T3 7 S1 2 2 GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO II. LJUBLJANA, 1. JANUARJA 1962 ST. 1 LETNA SKUPŠČINA ORGANIZACIJE LMS NAŠE OBČNE DELO NAŠE MLADINE nedeljo, 11. decembra, je bila v tovarni letna skupščina orga-nizacije LMS na^e občine. Mladinci so v pestri razpravi, ki je zajela domala 'TBa Področja mladinskega udejstvova-^ja, kritično ocenili delo svojih aktivov nila ^<),n^u‘ja Ijutlske ^ občini je 43 organizacij LMS, v ««tenh je zajetih okrog 4200 mladin-1 B,> velanjeni v enajstih organi-zacijah v podjetjih, sedmih šolskih, I AT«111 .Va^di in štirih organizacijah Pri stanovmijskih skupnostih. Ta P^l^ist mladinskih organizacij je pov-ol.ilioo težav v delu občinskega j- r.1, Ia’ S(> bile se bolj vidne, Icer *_ • ° ^Ijtivnih le nekaj Članov sekre-Vfv, ! , , )nnsii<', ki bi morale reševati VmJ^0 . mat*ko mladine, pa so spale. P a same., ali so se člani Lanskoletnega n"i ’ komiteja zavedali, l?ih- Potrelmo je vskladiti 0 z izobraževanjem in najti pri-10 da ne bo trpelo ne . J e (lrugo. Sele ideo'oško izobražen L- Hu^ben mladinec bo pripomogel Post ros ti mladinskega dela. ^ Zanimivo je, da v podjetjih, kjer ganil, “j1 aovzrcK'iIi, da so mladinske votariI^aC1Je V P0^®^^ večinoma ži- gu,|^K t/.a drugače je v mladinskih or-8ld(, l^’11 J1a šolah in pri stanovanj - ^ sku^ostih, kjer je* bilo delo iz-v«,u.. . P*8fro m plodno, še posebno ajmlajše člane, dijake Pri*j„r 'y’ K1 80 pokazali največ ONike dela so bile tako ^Lalineo’ d® .j® l!l,lko 8koraJ Vtìak točie 1^ !,a.'® 8v°je interesno i>od-Ure «’ Krofkb klubi mladih in debatne " prikazali zavidljive uspehe. togjn^ "T'U klkk" štejemo tudi lejih !u ndhiske delovne brigade, ki *^uiite Prvi" organiziral občinski LMS, in bo dosegle lepe uspe- he, čeprav ni bilo kadrov za vodstvo brigad. Mladinska organizacija v naši občini dosega kljub občasnim spodrsljajem vedno večje uspehe. V sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami vzgaja in uči našo mladino, zato ji je potrebna materialna in moralna pomoč. Uredništvo ,,Waše ftotnune" želi vsem svojim èralcem m pre6i-valcem občine Uič-Rudni& srečno novo leto 1962 SREČNO NOVO LETO/ Stopamo v novo leto, polni velikih teženj in želja v prihodnosti. In oziramo se na pot, prehojeno v preteklem letu: ocenjujemo, kaj vse smo že storili, katere želje smo že uresničili in česa nam še ni uspelo, pa bomo morali storiti jutri. Pri tem ugotavljamo, da je bilo preteklo leto zelo razgibano, da so bili storjeni veliki napori vse naše socialistične skupnosti za ustvarjanje lepšega življenja doma in v svetu. Da, tudi v svetu. Napori naše domovine za očuvanje miru [»omenijo velik prispevek težnjam milijonov po vseh kontinentih, da hi se zmanjšala nasprotja, ki ustvarjajo grozečo nevarnost za obstoj človeštva. Nasprotja v svetu, ki so v blokovski politiki našla najugodnejša tla za zaostrevanje, so v preteklem letu privedla do vrste kritičnih momentov. Hladna vojna je nesluten razvoj znanosti in tehnike podredila predvsem iskanju naj pošastne j ših uničevalnih sredstev. Sistem oboroževanja je dal sredstva z grozotno uničevalno močjo v roke zelo malo odgovornim ljudem. Nosilci sistemov, ki slonijo na izkoriščanju posameznikov ali narodov, spoznavajo, da jim mogočna želja množic |h) napredku vse bolj izpodkopava korenine. Pripravljeni so storiti vse, da bi ta napredek zavrli, letos pokazali naivec n]u krivičnih razlik med ekonomsko razvitimi in zaostalimi državami in enakomernejšem razvoju proizvajalnih sil, v boju za nove družbene odnose, za uveljavljanje človekove osebnosti ter lastnega odločanja o svojem delu in življenju, v težnji jm> enakopravnih odnos in med narodi in državami. Pred-vsem pa se ta težnja kaže v naporih za utrditev miru. Ne miru za vsako ceno kot odraza kapitulacije, ampak pošte- nega miru, ki bi omogočal pot napredku in ki bi dajal človeštvu trajnejše in boljše perspektive. Tem naprednim težnjam je dajala naša domovina svoj dostojen delež. Dajala s svojo jasno politiko aktivne mednarodne koeksistence, dajala s svojim razvojem in uspehi tega razvoja. Dosledna podjiora vsem naprednim stališčem v najrazličnejših mednarodnih forumih in v raznih mednarodnih srečanjih, nenehna pobuda za afirmacijo naprednih teženj in za vse močnejše uveljavljanje progresivnih sil v urejanju mednarodnih problemov, dajala z ekonomsko pomočjo zaostalim državam kot enakopravnim partnerjem. Poseben pa je bil delež naše domovine in osebno tovariša Tita pri tako mogočni in enotni manifestaciji volje za aktivno sodelovanje [»ri urejanju mednarodnih vprašanj za interese miru in napredita, kot je bila Beograjska konferenca. Skušali so jo preprečiti s političnimi in gospodarskimi grožnjami, celo atomsko Lombo so preizkusili na dan njenega začetka. Joda načela Beograjske konference so bila močnejša, vse grožnje niso mogle zmanjšati odločne volje in enotnih stališč za mir in napredek tako velikega števila predstavnikov držav z najraz-ličmejšimi družbenimi sistemi. Beograjska konferenca je odprla novo poglavje v zgodovini mednarodnih odnosov, poglavje^ vse večjega uvel javljati ja doslej neupoštevanih, blokovsko nevezanih držav, poglavje, ko se je moralna moč malih, a mnogih, postavila [»o robu megatonskemu pritisku. Ce sta oba bloka še mislila, da je Beograjska konferenca samo trenuten plamen nepre-računljivega navdušenja mladih, v glavnem komaj osvobojenih držav, ki so jih še vedno smatrali kot rezervo za oba bloka, jim je konkretna nadaljnja politična akcija, predvsem pa nastop izv’eaiblokovskih držav na XYT stop izvenblokovskih držav na XVI. te iluzije povsem izbil. In kaj daje naši domovini ugled in zaupanje, da lahko toliko prispeva k takšnemu razvoju v svetu? Predvsem to, da se njena dejanja ne razlikujejo od njenih besed. Načela, za katera se zavzemamo v mednarodnih odnosih, uspešno preizkušamo v naši vsakodnevni praksi pri poglabljanju socialističnih družbenih odnosov. Uspehi, ki jih vsak naš delovni človek dosega vsak dan na najrazličnejših področjih družbene ustvarjalnosti, predstavljajo osnovo tisti mogočni moralni sili, ki je dala naši domovini v njenih stremljenjih po miru in napredku tisto mesto in ugled, ki ji resnično pripada. V nas samih, v vseh nas, v našem delu in naših uspehih je moč in ugled naše domovane. Zato naj tudi novoletno voščilo velja [našemu delu in nam vsem. S. V o š n j a k V novem letu 1962 ŽELIJO MNOGO USPEHOV IN NOVIH DELOVNIH ZMAG OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITET ZKS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE LMS LJUBLJANA-VIC-RUDNIK. NAŠI NOVOLETNI RAZGOVORI s predstavniki ljudske oblasti In organizacij Predsednik ObLO Ivan Rome Tovariš predsednik! Za našo komuno. predstavlja poseljen pomen premajhna razvitost proizvajalnih sil glede na število prebivalstva naše komune, zato le-ta ne more zagotoviti v celoti niti vseh najnujnejših potrei» po splošnih komunalnih in drugih družbenih službah. Če upoštevamo, da je ustvarjanje materialne osnove v dokaj nerazviti komuni vprašanje casa, vas naprošamo, da nam v osnovnih obrisih poveste, kakšna je perspektiva naše komune v nadaljnjem razvoju krepitve materialne osnove ? Po obsežnosti sodi naša komuna ned naj večje v republiki, saj meri 52.220 ha, po trenutni gospodarski moči pa med srednje razvite komune. V občini, ki šteje 52.226 prebivalcev je 30.687 aktivnih, dela zmožnih državljanov, od katerih je zajroslenih v gospodarskih organizacijah, ustanovah in pri zasebnih obrtnikih 18.825, v privatnem krr.edjstvu in svobodnih poklicih pa 11.862. Od 18.826 produktivnih državljanov, ki so zaposleni v gospodarskili organizacijah, ustanovah in pri privatnih obrtnikih, je zaposlenih na območju občine 11.522, izven območja pa 7303. Ti pokazatelji zaposlenosti naših državljanov, pre Lser.i pa veliko število zaposlenih izven območja občine, nam jasno kažejo, da ne moremo zaposljevati vseh občanov zaradi slabo razvitega industrijskega potenciala; zato bo najvažnejša naloga družbenih organov in občinskega LO, da v perspektivnem razvoju s skupnimi napori pospešimo pridobivanje novih proizvajalnih kapacitet. 1 Za hitrejši gospodarski razvoj komune so podane vse možnosti. To bomo dosegli z razširitvijo že obstoječih (Tovarna vijakov, Utensilia, Ilirija, Splošno ključavničarstvo, Tekstilka) in gradnjo novih proizvajalnih kapacitet, saj žele nekatere gospodarske organizacije iz drugih ljubljanskih občin dobiti lokacijo za novogradnje in razši-ritev prav mi našem območju. Tako se bo že v bližnji prihodnosti preselilo v našo občino več industrijskih in obrtnih podjetij, ki bodo znatno okrepila proizvodno kapaciteto naše občine. Poleg že nakazanih možnosti za dvig naše gospodarske moči pa ne smerne pozabiti na velike možnosti za razvoj turizma. Za to se že pripravljajo načrti za gradnjo rekreacijskih centrov na Krimskem področju in drugih primernih krajih, za kar bodo potrebna precejšnja finančna sredstva. Ker pa dvig rekreacijskega turizma ni samo interes naše občine, ampak vsega mest- nega področja, bo tudi financiranje gradnje teh turističnih objektov ne samo skrb nas, temveč bodo v ta namen najeti krediti iz družbenih investicijskih skladov višjih teritorialnih enot. Kljub temu, da našo občino štejemo za mestno, je pretežni del področja kmetijski, saj je, od celotne površine 52.220 ha, obdelovalnih površin 27.984 ha, gozdov pa 22.453 ha. Perspektivni razvoj kmetijstva predvideva v naslednjih petih letih povečanje proizvodnje za 56 o/o glede na realizacijo leta 1960. Predvideni porast proizvodnje temelji na povečanju proizvodnje družbenega sektorja in kooperacijske proizvodnje. Za zagotovitev predvidene proizvodnje je pogoj, da bodo vsklajeni splošni družbeno - ekonomski činitelji, dobro organizirano delo zadružnih organizacij z njihovo strokovno službo, večja specializiranost proizvodnje ob upoštevanju naravnih in tržnih pogojev, zagotovitev materialnih in finančnih sredstev, razvijanje različnih oblik kooperacijskih odnosov z individualnimi proizvajalci itd. V naslednjih letih predvidev amo, da se bodo površine družbenih gospodarstev razširile z dokončno arondacijo zemljišč SLP, z nakupom in zakupom zemljišč. Na ta način bomo povečali obdelovalna zemljišča družbenega sektorja od sedanjih 9 o/o na 23 o/o vseh obdelovalnih površin. Te površine pa bodo z nadaljnjimi melioracijami in hidromelioracijami sposobne za večjo kmetijsko proizvodnjo. Ugodnejši razvoj gospodarstva v letu 1962 in v prihodnjih letih pa bo posledica uvajanja novega gospodar- skega sistema, ki stimulira zmanjšanje poslovnih stroškov in višjo produktiv nost dela itd. Ta sistem je že letos pokazal velike prednosti, saj je razmerje delitve dohodka med podjetjem in pa družbo za delovne kolektive veliko bolj ugodno, tako da je gospodarskim organizacijam ostalo precej več sredstev za sklade, ki jih bodo lahko porabili za razširitev proizvodnih kapacket in za izgradnjo osebnega in pa družbenega standarda proizvajaIcev . ’ Pričakujejo se tudi predpisi, na podlagi katerih se bodo plačevali prispevki iz osebnih dohodkov in proračunski prispevki [»o kraju prebivališča in ne več po kraju zaposlitve. \ tem primeru se bodo adekvatno zvišali tudi dohodki komune. Z izpolnitvijo vseh zgoraj naštetih nalog, ki so pred nami. se bo struktura komune bistveno spremenila, ker se bo s tem znatno dvignila njena gospodarska moč, in sicer v tolikšni meri. da bomo lahko uspešneje reševali komunalne, stanovanjske, šolske in druge probleme družbenega standarda. Za hitrejši razvoj pa bomo morali skupno mobilizirati vse sile in to predvsem prek krajevnih odborov, krajevnih skupnosti in stanovanjskih skupnosti, saj bo čedalje več nalog, ki jih bodo morali ti organi reševati sami, predvsem drobnih zadev, ki sodijo v krajevne pristojnosti, rešujejo jih pa še vedno upravni organi ljudskega od-. bora. Zato bo naloga občinskega Ljudskega odbora, da v bodoče prenese čimveč pristojnosti na krajevne odbore, na krajevne skupnosti in na stanovanjske skupnosti, s čemer se bb prav gotovo pocenilo reševanje raznih zadev v korist občanov. Sekretar ObKZKS Slavko Inž. Jakofčlč O odpravljanju in premagovanju subjektivnih slabosti v Zvezi komunistov ter o pojavih nerazumevanja in prilagajanja novim, neizogibnim spremembam v vlogi in načelu delovanja komunistov v novem gospodarskem sistemu je bilo v razpravi na peti seji našega občinskega komiteja ZKS . precej kritičnih pripomb. V nadaljnjem izpopolnjevanju metod dela naših organizacij ŽK postaja vse bolj poglavitno vključiti člane ZK še bolj v sredino vseh družbeno-političnih in idej-nih gibanj in doseči, da laido do njih pokazali še bolj aktiven odnos. Ciani ZK bodo morali prav gotovo v večji meri spremljati in razvijati socialistične odnose povsod, kjer žive in delajo, in se zavzemati za njihovo uresničitev. Vse to pa zahteva nenehno idejno delo in več zavesti pri nekaterih članih ZK. Kaj menite o tem? Ze samo vprašanje odgovarja na nekatere aktualne probleme iz ile la Zveze komunistov. Občinski komite debi že dalj časa na tem, da bi člani Zveze komunistov doumeli globoke spremembe v našem družbenem življenju in temu prilagodili svojo aktivnost. Nekateri naši člani radi pozabljajo, da smo v šestnajstletnem obdobju po revoluciji dosegli pomembne uspehe, ne samo na gospodarskem, temveč tudi na področju družbenih odnosov'. Zveza komunistov še |>osei>cj podpira razvijanje teh odnosov v smeri aktivnega sodelovanja čim širšega kroga občanov v družbenih organih. Te stvari niso nove. Ugotavljamo [»a. da virajo razvoj socialističnih družbenih odnosov. O tem je govoril tudi ITI fplenum CK ZKJ. Prav na osnovi smer-nic plenuma bodo morali občinski komite, osnovne organizacije ZK in posamezni komunisti prispevati največ naporov za odpravo raznih pomanjkljivosti. •>. y, m Il V Uveljavljamo novi gospodarski sistem, v katerem je vloga kolektiva, kakor tudi pisameznega proizvajalca veliko večja. Proizvajalci so dobili več sredstev v upravljanje, poudarjam, v upravljanje ne pa osebno razpolaganje. Ugotavljamo, da so prav v zadnjem času nekateri naši tovariši izgubili občutek smotrnega gospodarjenja z zaupanimi družbenimi sredstvi. Za njih kemu po njegovem delu", spreminjajo sebi v prid v načelo po svojih potrebah. Takih pomanjkljivosti komunisti ne moremo dovoliti, posebno pa ne svojim članom, ker niso v skladu z likom komunista in tudi ne z osnovno linijo Zveze komunistov. Narobe bi bilo, če bi posploševali, da so takšna gladanja lastna vsem našim vodilnim tovarišem v gospodarstvu. Dovolj primerov pa je, da je treba obsoditi in ukrepati proti nosilcem takih teženj; zlasti še zato, ker nekatere gospodarske organizacije v naši občini — kljub temu. da je v zadnjem času naša javnost zavzela jasno stališče do politike delitve dohodkov — niso spremenil® kriterijev nagrajevanja in še vedno izplačujejo vodilnim tovarišem nesorazmerno visoke prejemke. Subjektivno obarvani pravilnik, ki je bil poli" jen od družbenih organov, tem tov arišem ne more služiti kot opravičilo. 0 teh stvareh govorim za to. ker so trenutno aktualne in ker želim, da komunisti in tudi nekomunisti več razmišljajo o notranjih odnosih v kolektivih ter pravočasno usmerijo svojo uklb" most v odprav ljanje raznih negativnih pojavov. Družbeno živ ljenje v komuni je ob razvitem samoupravljanju in upravljanju — kjer sodelujejo tisoči občanov v' neštetih organih in organizacijah na raznih področjih od prosvete, zdravstva, stanovanjskih in krajevnih skup' nosti do gospodarstva in družbono-po-liričnih organizacij. — izredno hitro in pestro. Komuna in njene organizacije dobivajo iz dneva v dan večj® pristojnosti. Lahko pričakujemo, da bo šla nova ustava glede tega še ko rab naprej. Vse to pa nalaga vsem pozitivnim subjektivnim silam nekoliko večjo odgovornost. Razvejani sistem samoupravljanja! ki vse bolj omejuje vlogo višjih organov glede na dajanje priporočil in j** sprejemanje splošnih načel, omogo°^’ da izstopajo razni ozki lokalistični hj osebni interesi, ki so tuji socia list id11 družbi. Prav to pa ne zmanjšuje, ampak povečuje vlogo Zveze komunistovih »večan a vloga Zveze komunistov ^ mora odražati v tem. da se njeni člau1 borijo proti vsem socializmu tujim težnjam z močjo dokazov na osnovi p°' znavanju našega socialističnega razvoja in z osebnim vzgledom na javnib tribunah, ne pa s preživelimi birokratskimi metodami diktiranja. Zveza komunistov je bila in ostane pobudnik demokratičnih tribun, v okviru kat®1'1'1 je dana možnost vsakemu našemu dobronamernemu občanu, da aktivno deluje v javnem življenju. Zveza komunistov je organizacija najaktivnej^il', državljanov, ki so se zavestno vkljO' čili v njene vrste, da bi tako več P1’1' spevali k nadaljnjemu razvoju. Cho1' stvo v ZK torej ne daje članom I*r schnili pravic, ampak dolžnosti in °‘r veznosti. Istočasno pa moramo ugotoviti, da se je uspel vključiti v na, vrste del malomeščanskih in kari®1’1 stičnih elementov, ki nimajo nič skup iuega s programom in statutom ZK- _ Ze zadnja seja našega komiteju J na osnovi TI F. plenuma CK ZKJ '/,li vzela kritičen odnos do nekaterih J1® gativnih pojavov pri komunistih! delajo v gospodarstvu, o čemer gov° ri j o tudi sklepi te seje. Srečno 1962 nekateri vodilni tovariši, med njimi pojem, kaj je moralno, ko gr® za dniž-tudi naši člani, premalo upoštevajo |>«na sredstva, za sredstva kolektiva, vlogo družbenih organov in s tem za- ne obstaja. Socialistično načelo „vsn- ri f LJUBLJANA • JU G OSLAVIJA VELETRGOVIN* IMPORT • EXPORT Predsednik ObO SZDL Jože Žumer Prosimo Vas, tla bralcem „Na-še komune« poveste, za katere bistvene naloge se je zavzemala občanska organizacija SZDL v minulem letu, v čem so vidni njeni uspehi V Nafe bralce pa tudi zanimajo neposredne naloge občinske organizacije SZDL kakor tutli KO SZDL v novem letu 1962 pri uveljavljanju družbenega samoupravljanja in krepitvi komunalnega sistema. maini pomoči občine. Sveti stanovaaij-skih skupnosti pa so v tem letu prevzeli in vodili vse otroško-varstviene zavode, formirali številne uslužaiostne servise ter aktivno sodelovali pri sestavi urbanističnih in zazidalnih načrtov, — delavnost krajevnih odborov SZDL se je v večini primerov razširila na obravnavanje vseh aktualnih vprašanj komune in ožje skupnosti. Krajevni odbori SZDL so bili glavni pobudniki delavnosti krajevnih in stanovanjskih skupnosti, v mnogih primerih pa tudi šolskih odborov, zadružnih svetov in drugih samoupravnih organov; — tudi na področju seznanjanja občanov z aktuabiimi ekonomsko-druž-benimi problemi in zunanje-političnimi vprašanji je Socialistična zveza dosegla ugodne rezultate. Pomembno vlogo pri tem je odigral lokalni časopis „Naša komuna«, glasilo občinskega odbora SZDL, Id izliaja mesečno v 3500 izvodih. Dalje naj omenim predavateljsko skupino naše Delavske univerze, saj v občini skoraj ni kraja, kjer ni v tem letu opravila eno ali več predavanj s področja aktualnih ekonon sko-družbenih in zunanje-političnih vprašanj po programu komisije za iceološko-vzgoj- Ideja o svobodnem proizvajalcu je v naši domovini stvarnost. Dosedanji napori v sn eri krepitve socialističnih družbe lih odnosov so zelo ugodno vplivali na družbeno gospodarsko življenje. Naše bralce bo gotovo zanimalo, v kakšni meri so naše sindikalne organizacije vplivale na večji razmah notranje demokracije v delavskem samoupravljanju in če tudi v naši komuni že lahko govorimo o vsebini kot obliki odpravljanja mezdnih odnosov in približevanju upravljanja čim širšemu krogu proizvajalcev? Odgovor na zastavljeno vprašanje Je pravzaprav težaven, ker moram pri Popisn i hi upoštevati tako splošn e nage. Socialistične zveze v sedanji raz-'ejm stopnji, kot specifične naloge, ' 80 jih narekovali problemi naše ko-tme. fe naloge pa seveda niso bile .r, J *rie g-ede na velikost in na razno-«Bt problemov kom ut. e, ki se je urinirala v začetku letošnjega leta iz ea mestnega in obširnega izrazito eckega področja. Hkrati pa ne sme-<> prezreti še nalog SZDL v zvezi s «premembami gospodarskega sistema uvedbo restrikcijskih ukrepov. Žanr« ?, ^r!no8ti nalog v letu 1961 bom ^ naloge, katerim je posve-^.nasa organizacija največ poaor- ndkT IJoni občinski odbori bi easa 'v' <,dh<>ri SZDl, posvetili največ bil0' .^o tahko trdim, da skoro ni h,, r' h *' b is l< c ga ali krajevnega od-gil, j dJL, na kateri niso, poleg dm-v«J., v* 'ravnavaU eno izmed navedenih Ulj. na vprašanja. V tem letu so zaživeli tudi zbori volilcev; — na tem mestu moram omeniti se razne razprave bi posvetovanja o konkretnih problemih s področja proizvodnje in družbenih služb, ki jih je skliceval občinski odbor SZDL, in so dala pozitivne pobude in zaključke. V prihodnjem letu bo treba delo na vseh omenjenih področjih le še intenzivneje nadaljevati. Posebno skrb pa bo SZ Dl. posvetila aktivizaciji občanov pri reševanju krajevnih komunalnih in socialno-zdravstvenib vprašanj v okviru krajevnih, oziroma stanovanjskih skupnosti. V zvezi s tem se bo zav zemala za to, da se krajevnim in stanovanjskim skupnostim zagotove vsaj minimalna stalna finančna sredstva in da se reševanje vseh problemov kraja, oziroma naselja, ki neposredno zadevajo prebivalce — prenesejo v njihovo pristojnost. Skrb za redno sklicevanje in dobro pripravo zliorov volivcev ter aktivnejše delovanje sekcij pri krajevnih odborih SZDL lw) važna naloga Socialistične zveze. Seveda moramo v prihodnjem letu upoštevati tudi naloge Socialistične zveze v zvezi z novo ustavo, kot so razprava o osnutkih ustave (zvezne in republiške), volitve predstavniških organov in druge naloge Socialistične zveze, ki jih bo nova ustava določila. Predsednik ObSS Jože Mesarič vPi,aŠa N- r ' je jj*' iterili področjih smo imeli več. teži, uianjše uspehe, je trenutno del,., ' Na nekaterih področjih Beh-8° P,,/','vni rezultati vendarle __1 ‘'I ‘(pazni. Po so predvsem : dn,ŽI) 'Vši® samostojnost bi pobuda »o to*V ii 8?,n,mPraviiih organov, kot hovojn*". . )r‘ krajevnih skupnosti, sta-60ctal^8U 8vet‘! staiti odbori in sveti tUer,,,10 Z<^1 zavodov. Pri tem borov 'V P'^tej omeniti delavnost od-tateJn • rajovmih skupnosti, ki so v jih Jta-» tatu ilogradili v jietili kra-objej.,*8 ul vodovode bi zgradili več ^tastov,' komunalnega značaja (garaže, > tokahie ceste itd.) ob muli- no bi splošno vprašanje in odgovor manj bi moral biti dokaj obširen. Skušal bom izluščiti trenutno najpomembnejše probleme, ki jih rešujejo naše sindikalne organizacije ob vsestranski pomoči občinskega sindikalnega sveta. Kar zadeva decentralizacijo delavskega samoupravljanja, so se v to sindikalne podružnice vključile v polni meri. Zlasli pa lahko to trdimo za podružnice \ večjih gospodarskih organizacijah. Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, je videli, da je do lanskega leta v naših večjih kolektivih, ki zaposlujejo nekaj sto delavcev, sodelovalo v delavskem samoupravljanju, to je v delavskih svetih bi upravnih odborih, komaj 7,4o/o od vseh zaposlenih, oziroma vsaki 13. proizvajalec. V srednje velikih kolektivih, kjer je zaposlenih od 50 jmi do približno 150 ljudi, jwi je sodelovalo v organih upravljanja 19,6 odstotkov, ali vsak [veti proizvajalec. Le-tu je bilo stanje nekoliko boljše, oziroma ugodnejše kot v velikih kolektivih. V manjših kolektivih, to je do 30 zaposlenih, pa so praktično vsi sodelovali pri samoupravljanju. Ce smo govorili, da je bil do lanskega leta v v ečjib kolektiv ih odstotek sodelujočih v organih samoupravljanja odločno prenizek iu nezadovoljiv, to me moremo trditi sedaj, ko smo po vsestranski akciji izvolili — zlasti pa v drugi polovici letošnjega leta — nove organe, to je obratne delavske svete, svete ekonomskih enot, ponekod pa tudi predsednike obračunskih enot. Iz majnovejšili podatkov vidimo, da se je bivši odstotek od 7,4 povečal na 12,3 to je za 5,4 o/0. Na ta način praktično sodeluje pri samoupravljanju vsak enajsti proizvajalec. V srednje velikih kolektivih pa sc je prejšnji odstotek spremenil od 19.6 na 23,4 oziroma za 3.3"o. sodeluje pa pri samoupravljanju vsak tretji proizvajalec. Navedeni podatki so sicer s[mk1-budhi, vendar nas ne morejo povsem zadovoljiti. Stanje se bo vsekakor izboljšalo ob uvedbi ekonomskih enot v se nekaterih srednje velikih gospodarskih organizacijah, kjer so vse priprave v teku. Kar zadeva odpravo mezdnih odnosov, pa menim, da o tako imenovanih mezdnih odnosih ne moremo več govoriti, ker praktično nagrajujejo že skoraj v vseli kolektivih proizvajalce in člane uprav po dejansko opravljenem delu. V kolikor pa še tu ali tam lahko govorimo o mezdnem odnosu, pa so to le redki primeri, ki jih me velja več jemati resno in le-ti bodo z uvedbo novih pravilnikov' o delitvi čistega hi osebnih dohodkov povsem odpravljeni. Poudariti moram, da so sindikalne podružnice glede uvajanja ekonomskih enot in volitev obratnih delavskih svetov in ostalih organov odigrale zelo pomembno vlogo, nič manjšo vlogo pa ne odigravajo pri delu in razpravah o uvedbi omenjenih pravilnikov. Naše nadaljnje naloge, predvsem v zimski sezoni 1961—62, pa bodo zlasti v tem, da bomo tako naš ohčbiski svet kakor sindikalne podružnice v nenehni povezavi z zborom proizvajalcev pri občini bi z delavskimi sveti z nezmanjšano vnemo še naprej utrjevali in razširjali delavsko samoupravo na čim širši krog ljudi — proizvajalcev. Po drugi strani pa bomo stremeli, da bo politika nagrajevanja delavcev pač takšna, ki bo v skladu s splošnimi jugoslovanskimi, republiškimi in občinskimi normami, istočasno pa odraz hotenj slehernega proizvajalca. Ce bomo dosegli to, v kar n® dvomimo, pa bo vsekakor v splošnem tudi življenjska raven delavcev nenehno naraščala, seveda pogojeno z nenehnim porastom produktivnosti dela. Končno menim, da so naše sindikalne podružnice opravičile svoj obstoj bi se nam ni treba bati, da ne bi, kakor doslej, tudi te naloge uspešno izpolnili. Predsednik ObKLMS Ciril Pevec ..Imamo eno samo mladino«, je dejal na konferenci tovariš Ciril Pevec, novi predsednik občinskega komiteja LMS, ,.jne smemo razlikovati delavske, kmečke in šolske mladine. Ne sme se več dogoditi, da mlad intelektualec v podjetju zviška gleda na neposrednega proizvajalca«. „Naša občina je pretežno kmetijska; precej mladih dela v kmetijskih zadrugah, še več pa jih gospodari doma, kot samostojni kmetovalci ali pa pomagajo svojim staršem pri delu |na kmetiji, in zanje nismo naredili nič. Letos je skrb in delo s to mladino ena izmed poglavitnih nalog novoizvoljenega komiteja. Mnogi izmed teh mladincev ne vedo, ali bodo drugo leto še delali na svojih posestvih, ali bodo šli v mesto v industrijo, na vasi pa obstajajo le stari. Več pozornosti bomo letos posvetili mladim kadrom mladinskih vodstev. Seminarji, po semhiarjih pa načrtno delo s seminaristi, naj naučijo bi izpopolnijo naša mladinska vodstva v teoriji in v praktičnem delu. " Srečno 1962 Pred britjem uporabljajte redno A vodico afler simvinp lolion ----------------- p0 j)rjtju pa vodica pred^itierc B vodico Ckdhoq VEDROG LJUBLJANA Razprava LO o poslovanju gospodarskih organizacij Gospodarski uspehi občine v 9 mesecih Analize o poslovanju gospodarskih organizacij na območju občine Ljubljana-Vič-Hudnik v devet mesecev letošnjega leta kažejo, da se je sicer gospodarska dejavnost v občini letos nadalje povečala, vendar je bilo to naraščanje neenakomerno po posameznih gospodarskih panogah, oziroma po strokah. Ta neenakomernost v gospodarskem razvoju je posebno značilna v obrtni panogi, v kateri je prišlo do bistvenih sprememb finančno-pravnega značaja, ki so tako vplivale na delovanje in delitev doseženega dohodka. V analizi o poslovanju gospodarskih organizacij je zajeta večina podjetij in sicer: iz panoge industrije 12 podjetij in 9 obratov, iz panoge gradbeništva 6 podjetij, iz panoge trgovine 3 podjetja, iz panoge gostinstva 35 gostiln, bifejes' in delavskih restavracij, iz panoge obrti 28 podjetij in delavnic, od tega 21 obrtnih podjetij in delavnic, ki so na rednem obračunu in 7 obrtnih podjetij in delavnic, ki so na pavšalnem obračunu. Skupno je analiziranih 84 gospodarskih organizacij. Kmetijsko posestvo Barje ter kmetijske zadruge v analizi niso zajete, ker te gospodarske organizacije niso dolžne izdelati periodičnih obračunov, temveč samo letne zaključne račune. Nekatere gospodarske organizacije iz panoge gostinstva ih obrti pa periodičnega obračuna sploh piso sestavile in tudi ne predložile banki in občini. Seveda bodo zato nosile posledice. O uspehih devetmesečnega poslovanja gospodarskih organizacij so ob-vanja gospodarskih organizacij so razpravljali pristojni gospodarski sveti SKLEPI V. seje Ob K ZKS Vič - Rudnik dne 11. XII. 1961 Ugotovitve III. plenuma glede vloge Zveze komunistov pri delitvi dohodka v podjetjih veljajo v veliki meri tudi za podjetja naše občine. Nekatere osnovne organizacije ZK premalo razpravljajo o vprašanju notranjih odnosov', delitve dohodka in ne zavzemajo pravilnih stališč do problemov pri uvajanju novega gospodarskega sistema. Pri obravnavanju vloge Zveze komunistov' v naših gospodarskih organizacijah pri nekaterih osnovnih organizacijah opažamo pomanjkljivosti, ki so take, da je prišlo do dokaj neurejenih razmer in se pojavljajo kot: • Dušenje delavskega samoupravljanja in demokratičnih pravic proizvajalcev ter odnosov v podjetju predvsem s strani vodilnih uslužbencev, zlasti direktorjev in upravnikov. • Notranja nepravilna delitev dohodkov, ki se kaže v pretiranih osebnih dphodkih in v celoti tudi v neopravičenem prejemanju visokih osebnih dohodkov vodilnih uslužbencev — članov Zveze komunistov in ostalih v primerjavi z ostalimi člani delovnega kolektiva. Med drugim najbolj izstopajo naslednja podjetja: ELES, Elektropro-jekt, Tovarna vijakov, Ilirija, Splošno ključavničarstvo, Mercator, Tobačna tovarna, Vedrog, Tesarstvo in Žaga Kozarje. • Zato so v teh podjetjih nastala trenja in osebna nasprotja, do katerih komunisti niti celotna osnovna organizacija, niso zavzemali pravilnih stališč, in so dopuščali take pojave. • Ti primeri so še bolj očitni za področje naše občine, ki ima majhna in slabo razvita industrijska podjetja. Zato bi dohodek ob delitvi morala v večji meri usmerjati v sklade za razširjeno reprodukcijo, kot pa v sklade za osebno dohodke. Zlasti pri majhnih im obrtnih podjetjih se opaža precejšnja kratkovidnost za gospodarjenje. Nikakor ni sprejemljivo, da so prav ta podjetja skorajda tekmovala v izplačilih z gospodarsko močnejšimi podjetji. Posledica tega je, da so taka podjetja prišla v težko gospodarsko situacijo ali celo v likvidacijo. Na primer Žimnica, Savica, Projektivni biro „Rudnik“ in še nekatera. • Premajhna kritičnost do teh negativnih pojavov v gospodarstvu, malo- marni odnosi do gospodarjenja v podjetjih od strani direktorjev in osnovne organizacije ZK se kaže tudi v kaznovalni politiki. Komite je na primer sodil za upravičeno, da kaznuje za tako stanje in odnose direktorja podjetja Savica z izključitvijo iz Zveze komunistov ter člane osnovne organizacije ZK z opominom kot sokrive, direktorja podjetja Žimnica pa z izključitvijo iz Zveze komunistov. • Velike nepravilnosti pri delu osnovnih organizacij se kažejo tudi v tem, da komuniste in druge, ki upravičeno iznašajo negativne pojave, kličejo na odgovornost in proti njim tudi ukrepajo. O takih primerih naj razpravlja osnovna organizacija in zavzame pravilno stališče. Na primer v podjetju KIP-pečarstvo je osnovna organizacija izključila člana Zveze komunistov (predsednika sindikalne podružnice) brez temeljite obravnave, na predlog direktorja. Občinski komite je kazen tovariša Koželja o izključitvi razveljavil, ker je komisija, ki jo je komite poslal v podjetje, ugotovila vzroke nepravilne izključitve. Osnovna organizacija v tem primeru ni samostojno ukrepala, bila je poti vplivom, zato je komite sprejel sklep, da celotno osnovno organizacijo kaznuje z opominom, direktorja podjetja pa z zadnjim opominom [»red izključitvijo iz članstva ZK zaradi kršenja demokratičnih pravic. • Zveza komunistov ne deluje vedno samostojno in je pod vplivom vodilnega kadra — članov ZK. Težiti pa je treba, tla se te sile sprostijo in samostojno delujejo kot najmočnejši politični faktor, hkrati pa se borijo v podjetju proti vsem slabim in negativnim pojavom. Občinski komite ZKS zahteva od osnovnih organizacij ZK, zlasti tistih, kjer se omenjeni problemi pojavljajo, tla o njih razpravljajo, ostro obsodijo krivce takih pojavov in se l»ore za uveljavitev pravilnih stališč \ smislu II. plenuma CK ZKJ in novih metod dela Zveze komunistov. Izvajanje sklepov III. plenuma CK ZKJ je sedaj glavna naloga vodstev ZK im bo zahtevala vrsto ukrepov v tlaljšem časovnem obdobju. Občinski komite ZKS Ljubljana - Vič- Rudnik ni seji dne 2. XII. in občinski ljudski odbor na svoji redni seji dne 9. XII. Razprave o tem so bile zelo obširtie in konkretne, sprejeti so bili tudi določeni sklepi, ki jih bodo morali izvrševati pristojni sveti ter zbor proizvajalcev. Glavne značilnosti gospodarskega razvoja po posameznih panogah gospodarstva so naslednje: INDUSTRIJA Po družbenem planu občine naj bi znašal porast industrijske proizvodnje v letošnjem letu 17,5 o/o glede na doseženo proizvodnjo v letu 1960. V devetih mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja za 17.6 o/o večja kot v istem razdobju preteklega leta, kar daje ugodno perspektivo za izpolnitev planskih nalog za letošnje leto. Posamezna podjetja pa niso izpolnila planskih uslug. Razlogov je več. Poleg že znanih težav z obratnimi sredstvi je treba opozoriti na pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza, na zakasnitve pri dobavah nove strojne opreme, pri prodaji izdelkov zlasti gradbenega materiala pa je treba upoštevati restrikcijske ukrepe, ki so začasno omejili gradbeno investicijsko aktivnost. Doseženi dohodek in dosežem čisti dohodek je pri večini industrijskih podjetij večji, kot v istem razdobju umskega leta. Izjemi sta le podjetji Posavski rudniki in Lesna industrija Podpeč, ki zaradi objektivnih razlogov ne moreta ustvarjati ugodnejšega finančnega efekta. Sredstva čistega dohodka so se v povprečju povečala za 56.2 '/'o v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Iz tega lahko sklepamo, da bo industrijskim podjetjem po zaključni bilanci ostalo znatno več sredstev za njihove sklade, kot v prejšnjih letih. Delovanje novih ekonomskih instru-meintov je za industrijo po sedanjih analizah vsekakor ugodno. GRADBENIŠTVO Na območju občine delujejo štiri projektivna podjetja, Splošno gradbeno [»odjetje ,,Tehnograd“ in podjetje »Tesarstvo«. Vrednost gradbenih del in storitev je znašala v devetih mesecih za 28,6 odstotkov' več, kot v istem razdobju preteklega leta. medtem ko predvideva plan za leto 1961 19,8o/o povečanja. Dohodek je za 31,lo/0, čisti dohodek pa za 30.3«/o večji, kot v istem razdobju preteklega leta. Prav tako, kot industrijska podjetja. občutijo tudi podjetja iz te panoge (posebno še SGP Tehnogrud) pomanjkanje obratnih sredstev. Delavski sveti bodo morali z zaključnim računom usmeriti pretežni del sredstev iz ostanka čistega dohodka v poslovni sklad. TRGOVINA Blagovni promet v trgovini se je v povprečju dvignil za 7.6<>/o. medtem ko predvideva plan le 6o/o povečanje. To povečanje prometa odpade pretežno za trgovino na drobno. število zaposlenih delavcev »e je povečalo v povprečju za 57 oseb ali 17,4o/o več, kot v istem razdobju preteklega leta. Zaloge trgovskega blaga so se [wive-čale pri trgovskem podjetju I Irana za 56,6o/0 ali od 117,9 milij. dinarjev v letu 1960 na 184,9 milij. dinarjev v letu 1961. Nasprotno, kot pri industrijskih in gradbenih podjetjih, znašajo dolgovanja trgovskih podjetij dol »a vi tel jem 870 milij. dinarjev in so za 40,3°/o večja, kot lami v tem razdobju. Terjatve do kupcev znašajo 643,9 milij. dinarjev in so za 7,4 o/o večje, kot terjatve v istem razdobju preteklega leta. V mesecu novembru je bila odprta nova samopostrežna trgovina v Rožni dolini. GOSTINSTVO Na območju občine obratuje 28 gostiln družbenega sektorja, 4 bifeji, 2 turistična doma, 5 obratov za prehrano (DUR-i) ter zaselmih gostiln. Zbor proizvajalcev ter občinski ljudski odbor sta obširno obravnavala gospodarsko stanje in razvoj te gospo-dansko važne panoge. Ugotovljeno jc> tla je vrednost prometa v gostinstvu za 35,6 o/o večja, kot lani v tem razdobju. To povečanje prometa je nastalo deloma zaradi porasta v blagovnem prometu, deloma pa zaradi zvišanja cen za gostinske storitve. Primerjalne analize nekaterih elementov iz strukture celotnega dohodka gostišč pa kažejo določena nasprotja. Finančni efekt poslovanja posameznik gostišč kaže, da je nekaterim gostiščem z močnim prometom ostalo čistega dohodka manj, kot pa gostiščem, ki so dosegla slabši promet. Na primer: Gostilna Zeleni log je dosegla promet 13,5 milij din. od tega ji je ostalo za sklade 1,3 milij. din. Gostilna Krim je dosegla 22 milij .din prometa, za sklade ji je ostalo 2,2 milij. din. Gostilna »Pri Zaharju« je dosegla 14,6 milij. din prometa, za sklade [»a ji je ostalo le 518 tisoč din- Gostilna »Vrhovci« s 15 milij. din prometa je j»a ostalo za sklade le 201 tisoč din itd-Ta nasprotja so tako očitna, da Im» moral zbor proizvajalcev ponovno obravnavati gospodarsko stanje v gostinstvu, potem ko bo dobil Iwtlj podrobbo analizo o tem. Občinski ljudski odbor jo tydi ugotovil, da so pavšalne obdavčitve gostišč prenizke in jih Im» treba v letu 1962 določiti z bolj realnejšimi osnovami. OBRT Od 30 obrtnih podjetij in delavnic je prišlo na podlagi zveznih predpisov 21 obrtnih pod jetij in delavnic iz pavšalnega na redni obračun, 9 obrtnih podjetij in delavnic pa deli dohodek kot pavšal isti. Celotni doliodek so obrtna podjetja presegla v primerjavi z letom l96o za 14,4o/o. Prav tako so planske zadolžitve dosežene z 88,8 o/0. Vsa obrtna podjetja, ki si» prešla iz pavšalineo® obračuna dohodka na redni obračun, a0 morala plačati precej večje prispevke iz dohodka, kot v letu I960, ko bila pavšalirana. V letu 1960 je znaša» ta prispevek 53 milijonov din, v let® 1961 pa 74 milijonov din. Poleg teg® so morala plačati še 47 milijonov dm izrednega prispevku iz dohodka. Pri večjih obrtnih [Mxljetjih se 10 povečanje prispevka iz dohodka me oh' cuti tako močno, medtem ko manj*1* obrtna podjetja težko zmagujejo povečan e dajatve in katera izmeti nj>h ne dosegajo toliko čistega dohodka, u® 1 lii lahko pokrivala izplačane oseb»»® dohodke za devet mesecev'. Sicer situacija še ni kritična, vendar bodo u*0'’ rala nekatera podjetja vložiti vse sile in napore v svojo dejavnost, da hod® do konca leta ustvarila toliko sredstev' čistega dohodka, du bodo lahko pokrivalu osebne dohodke svojih kolektivov- Od obrtnih podjetij, ki so še JJ® pavšalnem obračunu, je naj zmožne]^ Komunalno podjetje V ič z 80 milijo®1 doseženega celotnega dohodku. Osto*® podjetja so manjša, vendar vsa izk®' zujejo precejšen porast celotnega ,h,' hodka proti letu 1960. Pri vseh [»a v sa li rani h podjetjih ** pavšalne dajatve minimalne ter v te111 pogledu podjetja nimajo težav, raze® (Nadaljevtmje na 8. struni* Podjetja in delovni kolektivi želijo srečno novo leto 1962 Zakaj „Iskra servis" v Rožni dolini? Precejšnja gospodarska pridobitev za občino Vič-Rudnik — Lsluge ko ristnikom po vsej Sloveniji in drugih republikah. Zanimivo je omeniti, da zaposlil večine dosedanjega Rožna dolina. Cesta IX—(ia. Moderna enonadstropna stavba, na njej pa Hapis „Iskra-servis". Tja nas je ondati privedla pot, ker smo slišali o velikih delovnih uspehih tega, v naši občini 86le kratko dolio delujočega podjetja. Avtoelektriqni servis je edinstven v Sloveniji k^Jtck obisk v tem servisu je putrisse domneve. Zazvonil j€ telefon: „Halo, tam 8 a-servis? Rj Lahko poslali nekoga, >• uredil anteno za televizor?" — »L»«, popoldne bo prišel." — „Dober j prišel sem, da bi mi popravili radijski sprejemnik. Ima te in te pake..." — „V redu, pridite poju-%1jem.“ — i^Kaj Im že gotovo?" — »^cveda, kar pridite." In spet telefon: »viprostitc, je naš radioaparat že po-Pra^ljen?" — ,,?e, samo kontrolirati ea se moramo, pridite jutri...“ ^ Taksna živahnost je vladala ves čas sprejemnici, zdaj pri te le forni, ztlaj razgovoru s strankami, ki so si kar P°jb>jale kljuko na vratih. Številne ‘J® in manjše želje, povpraševanje j na^vetih in podobno, v oddelkih pa j. k* ^as teklo odmerjeno delo. Tehni-»<> opravljali naloge, ki jih nareku-Jo potrebe ljudi v različnih «Kl^hanike in drugih vejah zvrsteh te ŽE SEDAJ 11 ODDELKOV V razgovoru s šefom servisa tov. Primožičem smo ugotovili, da je fskra-servis eden najpomembnejših sestavnih delov združenega podjetja Iskra, saj opravlja usluge ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Po vsem tem sodeč je bržkone najsodobneje urejen servis v državi. Opremljen je po večini z najmodernejšimi doma izdelanimi aparati, ki zagotavljajo hitro in ceneno, a temeljito popravilo, pa tudi izdelav o različnih nadomestnih delov. V okviru podjetja deluje na-600 m2 površine že doslej naslednjih enajst oddelkov: 1. za popravilo televizorjev, 2. za popravilo vseh vrst radijskih sprejemnikov in gramofonov, 3. za ki-noakustiko in ozvočenje, 4. za kinome-haniko, 5. za avtoelektriko, 6. za električna orodja, 7. za telefonijo, 8. za merilno tehniko, 9. za električne ure, 10. za usmemiške naprave in 11. za industrijsko televizijo. K tem oddelkom bodo v kratkem priključili še oddelek za električne aparate (semaforje, signalno-varnostne naprave itd.). NAJVEČ VISOKO KVALIFICIRANIH MOČI Da servis zmore tako obsežno delo, ki iz dneva v tlan raste, je moral zaposliti veliko število strokovnjakov te stroke in je sedaj na delu 85 moči, v začetku prihodnjega leta pa bo število naraslo celo na 120, medtem ko je predviden porast do leta 1965 na 500 zaposlenih. Največ med njimi je visokokvalificiranih in je sestav takle: en visoko-strokovno kvalificiran, 14 srednje-strokovno kvalificiranih, 33 visokokvalificiranih, 28 kvalificiranih, 3 polkvalifieirani in 5 nekvalificiranih. je servis osebja s področja občine Vič-Rudnik in so tako našli tudi domačini priložnost primernega zaslužka, kar pomeni spet novo korist za naše občane. Jasno pa je, da takšen kader lahko jamči, da bodo dela v tem servisu vselej kvalitetna in temeljita. KRATEK ROK POPRAVIL Z željo, da bi servis kar najbolje ustregel koristnikom, se trudi, da res opravi vsa popravila v roku največ 1 do 3 tini pri aparatih, ki jih ljudje prinesejo osebno, popravila na domu pa izvršuje takoj. Najdlje traja popravilo 5 dni, če popravila ni mogoče izvršiti na domu, pa je treba aparat pripeljati v servis in domov stranki. V ta namen ima servis kar tri lastne avtomobile, Id pa n® zadostujejo več vsem potrebam. Vse te usluge pa namerava podjetje še skrajšati na minimalni čas, kar namerava urediti s povečanjem voznega parka in števila zaposlenih oseb. , | j Poudariti je treba tudi, da vsak aparat po popravilu še štirikrat kon-t trobrajo in s tem zmanjšujejo rekla- Tri lastna vozila za servisno službo že sedaj n® zadostujejo Popravilo radijskega sprejemnika »nacije, ki jih je že itak malo. Cetra® uslug nis® visoke, vendar pa bo servis že v tem letu dosegel bruto promet 110 milijonov dinarjev, kar je za začetek precej. TUDI BREZPLAČNE USLUGE Zvedeli smo še, da servis vseh uslug, ki jih opravi, tudi ne zaračunava. Brezplačno popravlja namreč vse aparate lastne proizvodnje v času jamstvene dobe, prav tako tudi druge aparate določenih tovarn, ki imajo z Iskro pogodbo, v jamstveni dobi, po preteku jamstvene dobe pa usluge seveda zaračunavajo. Tako bo servis v svoji prihodnji dejavnosti najbrž pridobil veliko zaupanje številnih koristnikov, ki se bodo prav gotovo še v večjem šte^ vilu zatekali po pomoč k temu podjetju. Ob novem letu 1962 pa želi Iskra-servis vsem potrošnikom, zlasti pa občanom in prav tako delovnim kolektivom občine Vič-Rudnik na njihovem delovnem področju mnogo uspehov. Kmetijsko posestvo „Barje“ in načrti v prihodnjem letu TEŽNJA ZA NOVIMI POVRŠINAMI IN POVEČANJEM PROIZVODNJE PROBLEM SO INVESTICIJSKA SREDSTVA IN MELIORACIJA POVR ODGOVOR'JE TU Poslopje, v katerem je nameščem ^® ra-servis" že od 25. novembra 1.1. v ■^W> Pre9ehtvi iz Medvedove ulice ski, je zares moderno urejeno, pre-•I razsežno in opremljeno z vsemi 1“trjbini napravami ter s centralno Ni?avv°, prostori pa so zračni in svetli. curvotno nameravali namestiti v a 80 kasneje to namero jP^bh. Zakaj? Prav je, da to razlo-odlf?v . r 80 imeli občani ob končni da j\'j ObLO precej pripomb, češ, IujvjJ Uo poslopje namenjeno za obrt-i center, ki je na Viču tudi potre-ob,':’ ,a m* ^ ObLO ne ozira na želje KtObčinski ljudski odlior pa je •tvo 8 8v®jim oddelkom za gospodar-dn„r pretehtal koristi «ne ali hn,!! <~iav*W)eti in sc odločil za po-dei.,' * .re zaradi tega, ker bo ob čj». °stl njenega servisa dohodek ob-večji, kot pa bi bil ob •crvis' r" ,entriJ.- To je pa Iskra-hja v kratkem času svojega delova-V področju Rožne doline že kar P ec®j »iji meri dokazal. Ni dolgo tega, kar je v našem listu stekla beseda o ljubljanskem Barju ter o problemih z njim v zvezi, vendar se nismo podrobneje poglobili v dejavnost enega pomembnih činiteljev, ki odigrava na tem področju veliko vlogo — državnega kmetijskega posestva „Barje". Zato torej tokrat nekoliko o težnjah in načrtih tega posestva v prihodnjem letu. Direktor tov. Slavko Vrhovec nam je ra de volje odgovoril na nekatera konkretna vprašanja. Zanimalo nas je namreč, kakšne so perspektive v prihodnje, kaj je s povečanjem proizvodnje, kako z melioracijo Barja in z za to potrebnimi investicijami. Zinano je »lamreč, da je to državno posestvo tesno jKivezano z neposrednimi potrošniki, saj je eden glavni!» dobaviteljev za ljubljanski trg, Id je bil že v minulem obdobju vselej dobro izaložcn s proizvodi tega posestva, zlasti z osnovnimi artikli, potrebnimi za vsakodnevno prehrano delovnih ljudi. PRIDOBILI BODO ŠE 2000 ha ZEMLJE Glede na potrebe, ki jih narekuje trg, smo vprašali tov. direktorja tole: — Kakšne so perspektive in načrti vašega posestva, da lioste lahko zadostili potrebam naših potrošnikov ? ,,Kmetijsko posestvo Barje je začelo lani, v okviru svoje investicijske politike, graditi nova proizvodna središča, ki pa za sodobno tehnologijo v proizvodnji še »liso popolnoma opremljena. Zato bo v prihodnjem letu naša prva naloga te obrale dopolniti z manjkajočimi objekti. S tem in na z novimi arondacijami bomo pridobili nova zemljišča, kar bo uravnovesilo dosedanjo pasivno krvno bilanco. V letu 1962 namerava posestvu pridobiti novih dva tisoč ha barjanskih površin, predvsem na področju med Ljubljanico, Radno i»i tržaško železnico ter na področju Iškega Vršaja. S tem bomo omogočili, da bodo vse proizvodne kapacitete, Id doslej še niso polno izkoriščene, vključene v proizvodnjo, število govedi lio-mo jiovečali na 2500 glav, vrtnarske površine pa na 100 lia zemlje. Prav zaradi tega se je posestvo udeležilo 32. natečaja za zvezna posojila, ker želi novozgrajene obrate dopolniti. Povečanje površin za vrtnarsko proizvodnjo, ki že sedaj daje na trg pri-lično velike količine artiklov, pa nare- kuje posestvu čim tesnejšo povezavo s predelovalno industrijo. Drugačna prodaja teh artiklov je namreč že sedaj težka, zlasd še, ker posestvo že danes pridela okrog 400 ton zelja, 60 ton zelene, 30 ton pora in drugih kmetijskih proizvodov, potrebnih za pre-delovalno industrijo. Poudarim pa naj, ila prav predelovalna industrija ne kaže pravega razumevanja za nakup teh artiklov od nas, temveč jih v mnogih primerih raje nabavlja celo od zasebnikov." V NAČRTU JE SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA — Na kakšen način pa nameravate povečati proizvodnjo? Kaj kažejo dosedanji rezultati in v kaj bi se bolj splačalo usmeriti proizvodnjo ? — »»as je nadalje zanimalo. | „Organi delavskega samoupravljanja pri našem posestvu so z vsemi prizadetimi strokovnjaki republiške in okrajne Kmetijsko-gozdarske zbornice osvojili enoten koncept proizvodnje na posestvu. Ta koncept daje poudarek predvsem naslednjim proizvodnjam: proizvodnji mleka, goveje pitovne živine, bekonov in vrtnarije. To proiz- (Nadaljevanje na 6. strani) Kmetijsko posestvo „Barje“ in načrti v prihodnjem letu (Nadaljevanje s 5. strani) vodno usmeritev narekujejo predvsem neposredna bližina Ljubljane kot močnega potrošniškega središča ter specifični proizvodni pogoji Barja. Na ta način želi kolektiv posestva žimprej doseči ugodnejši finančni po- loža j, rešitev tega vprašanja pa je pogojena v specializirani proizvodnji, koder je možna sodobna tehnologija proizvodnje. Z energično selekcijo že obstoječe goveje črede in pa s prelivanjem fri-{zijske s sivorjavo pasmo želi posestvo doseči čim večjo mlečnost. To pa bo vsekakor moč doseči, saj je na posestvu že sedaj pri obstoječi čredi 1100 glav goveje živine povprečna dnevna molžnost osem litrov mleka na kravo, letno pa dajemo ljubljanskemu trgu že nad 2.5 milijona litrov mleka.« OSNOVNI POGOJ — IIIDRO-TEHNICNA UREDITEV BARJA — Ali počasna melioracija Barja in pa njeni problemi zavirajo uspešno proizvodnjo in kaj name-ravate glede tega ukreniti? ,,Barjanska zemlja je sama na sebi humusno izredno bogata in bi omogočila gojitev še večjih količin kmetijskih proizvodov, v kolikor bi bil urejen vodni režim. To pa je na Barju eno najtežjih vprašanj. Trdim, da je hi-drotehnična ureditev barjanskih površin osnovni pogoj visoke proizvodnje. Za ta dela je posestvo dobilo iz zveznega kredita doslej okrog 200 milij. dinarjev posojila. Seveda pa je ta vsota odločno premajhna, zakaj načrti predvidevajo, da bomo morali v prihodnje v proizvodnem smislu osvajati barjanske površine na ta način, da bomo gradili hidromelioracijske sisteme na določenih področjih Barja v celoti. Zato bodo morali po odloku, o katerem bo razpravljal še občinski ljudski odbor, za ureditev hidromelioracijskega sistema prisjjevati svoje deleže vsi lastniki zemljišč na ljubljanskem Barju. Jasno je, da bodo imele prednost pri tem zemeljske površine, ki jih bo mogoče uiediti ločeno, brez splošnega urejevanja Ljubljanice, To pa so področja Gomovca, Iške in še nekatera druga področja.« POMEMBEN CINITELJ — DRUŽBENI STANDARD Na koncu našega razgovora s tov. Vrhovcem nas je seveda najbolj zanimalo, od kod bo posestvo čr}»alo investicijska sredstva za tako obsežne načrte dela in za urejevanje zemeljskih površin, ter kakšne želje imajo glede investicij tudi v lastnem delokrogu. — Kot ste rekli, vaša lastna sredstva za izvedbo programa ne bodo zadostovala. Kako bb torej z investicijskimi sredstvi? „Izvedba programa, ki ga ima posestvo, je seveda nujno odvisna od pravočasne dodelitve jxotrelwiili finančnih sredstev. Zvezni investicijski fond daje v obliki svojih natečajev le del teh sredstev za nujno potrebne investicije na Barju. Ostali del pa moramo zagotoviti iz lokalnih virov. Te lokalne vire pa predstavljajo sredstva okraja i|n občin. Razumljivo je, da ureditev Barja ne zadeva samo naše interese, temveč je to kompleksen problem celotne Ljubljane. Zato bi morali dobiti priliv potrelmih sredstev' tudi iz drugih ljubljanskih občin. Ce pa govorimo o investicijah v našem lastnem delokrogu, se pravi v okviru inašega posestva — ki ima tudi precej lastnih potreb, ne oziraje se na melioracijo Barja nasploh — pa zavzema važn omesto tudi ureditev družbenega standarda za naše delavce, predvsem pa gradnja stanovanj. Posestvo je za svoj kolektiv doslej zgradilo že 24 stanovanj, v programu pa ima še gradnjo nadaljnjih 15 stanovanj. Zavedamo se namreč, da bojno lahko le na ta način, pridobili kvalitetni strokovni leader, ki je tudi eden od pomembnih' pogojev pri povečevanju in boljšem usmerjanju naše proizvodnje. Poleg teh osnovnih proizvodnih činiteljev, kot so zemlja in proizvodni objekti, je pri našem delu človek izredno pmieinljeO proizvodni činitelj in zato menim, da je treba skrbi za človeka posvetiti vso pozornost.« Tako torej. lepi načrti, številne želje in še druge okolnosti kažejo, di bb kmetijsko posestvo Barje v prihodnjem letu še bolj razvilo svojo dejavnost. Vmes pa se prepletajo različni problemi, pomanjkanje finančnih sredstev in specifični delovni pogoji na barjanskem področju. Zato bi morali kolek- Kmetijsko posestvo Barje — hlevi obrat Jesenkovo tiv tega posestva pri njegovem pria»' devanju podpreti vsi tisti, ki se zavedajo koristi, ki bi jili imeli ob uresni' oevanju načrtov v okv iru tega jwsestv* in Barja nasploh. Kako živi in dela podjetje Vinocet na Viču Želite kis, kislo zelje ali gorčico? VSE TO LAHKO DOBITE PRI PODJETJU „VINOCETi£ NA VICU — PROIZVODI VSI BREZ KEMIČNIH DODATKOV OBSEŽNA DEJAVNOST IN VELIK PROMET njihovim življenjem, predvsem z vsakodnevno prehrano. ZGODOVINA 43 LET NAZAJ Proizvodna kad za kis vrste FRINGS Začetki podjetja „Vinooet« segajo v leto 1918, takoj po prvi svetovni vojni, ko so dunajski proizvajalci kisa postavili v Ljubljani kisamo ,,Vinocet«. Ime so povzeli po besedi vinski ooet. Ustanovitelji so kisamo opremili seveda s starimi stroji, da bi tako čim več prihranili na investicijah in hkrati imeli dovolj dobička. Zato se Vinocet dolgo dobo ni mogel razviti in je izdeloval samo kis, kasneje pa še brikete za likalnje in kurjenje. Po osvoboditvi so se v podjetju razmere bistveno iz premeni le. Nekdanja družba z omejeno zavezo Vinocet je bila likvidirana, nacionalizirana podjetja Produkta, Pečnik in Vodnik, ki so se razvila že pred drugo svetovno vojno, pa so se priključila k Vinocetu in za tem se je začela nova doba. Preuredili so mnoge proizvodne objekte ali pa jifi na novo sezidali, nabavili nekaj novih strojev, in tako je danes na Viču podjetje zelo izpopolnjeno. Ima veliko dvorišče, obrate za piide-lovanje kisa, gorčice, za kisanje zelja ter sušilnico, primanjkujejo pa jim v veliki meri skladišča za še nepredelano in že izdelano blago ter za obsežno embalažo, ki je pri prehrambenih ar- V vrsti podjetij, ki smo jih v zadnjem času obiskali, je našlo svoje mesto v našem listu tudi znano podjetje „Vinocet« na Viču, Id ima v okviru živilske predelovalne industrije že dol- . nujno potrebna, go letno tradicijo ter skrbi za potrebe |k potrošnikov v naši in drugih jugoslo- ~ vanskih’ republikah kakor tudi v inozemstvu. Od kod torej ime tovarne, kje so njeni začetki ter kakšna je osnovna dejavnost? Vse to vam bomo nanizali v tem sestavku, zakaj prav in tudi potrebno je, da se naši občani seznanijo zlasti s tisto industrijsko proizvodnjo, Id je dokaj tesno povezana z GLAVNA ARTIKLA KIS IN GORCTCA Ob ogledu posameznih prostorov' Bmo hkrati zvedeli tudi za osnovno dejavnost podjetja. Zia zdaj izdelajo letno okrog 2,5 milijonov litrov ld»a, naj si bo vinskega ali špiritovega, vendar ga jim je celo pri sedanji proiz- vodnji zmanjkalo za trg letos kar 20 vagonov. Z dobavo modernega stroja, aoetatorja, pa nameravajo samo z njim povečati proizvodnjo kisa za cel milijon litrov letno, s čemer bo Vinocet postal največja kisama v Jugoslaviji. Tako je torej kis po vrednosti in količini slej ko prej glavni produkt tega podjetja. Drugi proizvod po vrednosti je gorčica, saj je letos njena proizvodnja narasla na 115 ton, sledijo pa še kislo zelje in kisle konserve — torej kuma- Zanimivo pa je omeniti, da pri na* ne gredo v prodajo izdelki sušilnic^ kjer sušijo sadje im zelenjavo, tem ve« te produkte prodajajo v tujino, predvsem v Zahodno Nemčijo. letni promet podjetja je 225 mili' jonov dinarjev, za kar morajo proda® 220 vagonov kisa in 45 vagonov fco**' zerv, vendar pa promet raste iz let* v fóto po 10 do 15o/o, čeprav ima ja v različnih tovarnah iste stroke v drU' gib republikah precej močno konkiU' renco. Jasno je, da igra pri tem velika vlogo kvaliteta izdelkov, ki je znam* po vseh domačih republikah in tud* v tujini. Značilnost proizvodov Vino' četa je v tem, da so vsi naravni, brd kakršnihkoli kemičnih dodatkov ali p® konservinnih sredstev. Nova sušilnica za sadje in zelenjavo rice, paprika, pfeferoni in razne salate. Vse to prodajajo po večini na domačem tržišču, in sicer kis, gorčico in konserve v Sloveniji, gorčico in kis v Hrvatski, v vseh ostalih republikah pa kislo zelje. TEŽNJA PO MODERNIZACIJI V posameznih obratih tovarne 9t1^ se prepričali o tem, da je podjetj* doslej poskrbelo za precejšnjo nino6 (Nadaljevanje na 7. etr^1 PRI KOVINSKI INDUSTRIJI IG VEDNO BOLJE NEKDAJ OBRTNA DELAVNICA, SEDAJ ŽE TOVARNA MANJŠEGA OBSEGA — RAFINERIJE IN KEMIČNE TOVARNE GLAVNI KUPCI — LEPI NAČRTI ZA PRIHODNOST Vsak fcaretek je težak ter povezan * mnogimi ovirami, 6 sončnimi in jxa ® senenimi stranmi. Približno to bi *®hko trdili tudi za eno izmed po-menilxinh industrijskih podjetij nase občine, za Kovinsko industrijo n»i Igu pri Ljubljani. Da to drži. smo se prepričali oh svojem nedavnem obisku v tej mali tovarni, z namenom, da hi ^^lanili »ia?e bralce z življenjem in ■delom kolektiva, z njegovimi problemi ■“t napehi ter z načrti, ki jih imajo. % Pa se ustavimo najprej oh vpraša-J'jn. čemu ime Kovinska industrija m kateri so njeni proizvodi? Osnovni iz-delek, s katerim se to podjetje ukvarja »tekaj let. je kovinska embalaža, ki Je v zadnjih letih prodrla na trg jvo Jugoslaviji, zaradi svoje kvalitete P® si je sedaj utrla pot celo na ino-^cniska tržišča. Tako je podjetje po-že več vagonov vzorcev v Italijo ^ Avstrijo, veliko povpraševanja za-pa je tudi v Zahodni Nemčiji. Liede izvoza se sedaj piraja upanje, d® se bo trenutni položaj popravil in d* J>o Kovinska industrija lahko še ^JJ^neje prodrla iui inozemska tržišča. '*t;ali izdelki pa so tudi kovinskega jiporekla« in zato torej ime Kovinska •«duBtrija. VSE ZA INDUSTRIJO IN GOSPODARSTVO poglejmo torej po vrsti vse artikle! J*>di za prehrambeno in kemično indu-*tT1jo ter hoblioki (posebno vrste sodi) patentnimi in navadnimi zapi raci jTpnjo hkrati z bolmi za razne smole, ^Ktnieti in podobno, glavno serijsko Proizvodnjo pidjetja. Glavni odjema-za bo ime so, kiot smo že omenili, ^«nerije nafte, medtem ko „Color“ in kante s patentnimi izlivi na-TJ^ajo tovarne barv. To so torej artikli, ki jih v veliki meri na-0®v'ja naša industrija. ^J^azomljivo je, da se je kolektiv jl^fril 5e na izdelavo različnih stro-bi predmetov, ki so jiamcnjeni na-gospodarstvu in gospoainjstvu. 8,) brzoparilniki, ki jih uporabljajo x®*P®dinje in poljedelci, ekvatorji jv^habiiki) za seno in slamo, cisterne ^ crpalke za gnojnico, razen teli pa j^. Prenosne električne ograje za pašo, . ogradijo ]>ovršino 1 ha. Podjetje ^ e,uje se manjše kovbiske predmete ^ Sospaiapstvo jj, gosiKidmjslvo, zna-^P® je še pi registrskih tablicah za /j?l°rna vozila, kjer ima največje šte-^ odjemalcev. ^ zadnjem času je poslalo na trg ^«j najnovejši i/xlelek — komplet-^Kaamke naprave, ki jili uporablja Ouicija, ter tnmspirterje. KAKŠNA JE BILA RAZVOJNA POT Kovinska industrija Ig se je razvila iz nekdanjega zasebnega obrtnega pidjetja, ki je bilo leta 1948 nacionalizirano. Do leta 1951 je bilo v njem zapislenih 18 ljudi, ki so ustvarili 7 milijonov kosmatega dohodka na leto. Leta 1950 so izvolili svoj delavski svet, ki je povzročil večjo produktivnost in vlil ljudem več volje za delo. Do !eta 1954 so izdelovali le br-zopari biike in gnojnične črpalke, nato pa so dobili stroje za izdelavo embalaže. Ti stroji so bili seveda stari, delavci pi še ne vajeni takšnega dela. Zato so v eni izmeni — 8 ur — izdelali le 120 sodov, z izboljšanjem delovnega protesa pa znaša setlaj produkcija v dveh izmenah 1500 sodov, a računajo, da jih bodo lahko izdelab tudi dva tisoč. Ob izvolitvi delavskega sveta je delalo v pidjetju 25 ljudi in produkcija se je. kljub isti mehanizaciji kot prej, povečala za 100o/o. Sedaj je v p>d- Galvanske naprave in transporterji jetju 157 delavcev in uslužbencev, izboljšali so mehanizacijo in produkcija je narasla na sedanjih 750 milij. letno. VSELEJ NI BILO ROŽNATO Zal je vmes prišlo do neurejenega stanja, saj so se zlasti v letih od 1958 do 1959 pojavile nekatere slabosti, ki so ovirale razvoj podjetja. Vsevprek so si debli dobiček, ničesar prihranili za sklade in zašli celo v dolgove. Slabo vodstvo — vmes so bili tudi nekateri direktorji — ni znalo narediti reda, nastajala so notranja trenja, jiosledica tega pa je bila slabša proizvodnja in vse je kazalo jia polom. Treba je bilo poseči po ostrejših ukrepih. Slabi direktorji so zapustib jiodjetje, izločenih je bik» tudi |nekaj elanov delavskega sveta in spet so krenih na boljšo pot. ODLOČNA PRELOMNICA Leta 1959 je s prihodom novega direktorja ter z utrditvijo delavskega sveta nastala pomembna prelomnica, ki pomeni nenehno izboljšanje stanja ter naglo pot k napredku in ugledu podjetja. Sedaj ni med delovnim kolektivom nobenih sporov, disciplina se je povsem utrdila, delovna zavest se je povečala in vsakdo od kolektiva se zanima, kako podjetje napreduje. Opaziti je vedno večje sodelovanje med delavci in strokovnim vodstvom, delavci sami dajejo predloge za izboljšanje delovnega procesa in posledica tega je — popolno saniranje finančnega stanja ter ustvarjanje skladov za obratna sredstva in notranje rezerve. Jasno pa je, da bi podjetje lahko še mnogo bolj napredovalo, če bi bil zagotovljen zadosten uvoz pločevine in če bi lahko povečali sklade za obratna sredstva. Podjetje ima tolišne možnosti za svojo razširitev, da bi lahko povečalo svoj bruto promet od dosedanjega letnega prirastka 100 milijonov na letni prirastek 300 do 400 mi-bjonov dinarjev. IN PERSPEKTIVNI RAZVOJ? Kov inska industrija Ig se je do Lanskega leta ukvarjala bolj z obrtniško dejavnostjo, sedaj pa, z modernizacijo raznih naprav in z izl>ol j sevanjem delovnega procesa, že prehaja v popolno industrijsko proizvodnjo. Perspektive kažejo, Ida se bo z uvajanjem avtomatizacije proizvodnost še dvignila, toda za to bi potrebovali, razen lastnih skladov za obratna sredstva in investicije, še pomoč od zunaj. Od leta 1950 do lani ie podjetje delalo izključno z zastarelimi stroji, starimi povprečno 30 do 35 let, zdaj pa imajo v načrtu gradnjo tople pocinkovalnice, s čemer bi bruto produkt dvignili na eno milijardo in še čez. S tem v zvezi pa bi morali zgraditi še trafo postajo, za kar imajo že predvidena sredstva iz letošnjih skladov. ZA ZDAJ NE NAJBOLJŠI DELOVNI DOGOJI Razv oj podjetja terja nujno širjenje delovnih prostorov. Dva obrata sta stisnjeaia v prostorih, ki za delo ne ustrezajo več. Zato podjetje misli na gradnjo novih objektov, kjer naj bi uredili vse higienske pogoje in najprimernejše prostore, sanitarije in skladišča. Vsega tega jim manjka, čeprav se ves kolektiv trudi, tla bi kljub vsemu izboljševal proizvodnjo. Delo je normirano in norme realne, zajHJsIeaie pa imajo več nekvalificirane delovne sile. Precej delavcev tlela na pojkvalificiranih delovnih mestih, organizira H pa so že lasten tečaj za poJ-kvalificirane varilce. Zaslužki vseh so solidni, to pa je posledica izboljševanja tehnološkega procesa dela ter prizadevnosti delavcev samih, ki se trudijo za dvig proizvodnje. DELAVSKI SVET IN NOTRANJE ŽIVLJENJE Glede na to, da imajo v podjetju dva obrata, so ustanovili tudi dva obratna delavska sveta, ki obravnavata problematiko obeh obratov in dajeta različne predloge, eentrabii delavski svet pa o tem končno odloča. Pri tem sodeluje še sindikalna organizacija, povedati pa je treba, da so vsi v zelo dobrem sožitju s sedanjim direktorjem, ki je poskrbel za marsikatero novost glede izboljšanja telino loškega procesa in tudi glede finančnega poslovanja. Seveda bi morala biti oba obratna delavska sveta še bolj aktivna, saj je občutiti, da daje glavni impulz te bolj centralni delavski svet, ki pa za to ni toliko poklican, kot obratna delavska sveta. Sindikalna organizacija je posredovala že nekaj predavanj Delavske univerze, sodelovala je pri organizacij» strokovnega tečaja in se tudi potrudil«, da so se bistveno izboljšali odnosi med delavci. V sporazumu z ObSS sodeluje pri organizaciji letnega odmora za svoj kolektiv, v podjetju pa je pripravil« tudi kuhinjo za tople obroke med delovnim časom. Kulturno življenje in mladimka organizacija v podjetju nista razvita, ker so pač delavci skoraj v celoti domačini in sodelujejo v kulturnem ter telesno vzgojnem življenju na terenu. DVA PREDLOGA ZA NOVI NAČIN NAGRAJEVANJA V podjetju obstajajo za zdaj le obračunske enote, ki so razdeljene takole: obrat I ima obračunsko enot» poljedelskih strojev in industrijskih' naprav, proizvodnjo avtomatiziranih strojev, orodjarno ter transportni oddelek, obrat II in uprava pa sta samostojni obračunski enoti. Cisti dohodek in sklade delijo v celoti, osebne dohodke pa po obračunskih enotah. In kako v bodoče? Posebna komisija sestavlja pravilnik o nagrajevanju po posameznih ekonomskih enotah. Za zdaj so pripravili dva različna predloga, a še niso na jasnem, kateri bi bil bolj sprejemljiv. Prvi predvideva, naj bi točkovali delovna mesta, drugi pa, da bi razdeljevali osebne dohodke po začetnih osnovali (po normah), oziroma po sedanjih tarifnih postavkah za mesečno nagrajevanje). * * * Tako je torej pri Kovinski industriji pia Igu, kjer je kolektiv doživel precej trpkih spoznanj in se je moral ob njih kaliti, da je krenil na novo pot k napredku in ugledu, ki ga podjetje sedaj uživa doma in v zamejstvu. Kako živi in dela podjetje Vinocet na Viču 'Nadaljevanje s 6. strani) tehnološkega procesu, tako v «niči, kjer imajo poleg stare, ko-še novo parno sušilnico in obe u®ita v 24 urah 9 do 10 ton sveže v»>: r .Ju>' Tehnološki proces namera-Hj », /zP0poIniti s sodobnimi pripo-tudi v konservimici, precej pa v0 .^Popolnih kisamo, kjer imajo no-W|*\.Btaro proizvodnjo. V novi proiz-Jela Šest velikih, skoraj novih Od teli so naredili v zadnjih . nui Pct strojev s proizvodnimi ^ katerih vsaka ima kajiaciteto v®gona kisa tedensko. Pri stari 12 vodu ji po češkem načinu je v po- gonu 150 malih kadi, toda z izpopolnitvijo moderne !x> stara proizvodnja opuščena. DELOVNI POGOJI IN SKRB ZA LJUDI Obratni prostori po velikosti sicer ustrezajo, ne pa več glede na moderno živilsko proizvodnjo. Zato nameravajo del starih in že dotrajanih obratnih zgradb podreti, zgraditi pa nove. hkrati s skladiščnimi in odprenmimi prostori. Zaposlenih je povprečno 70 ljudi, ker ročno in delovno sik) v veliki meri jiadomešča mehanizacija. Delovni po- goji so glede na nujnost produkcije zlasti v konserv imici dokaj težki, ker je to delo mrzlo in mokro, vendar se temu ni moč izogniti. Drugod je stanje zadovoljivo, pomembno pa je, da v podjetju ne pride do nobenega primora poklicne bolezni. Delo je normirano po učinku, osebni dohodki pa so v dveh ekonomskih enotah — v proizvodni in v upravno-režijski — urejeni po enoti proizvoda. Poslovanje vodi enajstčlanski delavski Svet s sodelovanjem upravnega odbora in sindikalne organizacije ter rešuje probleme enotno, brez pomišljanja, kar je sploh značilnost pri manjših podjetjih. Pri delovnem kolektivu je opariti veliko osel mo zainteresiranost za proizvodnjo in vse aktualne probleme podjetja. To pa zaradi tega, ker je večina članov kolektiva zaposlena v podjetju že dolgo vreto let in so z njim zelo zaživeli. Sindikalna organizacija kaže veliko živahnost predvsem pri usposabljanj« novih moči z raznimi tečaji in izpiti, mnogo članov kolektiva obiskuje ekonomsko dopisno šolo in kemični oddelek TS5, eden pa študira, na pobudo podjetja, tudi na živilski visoki šoli. Podjetje vse te .,večerne dijake«, k» kažejo veliko zanimanje za osebno izpopolnjevanje, materialno podpira, to pu l>o seveda tudi v korist celotnemu kolektivu in podjetju nasploh. Tako živi in dela kolektiv podjetja Vinocet na Viču. ki želi čim Intij ustreči potrebam širokega kroga potrošnikov doma in y tujini. Konferenca za družbeno aktivnost žensk občine Vič - Rudnik Pereč problem vzgoje in varstva otrok Hitri družbeni razvoj, krepitev materialne osnove ter vedno večje uveljavljanje širokega mehanizma samo-upravljanja v komuni ustvarjajo pogoje, da se skrb za človeka, ki je naša temeljna naloga, izvaja hitreje in pa Uspešneje. Med drugim je nastalo pereče zlasti vprašanje pomoči zaposlenim ženam in vzgoji ter varstvu njihovih otrok. O tem je razpravljala tudi konferenca žensk za področje OhLO Vič-Rudnik, ki je bila 27. novembra 1961. Poročilo o razvoju in potrebah otroškega varstva je pripravil iniciativni odbor in ga je podala tov. Anica Za-vec. V poročilu je prikazala nekatere razvojne stopnje ženskih društev, obenem pa spregovorila o družbeno-go-Bpodarskih ukrepih, ki so v pliv a li na položaj žene in ga spreminjali glede Komisija za družbeno aktivnost žensk je spomladi zbrala podatke o položaju zaposlenih žena v gospodarskih organizacij. Iz vseh odgovorov je naravnost izstopalo vprašanje otroškega varstva v viški občini. Naša občina ima samo 6 otroških varstvenih ustanov', ki zajemajo komaj 300 otrok. Pa še te ustanove se marsikje borijo s težavami, zlasti s pomanjkanjem prostorov in vzgojnih moči. S pomočjo društev prijateljev mladine je bila izvedena anketa o potrebah otroškega varstva |na področjih stanovanjskih skupnosti „Milan Cesnik”, v Trnovem, v Horjulu, na Igu, na Dobrovi in v Notranjih goricah ter nekaterih gospodarskih organizacijah na teh področjih, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo. Anketni odgovori so pokazali, da je v Notranjih goricah še posebno pe- V NASI KOMUNI JE PRI VEČINI PODJETIJ ZAPOSLENE MNOGO ŽENSKE DELOVNE SILE. NJNA PRODUKTIVNOST PA BI BILA SE VEČJA, CE BI ZAGOTOVILI OTROKOM ŽENA PRIMERNO VARSTVO njene resnične enakopravnosti. Prikazala je tudi dosedanja prizadevanja pri reševanju problemov družine in gospodinjstva ob izredno velikem porastu števila zaposlenih žensk v vseh vejah gospodarstva, v organih uprave, družbenih službah in visokem odstotku šolanja ženske mladine. Ko govori o problemih zaposlenih žensk, pravi med drugim: „Današnji razvoj družbenih služb, uslužnostnili dejavnosti, mreže servisov, otroško varstvenih ustanov, družbene prehrane, itd. pa ni šel v korale z naglim procesom zaposlovanja žensk. To pomeni, da se problemi zaposlenih žensk poleg napora vse družbe za njihovo reševanje še naprej zaostrujejo, zlasti v komunah, kjer je zaposlenih več žensk. Prav tako se nismo v zadostni meri poglobili v probleme strokovnega usposabljanja žensk, oziroma šolanja ženske mladine za delo v gospodarstvu. Strokovnost na delovnem mestu in kvalifikacija proizvajalcev postaja iz dneva v dan odločujoči činitclj za nadaljnji uspeh družbene in gospodarske izgradnje/4 Gospodarski uspehi občine (Nadaljevanje s 4. strani) Čevljarska zadruga Vič in Univerzalna valilnica „Uvar‘4. Obe podjetji ne Ustvarjata dovolj sredstev čistega dohodka za pokrivanje vseh izplačanih osebnih dohodkov. Tako so se torej zavzemale naše goejiodarske organizacije v prvih devetih mesecih minulega leta za realizacijo družheaiega plana. Ko bomo potegnili črto čez gospodarjenje v minulem letu in ugotovili da je bilo po sedanjih možnostih uspešno, pa se bomo morali zamisliti, kje so še skrite vse objektivne in subjektivne možnosti dviga proizvodnje na vseh področjih gospodarstva v letu 1962. reč problem otroškega varstva, ki ga potrebuje 70 otrok. Ustrezna rešitev problema na tem področju bi bila le v novogradnji varstvene ustanove, pri reševanju problema pa bo nujno treba poiskati hitrejšo rešitev. V stanovanjski skupnosti „MiIan Cesnik44 je teren Tobačne tovarne, kjer so mnogi inštituti in je zgoščena industrija, brez otroške ustanove. Otroci mlajših družin, ki so se vselile v nove Idoke, se morajo posluževati otroških ustanov na Viču, v Trnovem in v centru mesta, kar je za mlajše neprimerno. Stanovanjska skupnost že razpolaga s stavbo za potrehe otroškega varstva, potrebni so le še pravni ukrepi za izpraznitev in sredstva za temeljito adaptacijo. Ce hi pri adaptaciji sodelovale gospodarske organizacije in ustanove, katerih družine stanujejo na tem terenu, hi na ta način dosegli, da hi teren in vse te organizacije tako dobile čimprej tudi otroško varstveno ustanovo. Dokončna rešitev problema otroškega varstva na tem področju pa bo zagotovljena z gradnjo nove otroške ustanove na Bičevju. Na področju krajevnega odbora Dobrova je 31 otrok nujno potrebnih varstva. S preureditvijo neizkoriščenega prostora v Zadružnem domu bi ob morebitni podpori Kmetijske zadruge Dobrova morda kmalu pridobili primerne prostore za otroško varstvo. Tudi v Horjulu nimajo otroške 'ustanove, čeprav je na tem področju 54 otrok potrebnih otroškega varstva. Z razumevanjem horjulskih podjetij bi sorazmerno lahko hitro rešili problem. Na Igu in na Lavrici pa za zdaj trenutno še nikakor ne moremo pričako-kovati ustrezne rešitve. Anketa je posredovala tudi podatke o številu otrok, ki so v varstvu starih staršev ali sorodnikov' ter znancev, pri katerih pa je vzgoja otrok zelo problematična. Ti otroci so obvarovani le pred cesto in potepuštvom, skrb za njihovo pravo vzgojo pa ostaja zanemarjena. Pri reševanju vprašanj varstva otrok so mnoge stanov anjske skupnosti naie-* tele na gluha ušesa gospodarskih organizacij, pa tudi nekatere stanovanjske skupnosti niso bile dovolj aktivne, zlasti pri angažiranju ustreznih subjektivnih cinileljev na terenu in pri zbiranju finančnih sredstev. Naloga družbene skupnosti je, da v mestu in na podeželju olajša zaposleni ženski varstvo in vzgojo otrok, da se bo laže posvetila svojemu delu in pa strokovni izpopolnitvi. Posameznim okoljem se bodo pač prilagajale najustreznejše oblike varstva. In o konstruktivnem reševanju teh problemov je bilo na viški konferenci zelo veliko slišati. Presenetljivo Izkrivljena dejslva V našem listu št. 10, od 29. novembra 1961, smo na osnovi podatkov ki jih je imel ObSS Vič-Rudnik nà razpolago do 13. novembra, objavili članek pod naslovom ,,Nekaj ugotovitev ob izdelavi pravilnikov' o delitvi dohodka44 in prikazali dejansko stanje tega,^ trennutno res najpomembnejšega vprašanja. Ob tej priložnosti smo navedli nekaj misli tudi o poteku in izdelavi pravilnikov v prosvetnih ustanovah. Glede na vsestransko pomoč našega ObSS, ki je sklenil v obdobju 1961/62 rtjnako^ ali pa sc bolj kot ostalim no-(Iru^nicani, pomagati podružnicam v prosveti in to tudi v praksi že izvaja, pa nas je naravnost presenetil članek sindikalne podružnice prosvetnih delavcev Velike Lasoc, jmhI naslovom »Presenetljive ugotovitve44, objavljen v rubriki »Pisma uredništvu44 v 288. številki »Ljubljanskega dnevnika44 od 14. decembra 1961. Odlomka o prosvetnih delavcih, ki je Lil objavljen v našem glasilu in tudi v Ljubljjinskcm dnevniku, ne hi ponovno navajali, poudariti po hočemo, da so bile ostale navedbe v Ljub- ljanskem dnevniku netočne, dejstva pa izkrivljena, saj so avtorji tega članka bržkone pozabili na odstavek, ki v »Naši komuni" govori takole: »Razumljivo je, da je za te tovariše to j w> v sem nekaj novega. Zato bodo prvi koraki verjetno težavni ter jih lahko primerjamo z izdelavo dosedanjih tarifnih pravilnikov v gospodarstvu, v katerih so morali precej poudariti nagrajevanje po opravljenem delu.44 In kako je v resnici s to zadevo? 1. Občnega zbora prizadete sindi- kalne podružnice, «Ine 25. oktobra se je, poleg predstavnikov RO sindikata za prosvetno-znanstvene delavce in časopisa »Prosvetni delavec44, udeležil tudi predstavnik našega ObSS z željo, da bi pomagal članom podružnice. Prav na tem občnem zboru so bile delno razčiščene osnovne smernice, kako je treba začeti z izdelavo pravilnika. Zato nas temljolj preseneča v Ljubljanskem dnevniku izjava podružnice, da so šole velikolašk^ga področja s to i vodni ani oo vred že* 30. oktobra iz°' zonnosti pravilniku o delitvi osebneg# dohodka, odločno premalo pa pravilniku o delitvi čistega dohodka — o® bi tudi pri prosvetnih delavcih razpravljali samo o povišanju osebnih <1°' hodkov, pri tem pa ne naredili soliJ"® analize ter ne bi pravilno vrednoti** dela. Kot: gospodarske organizacije, tako morajo torej tudi šole resno gledat* na svoj nadaljnji obstoj. Pri tem p® je treba, ob utemeljeno nujnem povi' sanju osebnih dohodkov, upoštevati tti' di možnosti občinskega proračuna, ’ : nekaterih šolah pa še izpopolnitev zck' neprimernega inventarja. Končno še tole: pričakovali bi, ‘J1* bi prizadeti člani sindikalne podrtij' niče, v kolikor so ugotovili v »Na8* komuni44 neustrezno pisanje o tel** problemu, našli prav v tem listu n**' sto še za svoj odgovor. S tem ne nameravamo zmanjševati vrednost ali p9 ugled kateregakoli drugega lista, dimo pa, da bi bila ta pot, [h> vs*5** sodobnih zakonitih načelih edino l>ra' vilna. Se bolje in koristneje pa je iska^ oseb|ne stike s svojimi forumi —- P? katerih bodo člani naših sindikalni® organizacij pa tudi drugi občani J18** vselej potrebno pomoč — kakor I*9 nekoristno pisariti zgolj zaradi člal*,' knrstva ali pa iz osebne prizadetost' Jako naj l)i v prihodnje tudi vse n*1^ sindikalne podružnice, ki jim želi 0b«^ pomagati pri reševanju njihovih p1*** ulemov, postopale. Jožc Miesarič Urcjuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Ti»k* Tiskarna šolskih delavnic tehniških ^ r Ljubljani. IStaša komuna v ljudski revoluciji Z DANAŠNJIM SESTAVKOM, KI GOVORI O NEPOSREDNI OSVOBODITVI LJUBLJANE 9. MAJA ZAKLJUČUJEMO NAŠO RUBRIKO -NASA KOMUNA V LJUDSKI REVOLUCIJI«, KI SMO JO V NAŠEM LISTU POSVETILI 20. OBLETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE V JUGOSLAVIJI. SEVEDA PA BOMO TUDI V PRIHODNJE OBJAVLJALI RAZLIČNE SPOMINE IZ NOB IN ZATO SO PRAV TAKSNI SESTAVKI SE vnaprej ZAŽELENI. Zadnji boji za osvoboditev Ljubljane Takrat, ko je IV. Armada jugoslo-vamke vojske prodrla v Slovensko Pri-^ll)rje in za praznik 1. maja osvobodila je napočil čas, da so se slovenski partizani ob pomoči Hercegovske divi-e usmerili na Ljubljano, da bi konč-^ iz nje pregnali okupatorja in jo osvobodili. To nalogo je dobil Vlil. korpU8 s svojo XV. in XVIII. divizijo, podtem ko je IV. armada poslala proti ]Ublja|ni svojo XXIX. Hercegovsko vizij,0 Prodiranje ]>roti Ljubljani ni »Jo labko. V zadnjih dneh aprila so emci na ozemlju Dolenjske in No-j^^tojske nakopičili znatne sile, ki so precej močnejše od partizanskih, na tem prostoru so zbrali okrog .. .0 ljudi z artilerijo in tanki, med Joni skoraj štiri SS policijske polke, ke vlasovce, domobrance in nedi-i.Vc®- Hoteli so na vsak način ohraniti jubljanska vrata za umik svojih enot Karavanke, kjer so hoteli urediti o jo zadnjo obrambno črto. Nasproti tem silam je imel VTI. korpus *Jekaj nad 8000 mož, XXIX. divizija P8 okoli 6000. Za izhodišče velikih Pcraeij za osvoboditev Ljubljane mo-nnao vzeti ukaz IV. armade z «Ime 28. «Ji a. ^ 'Ho, ki je z njim njen štab r r*dil VII. korpusu, da začne z ope-Ujami v smeri od Starega trga na Ljuf].V Bmeia Kočev ja in Ribnice [)roti Po osvoboditvi Kočevja je VII. kor-ni • Poganjal sovražnika proti Rib-m to tako, da je bila XV. divi-Ja na desni, XVIII. pa na levi strani p( ? Pr°ti Ljubljani. Ribnica je j>adla ..'''jdi obeh divizij 5. maja, nakar n. v ' - divizija preko Zdenske vasi in prodrla v Grosuplje, XVTII. di-vk i Pa J® v od 5. na 6. maj "'^aln v \’elike I^jišče in madalje-^'L l>0t čez Turjak in Pijavo Gorico ^ niarja. Tedaj je nastopil trenutek ;oiOcni napad na Ljubljano. Na £. ne|n krilu se je razvrstila XV. divi-Xvfva ,eveni 1» XVIII. Med tem je ijj '■ divizija že osvobodila \’rhiuko Rr 113 prostoru VTzdenec-Horjal-Kij ' 'I^og ^ll Pevkc zapletla v' bade »ki S 'So'n,žnikoni, ki je na notranj-6 strani branil dostop do Ljubljane, p,n so »e Nemci in domobranci p,.., , , d* tudi s Preserja, kamor je g(((|<žni Ljubljano branili. Na pr,u .®t rani mesta je v ta namen na-Xinuj1 ! ^'® bojni, dobro utrjeni črti. v,h( 'V-h1 ov z gradu in 120 nun J^tov z Golovca. Nek ujeti Po-hoči P°vedal, da morajo v zdržati do • *>uija in da Nemci streljajo lastne ljudi, ki nočejo na juriš. Zaradi velikih izgub se je Gubčeva brigada umaknila, zamenjala pa jo je XVIII. divizija j ki je Orle 8. maja zavzela. Gubčeva brigada je šla nato skozi Šmarje in Polico in od tod 9. maja v Ljubljano. Podobno, kot na Orlah, je istega dne tudi XXIX. divizija strla sovražnika na območju Loga, Horjula in Brezij. Da bi se Nemci rešili iz klešč obkolitve, so proti polnoči od 8. jia 9. maj prenehali boj za Ljubljano in se z vso možno naglico umaknili iz mesta. Z umikom nemškega okupatorja iz Ljubljane pa se je hkrati zrušil tudi krvavi režim slovenskega domobranstva. V zgodnjih jutranjih urah 9. maja 1945 so borci ofiicrske šole Glavnega štaba prvi prišli v Ljubljano, njim so z jugovzhoda sledile enote XV. in pa XVII. divizije, z jugovzhoda pa enote XXIX. divizije. Ko je prispela v Ljubljano prva Narodna vlada Slovenije, so ji Ljubljančani priredili slavnostni sprejem in pozdrav pred meščansko šolo na Viču. Tu je imel predsednik prve slovenske vlade tov. Boris Kidrič kratek nagovor zbrani množici. Ljubljana je bila tako po štirih letih oku-pacije in terorja zopet svobodna. 70 let našega prvoborca Toneta Jarca Ko se spominjamo revolucije v okviru naše komune, ne moremo mimo moža, ki je k njej doprinesel velik delež vse od njenih prvih začetkov in je v prvih dneh decembra praznoval 70 let svojega življenja. V lepem hladnem jutru smo krenili v Črtno vas na Barju, da bi mu zaželeli ob njegovem visokem jubileju vse najboljše. Nismo ga našli doma. Kljub visoki starosti smo ga srečali zdravega in krepkega pri delu na polju za njegovo hišico, prav tako polnega energije in vedrega zaupanja v življenje, kot ga je iz mladih let kot preprostega delavca privedla pot v revolucionarne vrste med komuniste. Med prijetnim pomenkom nam je pripovedoval o svojem težkem in z veliko revolucionarno dejavnostjo prepletenem življenju takole: »Rojen sem bil 3. decembra 1891 v Črni vasi. V prvi svetovni vojni sem se vključil v srbsko vojsko in se lioril proti Avstriji. Bil sem ujet in Avstrijci so me poslali na insko fronto. Tudi tam sem se kmalu znašel v ujetništvu 5n s tem se je pričela zame nova doba. V času oktobrske revolucije sem se vključil v Rdečo armado, hkrati z mnogimi drugimi Slovenci, ki so bili tudi v ujetništvu. Borili smo se proti belim in interventom, nato pa sem leta 1919 odšel na Madžarsko in sodeloval v madžarski rdeči vojski. Zatem sem se zaradi Horthyjevega terorja umaknil med gozdne delavce, po več kot 10 letih pa sem se spet vrnil v svoj domači kraj. Ker sem dodobra spoznal vso veličino Oktobrske revolucije, sem seveda takoj po prihodu domov poiskal stike s komunisti v Ljubljani in začel z njimi sodelovati. Oh koncu leta 1929 in v začetku 1930 smo v podstrešju moje hiše uredili prostor za tehniko Centralnega KPJ, ki je imel tedaj svoj sedež v Ljubljani. V aprilu leta 1930 so me aretirali in odpeljali v beograjsko Glavnjaoo ter me na procesu proti 80 slovenskim komunistom obsodili na štiri leta težke ječe, ki sem jih preživel v Sremski Mitroviči. Po vrnitvi iz ječe nisem odnehal. Partija je leta 1939 organizirala v moji hiši ilegalno konferenco, dve leti kasneje pa se je začela Inaša naj večja borba, borba za osvoboditev izpod okupatorskega jarma in za boljše življenje vseh delovnih ljudi...“ Tu mu je nekoliko zastala beseda. Morda je v mislih na hitro obšel vsa pota, ki jih je prehodil kot partizan prvoborec, zakaj takoj ob prihodu okupatorjev se je vključil v NOV kot l>oree Šeroerjevc brigade, in prenehal z borbo šele leta 1945, ko je naši do- movini zasijala prava, resnična svoboda. Vrnil se je domov, a svoje hiše ni več našel. Požgali so mu jo pobesneli fašisti, ženo in hčerko pa odpeljali v internacijo. To ga ni uklonilo. Vesel, da je vendarle našel ženo in hčer ob vrnitvi še živi. se je vključil v gradnjo nove socialistične domovine kot zaveden član Zveze komunistov in drugih organizacij ter nosilec spomenice. Toda kljub svoji visoki starosti je se sedaj neumoren delavec v naprednih organizacijah in predsednik SZDL na Barju. Njegovo liišo pa krasi spominska plošča, ki govori o ilegalni konferenci KPJ še izpred druge svetovne vojne. Ob slovesu smo mu zaželeli še dosti zdravja in uspehov pobiih let, k čemur se pridružujejo vsi. ki poznajo vedrega 70-letmika Toneta Jarca. KOLEKTIV ŠOLSKIH DELAVNIC TEHNIŠKIH ŠOL VSEM BRALCEM »NAŠE KOMUNE« SREČNO NOVO LETO 1962! ; Leto II. — Stcv. 1' -------------------—- PROGRAM osrednjih novoletnih DEDEK MRAZ MED NAMI 28., 29. in 30. decembra vsak dan med 17. in 18. uro na Titovi cesti Za razvedrilo bodo poskrbela lutkovna gledališča, kinematografi, artisti, baleti, igralci, godbe, prodajalci dobrot, pijač in igrač ter podobne fcaže ljudje. To prireditev bo vsak dan obiskal tudi Dedek Mraz s svojim veličastnim spremstvom. VELIKO ZABAVIŠČE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU NOVOLETNI SEJEM — v vseli raz-tstavnih prostorih Gospodarskega razstavišča od 15. do 31. decembra, vsak dan od 9. do 20. ure. Nad 70 trgovskih podjetij bo proda-Talo blago za novoletna darila. RAZSTAVA IGRAČ — v paviljonu „Jurček« od 15. do 31. decembra vsak dan od 9. do 20. ure. VESELO V NOVO LETO — internacionalni Luna-park, avtodromi, strelišča in druga razna zabavišča, vrtiljaki pokonci in počez, vse za šalo nič za res. PISANE DEDKOVE PODOBE — vesele prireditve v Veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Nastopali bodo artisti, godci, žongler, tekmovali boste za Dedkova darila, videti pa bo še posebno lepe filme. Čas prireditev: 26. in 27. decembra ob 10., 14. in 16. uri. prireditev v Ljubljani 28., 29. in 30. decembra ob 9., 11., 14. in 16. uri, 31. decembra ob 10 .uri. Vstopnina : otroci din 50, odrasli din 100. KINO-VARIETE — bo predvajal izbran artistični program, v katerem bodo nasto[)ali svetovno znani varietejski umetniki, vmes pa bodo igrane še posebne novoletne filmske zgodbe. Čas predstav: 26. do 30. decembra ob 18.30 in ob 21. uri. Vstopnina : 120 din, 150 din in 200 dni. LAHKIH NOG NAOKROG — največje silvestrovanje v Ljubljani. Ples, godba, izbrane jedače in pijače, nastopi artistov, srečolov, šaljiva pošta in se zvrban koš Dedkovih presenečenj. Igrajo orkester Mojmira Sepeta, poje Majda Sepe Ln veseli trio v liani. Pričetek programa ob 21. uri. DRSALIŠČE V TIVOLIJU VELIKA DRSALNA REVIJA — nastopajo najlmljši drsalci in hokeisti Ljubljane in Olympije v bogatih kostumih, barvah, lučeh in v glasbi. čas predstav: 26. decembra ob 17. uri, 27. decembra ob 17. in 20. uri, 29. decembra ob 16.30 uri, 30. decembra ob 16.30 in 20. uri. Vstopnina : otroci 50 din, odrasli 100 din. Delovni kolektivi žele naši mladini srečno in uspešno novo leto 1962 STAVBENO MIZARSTVO LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 16, KOLINSKA TOVARNA HRANIL LESNA INDUSTRIJA LJUBLJANA POLHOV GRADEC tel. 30-480 z obrati Roleta. Linhartova 8, tel. 30-335, Žaga Škofljica, tel. 21-683, Pohištvo Privoz 16, tel. 21-792, Izdelujemo: vse vrste stavbeno-nuzarskih izdelkov, vgrajeno ter pisarniško pohištvo, rolete in platnene zavese. Vršimo prodajo vseh vrst in dimenzij žaganega lesa. Kvaliteta zajamčena, cene solidne. nudi potrošnikom priznane prehranske izdelke: „Proja«, odličen kavni nadomestek „Regina«, pecilni prašek in vamilni s'adkor „Metka«, kakaove rezine in marmorni kolač „Royal«, pudingi — izdelani v desetih okusih ,,Ka-bi‘£, mešanica kakaa za otroke „Kroka«, specialna mešanica za krompirjevo tes^o ,,Rex«, posebna začimba za juhe, omake in podobno „Mix«, snežni kolač — najnovejši izdelek „Bebin«, hrana za otroke T. L lOBAČNA HOVARNA iiiliiiiniiiiililFiiiiiiiii Sp ilil tš JI Jpl Hill zodovolji vsakega JUBUANA kodilco \‘ *z\rtk proizvaja vse vrste in dimenzije rezanega lesa, sodobnega pohištva, ladijski pod in zaboje. Kolektiv podjetja svoje izdelke vljudno priporoča. MIZARSKA ZADRUGA VIČ KRAJEVNA KLAVNICA HORJUL GOSTILNA KRIŽIŠČE GOSTILNA PRI POKI — BREZOVICA 88 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE GOSTILNA ,.PRI MESCU« TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA, Tomažičeva ulica 2 GOSTILNA IN PEKARIJA KOPRIVEC — VELIKE LAŠČE KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVA GOSTILNA ANDOLŠEK VELIKE LAŠČE GOSTILNA KRIM DOLENJSKA CESTA 28 BIFE OB GRADAŠČICI, Ljubljana nudi gostom točno postrežbo z do' bro pijačo in jedili ter želi vsefl* pionirjem, domovom in društvo n* prijetno Novoletno jelko „ E L E K T B O P R E N O S « LJUBLJANA, HAJDRIHOVA UL. Z z ekonomskimi enotami: Uprava, obrat Kleče, obrat Laško» obrat Pekre, obrat Divača, Elektrokovinska delavnica Laško, obrat Služba zvez. I rgovsko podjetje II R ANA H o ž n a doli n a s svojim potrošniškim centrom — samopostrežbo — na cesli česlila svojim potrošnikom novo lelo in se priporoča Žičnica ~ Ljubljana ŽELI SREČNO NOVO LETO 1962! ★ DOBRA VOLJA JE, TODA DENARJA PRIMANJKUJE Predsednik Občinske zveze za telesno kulturo tovariš Višnar o njenih problemih V okviru sodobnega upravljanju v ■telesni kulturi imajo na terenu po-•Hemlxno vlogo Občinske zveze za te-tesno kulturo, ki naj usmerjajo delo Posameznih telesno vzgojnih organizsai in naj jim v okviru svojih možnosti nudijo tudi potrebno pomoč. Olede na to, da so te občinske or-ganizacije Jele v razvoju in so odvisne predvsem od dotoka finančnih sredstev lz občinskih virov, ]>a iz dneva v dan zadevajo probleme, ki so včasih skoraj nepremostljivi. Zato delo običajno pre-sepa, društva in klubi pa, hkrati z ObZTK. ne vedo ]>oti iz zagate, zla-®tl’ kadar gre za finančna vprašanja. Prav taksni problemi se pojavljajo frali v okviru občine Vič-Rudmik, zlasti zato, ker je ta predel precej obši-fr®1) inia pa malo industrije in gospodarskih organizacij, iz katerih naj bi dotekala sredstva. Prav to in še druge zanimivosti smo ugotovili iz razgovora * Predsednikom 01.ZTK Vič-Hudnik ov- Slavkom Višuarjem. , )A se od ustanovitve naše zveze smo ničli glede problemov telesne kulture ' nasi občini že precej razgovorov,« je ' d vodu povedal tov. Višnar. „toda '«telo je le l>olj pri besedah, ker ko-aka naprej nismo mogli storiti. Pri •dni nas ovira precej činiteljev in po-tedice o pa/a mo zlasti pri nmožicini, temeljni telesni vzgoji naše mladine v ®oIah in društvih, fe-ta je nezadovo-Jlva, čeprav bi morala biti zlasti ob-'ozria telesna vzgoja v šolah nujen ff^tavni takem servisu so ugotovili iz številnih prošenj hišnih svetov, ki niso imeli na tem področju te vrste razvito dejavnost. Stanovanjska skupnost je z lastnimi sredstvi nabavita nekaj strojev in tudi orodja. Servis Imi delal poleg pisarne na Dolenjski cesti, kjer so si uredili tudi delavnico. Servis pri stanovanjski skupnosti bo v veliko pomoč hišnim svetom in se priporoča, a oni od nas. Ko smo začeli z arondacijo zemljišč, so nam odstopali najslabše zemeljske površine, ki jih je treba nujno meliori-rati. To pa stane precej denarja in, ker ga nimamo, smo zamudili celo proizvodno leto, namesto, da bi zemljo čimprej pripravili za posevke. Finančno to resnično ne bo šlo zlahka, še manj jni, če • pri tem ne bodo sodelovali vsi zadružniki. Predvsem pa — potrebna so te ogromna sredstva, če bomo hoteli uspeti.» — Kakšne so torej perspelofl vaše zadruge? V čem vidite uje* boljši razvoj, v kmetijstvu ali živinoreji ? .,Vsekakor računamo predvsem ^ živinorejo, za katero so dani najboljši pogoji. Seveda pri tem ne bomo b' ključih kmetijstva, zlasti te, ker H treba gojiti krmo za živino. Za zib]: nameravamo zrediti 250 glav pitan* živine, za katero imamo dovolj krni«)! kasneje pa naj bi na Zapotoku — kjcr ni moč organizirati me ban i zi ranej?*! V kmetijstva in se kmetje trudijo z, ročnim delom — pripravili okrog 150ni|l pašnikov, ker je tam za to najprimernejša površina in tudi zemlja. Tam b seveda ina razpolago tudi najkvalitetj nejša krma. Sedaj gradimo tudi d'M hleva, ki sta za začetek nujno prtreb-i na, na Škofljici pa smo še zasadili hektarjev z jelšami. Omenimo naj še naš perspektivi11' načrt proizvodnje, ki naj bi ga reali' zirali ilo leta 1965, s lem pi do nd/ mere kar precej izboljšali dosedainju stanje.» I — Imate dovolj poljedelska mehanizacije za pomoč zadružni' kom? Kako urejate uporabo k'j teh ? „Do nedavnega smo imeli le en san1 traktor, ki pa je večinoma pičiva! b ni bil dovolj izkoriščen. Sedaj imatn^j na razpolago sedem traktorjev z vsenj/ najmodernejšimi priključki: s sejalni' carni, trosilei glnoja, branami, plug1’ kosilnicami in gosenicami za barje. S tem strojnim parkom je KZ zmožne organizirati kakršnokoli akcijo v p^' moč zadružnikom. Vrh tega imamo ^ tovorni avtomobil, ki je prav tako nn' menjen za uporabo kmetovalcem. Te'i zave pa se pojavljajo v tem, ko kmC' tovalci [>o svoje izbirajo dneve razna dela, ne oziraje se na skupnf potrebe, Zato je res težko delati ra*' po rede za različne vasi in različna de' la. Gre pa vrh tega šc za rentabilni strojev, ki (naj bi ne bili v nekih ob' dobjih preobremenjenih, sicer pa n’ stali neizkoriščeni.» — In ob koncu še vaše želje1 „Teh v resnici ni malo. Ko lek d', zadruge želi, da bi med kmetovalci naletel na pravo razumevanje, sam P® bi rad vsem pomagal. Tudi napak, ^ se pojavljajo med uslužbenci, bi ^ radi izogibali, tla bi zaživeli vsi, z ^, družniki vred, v resničnem sožitjUj ’ ; prid nadaljnjega napredka zadrug®) Kmetovalci naj bi se ne zatekali zadrugi samo takrat, kadar želijo nje) ne pomoči, ampak naj bi tudi sa1! neovirano pomagali s spodbudno ^ ; konstruktivno kritiko, ila bi uslužlie1/ ci zadruge spoznali, kje in kdaj |>ogr®, šijo. Ne navsezadnje }*a bi morale tue' krajevne vaške skupnosti in organi*-^ cije SZDL bolj sodelovati z našo *'11 drugo in ji nakazovati potrebe terc»9/ da ne bi prihajalo do nepotrebnih n*1' skrižij med zadružniki in nami. Z® 119 različnih sestankih z zadružniki s»1 tjc večkrat dotaknili teh problem0 ’ tako glede skupnega dela kooperant0/ kot strokovne plati, in zato želimo, bi postali resnična skupnost v okvi nove KZ „Mokrc», ki se mora za zdAj šc boriti z začetnimi težavami, a /,c vsem res vse najboljše.» * * * Razgovor je jasno nakazal i»o zitivt* 1»' in tudi senčne struni delovanja te ^ druge ter razumevanje nekaterih nerazumevanje drugih zadružnikov, * ^ da vsi se moramo zavedati, da zadrdjb ne išče samo svojih interesov, ten1 ima osnovno nalogo pomagati k ' hitrejšemu izboljšanju kmelijske l,r\ izvoiinje na južnem delu Ljubija’ Zato menimo, da bo ta članek, p0® ^ čen problemom Iv Z ,,Mokre» na naletel na pravilen odmev med '^ "ip ki so nejMisredno zainteresirani za 1><) ‘ ši procvit te zadrug«.