxWi. I _ — — R migr? fam. Geometridae 1345 Sterrha sodaliaria H. Sch. K v R R O šir. end. 1346 Sterrha subsericeata Haw. I - R R R o 1347 Sterrha pallidata Schiff. I R R R R o 1349 Sterrha trigemimta Haw. I - R R R R 1350 Sterrha ruficostaZ. E - - - Ex - St. pod. 1351 Sterrha nitidata H. Sch. I - R R R R 1352 Sterrha emarginata h. K - R R R R bigr. 13S3 Stbrrhaaversatah, D + + + + + 1354 Sterrha rubrariaSigt. K - - 0 + - 1355 Sterrha degeneraria Won. K 0 R + + R 1356 Sterrha inornataKdiw, K R R R - 0 1357 Sterrha deversaria H. Sch. K + + + + + 1358 Emmiltis pygmaearia Hbn. K, - R R R R 1359 Cyclophora albipunctataYi\dn. I 0 R R + + 1360 Cyclophora pendularia Ch K 0 R R R R 1361 Cyclophora albiocellaria Hbn. I - R R + R 1363 Cyclophora annulata SchulzQ I R R + + R 1364 Cyclophora puppilaria Won I R R + + R 1365 Cyclophora ruficiliaria H. Sch. K - o R R R 1366 Cyclophora quercimontaria Bastelb. K - R R R o 1367 Cyclophora porata h. I R R R R R 1496 Calostigia sericeata Schwingsch. K - - - R - 1650 Eupithecia conterminata K lll^^diManma opossitariaMn. K - - R - Bralcem in avtorju se zaradi napak opravičujemo. Naročite se na VARSTVO NARAVE edino slovensko strokovno revijo za področje varstva naravne dediščine! Na voljo je tudi omejeno število starejših letnikov. Na zalogi sta tudi prvi (vzhodna Slovenija, 1988) in drugi (osrednja Slovenija, 1991) del druge izdaje INVENTARJA NAJPOMEMBNEJŠE NARAVNE DEDIŠČINE SLOVENIJE v katerem je s kratkim opisom, situacijo in grafičnim prikazom na več kot 1000 straneh predstavljenih 460 najpomembnejših objektov in območij naravne dediščine vzhodne in osrednje Slovenije. Gradivo je namenjeno prvenstveno načrtovanju, hkrati pa je nepogrešljiv pripomoček pri organiziranju izletov, ogledov, skratka temeljitejšemu spoznavanju posebnosti slovenske narave. Posebej opozarjamo na uvodni del, kjer je pojasnjena metoda dela na področju varstva naravne dediščine. Uvodni del vsake izdaje pojasnjuje tudi najnovejše izsledke metode varovanja narave v Sloveniji. V pripravi je tudi tretji del (zahodna Slovenija), ki ga lahko že sedaj naročite v prednaročilu. Posebej ugodna cena velja za naročilo kompleta vseh treh delov. Inventar najpoineflibnejše naragne dediščine _Slouenije 1. del Vse publikacije lahko naročite na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, 61000 Ljubljana TISKARNA Tel. 061/301-542 B. & M. Povše, Povšetova ul. 36a, LJubljana ZRSVN 8/261 9 I ( U J U U tC-ZUJO VSEBINA ČLANKI Andrej Martinčič: Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov iMusci) v Sloveniji POROČILA Izobraževanje za trajnostni turizem 167 Schwangauska izjava (CIPRA) 169 Gospodarjenje z otoškimi in obalnimi ekosistemi v Mediteranu Mednarodne konvencije 171 Izjava o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, 1992) 173 Letno zasedanje FNNPE, Europark 92 177 Turizem in zavarovana območja 178 PRIZNANJA IN NAGRADE Steletova priznanja in nagrade 182 KNJIŽEVNA POROČILA Dolenjski zbornik 185 POPRAVKI 189 CONTENTS ARTICLES Andrej Martinčič: The Red List of Threatened Mosses {Musci) in Slovenia REPORTS 167 ACKNOLEDGEMENTS AND AWARDS 182 BOOK REPORTS 185 ERRATA 189 9770506425058