PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jto VI - Ste v. 38 (142) PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sreda 1. marca 1950 Cena 15 lir ??ANKO BABIČ: Nekaj k diskusiji v občinskem svetu v tržaškem občin-šanl1 ?Vflu 0 triaškem vpra-:K. V°n°m‘Q pokazala ves hbes moralno po-ICLc,r»naMt iainivost in bistvo obm m skratka protiljudski 2 "alijanske nacionalistične kakšnih sredstev ahko poslužuje samo tisti, J "“topa proti ljudske intere-^Perialistične težnje italU 3!r* reakcijey ki so v drugi *tKn‘ W03ni doživele poraz, toiu°Vno oživljajo in ravno Jffifeifr. tleh ob dobrohotni Sr* angio-ameriškega im-se najbolj brutalno tj Zahteva po priključit- tj :~'a k Italiji je neposred- italijanskega imperializ-Pbsno ttrn Področju Evrope v ■ “Psktivi nadaljnje ekspanzi-stIZ0ti Balkanu. V teni nepo-lijan fn C‘^u ie cona B 2a ita. zsto imperialiste trd oreh, rek 51 urnetno organizira ob-r^aha in šovinistična kam-tere Pr°ti niei' s pomočjo ka-Ustv *e ko^e tu ln v svetu titad fiti rnnenit, da v coni B ihn barbarski rc- jur.da se preganja in uničuje Zinki iiveli in da ^ zato kult da država dvatisočletne jO.yrc, kamor se prišteva tudi »«•** Mussolinijevega fašizma, • cono B teh nečloveških k *n strahot, kt a. ka,nPanja j? tem hujša, i^e v coni B na oblasti de-Ijuri0,. ljudstvo in si s svojo i *0 Oblastio uatanvin hnli- *]£"* življenja. Zato je ta tj Ptmia. naperjena tudi pro-nji*rn dosedanjim in nadalj-IjuJ,. pridobitvam delovnega iekm;aV COni 8 ter za P°vra' ^ 'nvdegijcv izkoriščevalske lWsh?iie> ki j‘h je delovno 0 o oboroženi borbi uni- čilo TinL^udar ta imperialistična iurl1^ kriči o težkem gospodi ern položaju cone B, mi-#hwi ** su°je izkoriščevalske tatot,*?i;e> ki jih skuša potem leio istovetiti z interesi nCne0a ljudstva. Pri tem se Ng-7 «a nekakšno medna-Ten, >n božje pravo, po kate-ji Za večne čase . vico. da izkorišča de-* ‘jUdstvo. (i,|e ,ako gledamo na stvar ‘ižne buržoazije in delovne množice v 'Oti eWli konkretni borbi jjcetf^ej. V tej borbi vlada °ia zakon razrednega l>ot Vse drugo sklicevanje ^So ^ *n nc eem je kakšno ^to-. Je samo zunanji 1^. ^ te v ^ 9a boj0 oziroma odno- 'ie^ n° razredni fronti. 5°učn0 in za delovne nSnJ-rauocem je bila •n “Ja v občinskem mest- Z%nU. dlede na stališče, j ‘h °. iiHijo informbirojev-ll bC,c‘nsk‘h očetov V čem H? ^ Politične linije teh n *če . ničemer se njihovo itm" Od °Cone B ni razliko-i j®nsi tališča zastopnikov rtiJe. imperinlistične re-sk ične niifl0vcm besnem in ,J 0bi 'n obrekovanju Ijud-sih ^ cone B so celo Gii^e krge,Ca^ali su°je šovini-. s^°'iamme ^ italijanskih re-On tostJo stra^- s posebno lj>i £ seje v cono B za-o)C deli’j * ‘^eci efedelf mU 1asdsta», J tem ht^l "s! C°ne 8 K on res čl^eto«^^estobo /ašistič-w MusT^’ Pre|tkurenim za §f2j*..Ciew*/aiirtline V« ” ni x ^at 1 fin ^ za njiTfi. jvjieS Se torei zrca&i »>Wflbtfi- jQ^ z italijansko *no reakcijo. Nji- vsi ostali so za njint. hov izgovor z nekim namišljenim tito-fašizmom ne more spremeniti tega dejstva. Radieh se je posebno zaganjal v tako imenovani abaratto infame». Kaj se prav za prav skriva za to parolo? V pivi vrsti bi kominformisti radi za to parolo spretno prikrili pred množicami svoje pristajanje na zahteve italijanske imperialistične reakcije za priključitev STO-ja k Italiji. Zato so umetno ustvarili nekakšna pogajanja Jugoslavije z anglo-ameri-ški»H imperialisti, katerih cilj naj bi bila razdelitev STO-ja, samo da bi se lahko pred množicami hinavsko prikazali kot borce za osvoboditev tega ozemlja izpod anglo-ameriškc in jugoslovanske okupacije, seveda tako. da se vse skupaj priključi De Gasperijevi Italiji, Kominformisti namerno is‘ovetijo prisotnost jugoslovanske vojske na STO-ju z an-glo-ameriško imperialistično okupacijo. V končni fazi pa jim politika z ubaratto infamen služi cilju, da se prepreči vsakršen bodoči neposredni sporazum o tržaškem vprašanju med zainteresiranimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom, potem ko je odpadla vsaka možnost realizacije STO-ja, kot je bilo določeno po mirovni pogodbi, za. radi revizionistične politike vseh odločilnih faktorjev, razen Jugoslavije. Kominformisti so dejansko proti temu, da se enkrat za vselej odpravijo tretje sile pri reševanju tržaškega vprašanja, ki STO samo izkoriščajo za svoje imperialistične interese. S kričanjem o «baratto infamen kominjormi-sii samo dajejo poguma italijanski imperialistični reakciji, naj bo odločna v svojih imperialističnih zahtevah in ji pri tem obljubljajo vso svojo pomoč. Skratka kominform sti, n j čelu z vodstvom K Pl, s takjno politiko pomagajo n-stvarjati vse pogoje za bodoča nasprotja in rnozet/ilne vojne, konflikte na lem področju Evrope. Oni dejansko vodijo voj-nohujskaško politiko, namesto da bi napravili vse, da-se tržaško vprašanje reši po mirni poti in izključno v korist sp sednih narodov. Do takšnih rezultatov vodi njihova brez-princtpielna politika, ki se'mora nujno končati z izdajstvom interesov proletariata in demokracije. Ob teh dejstvih je vsa politika miru, ki jo tako bučno hodijo kominformisti, samo golo frazarjenje in varanje ljudskih množic. Zgodovina nam nudi primere, da so izdajalci delavskega gibanja postali najbolj zvesti hlapci buržoazije. Zgodovina se v eni ali drugi obliki marsikdaj ponavlja. Tudi politika tržaških kominformistov v zvezi z diskusijo o tržaškem vprašanju v občinskem svetu nam to potrjuje. V potrdilo gornjih, ugotovitev nam služi tudi glasovanje o resoluciji, ki jo je po tej diskusiji predložil ožji občinski odbor in ki zahteva priključitev STO-ja k Italiji. Kominfor-misti so se o tej resoluciji glasovanja vzdržali. Kaj naj to pomeni? To nam pove, da kominformisti niso načelno proti priključitvi STO-ja fc Italiji, da se namreč s tem popolnoma strinjajo Z italijansko buržoazijo in da se kvečjemu ne strinjajo z načinom, kako to doseči. Zato oni ponujajo že znano formulo, naj pride guverner, nato pa boljša rešitev, kar pomeni z drugimi besedami, da Za formalni pristanek na priključitev STO-ja k Italiji bi kominformisti rajši počakali guvernerja, da tako pred množicami vsaj delno prikrijejo svoj hinavski obraz. Pisarjenje sovjetskega tiska — revije v N ovoje vremjan — in moskovske oddaje po radiu, kjer se v zadnjem času mnogo piše in govori 0 tržaškem vprašanju, o preganjanju in terorju v coni B, o potrebi imenovanja guvernerja In o odstranitvi okupacijskih čet itd., nam daje upravičeno sklepati, da je takšna politika tukajšnjih kominformistov dirigiruna od najvišjega kominformistit-nega centra. Revizionistična politika an-glo - ameriških imperialistov (tristranska nota) in politika kominformistov nam jasno kaže, da so na delu sile, ki hočejo uničiti STO in rešiti tržaško vprašanje na imperialistični način. To nam tudi jasno kait, da danes ni v»( možna realizacija STO-ja, kot fb je določila mirovna pogodba. Zato se v te; situaciji pred nas nujno postavlja vprašanje bor-be Za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja med priza-dettimi državami ter za izključitev Pri tem vseli tretjih, ki bi -radi mešetarili - našimi narodi. Odgovor Istrskega okrožnega ljudskega odkera na gonjo laži in klevet o stanj« v coni 0 — I IH | ■■■■ 11 BT 'TIT II1MW II III I II III ■!■■■■■—II Milili I TIHIH Hill MIH !■■■ Resolucija, ki odgovarja na laži in klevete italijanskih iredentistov in kominformistov, je bila soglasno sprejeta na izrednem zasedanju Istrskega OLO v nedeljo 26. t.m. Delovno ljudstvo Istrskega okrožja je po svojih izvoljenih predstavnikih . sprejelo na zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora dne 26. februarja 1950 nove sklepe v smeri utrjevanja ljudske oblasti, ki je smer vedno širše in popolnejše demokracije in stalnega gospodarskega napredka. •Pri svojem delu pa predstavniki ljudstva Istrskega okrožja niso mogli preiti molče najnovejše nesramne gonje, ki so jo zlasti v zadnjem času sprožili nekgteri krogi izven Tržaškega ozemlja, ki so našli svoje najbolj kričave glasnike v tržaškem mestnem svetu. Odposlanci IOLO nimajo namena odgovarjati na nešteta in absurdna okreko-vanju ter žalitve tržaških mestnih svetnikov, ampak smatrajo za potrebno ugotoviti nekatera dejstva, ki osvetljujejo pravo ozadje teh izpadov. E Vsi napori IOLO gredo za tem, da rešujejo probleme gospodarskega in kulturnega razvoja okrožja v skladu z interesi' širokih množic delovnega ljudstva, kateremu odgovarja IOLO za svoje delo- Vsak nov odlok IOLO je izraz realnih zahtev in potreb prebivalstva in je korak naprej na poti, po kateri hodi delovno ljudstvo Istrskega okrožja že od časa, ko je na ruševinah poražene fašistične okupatorske oblasti postavilo svojo ljudsko oblast. Od tedaj dalje je to ljudstvo na svoji zemlji suvereno, si voli svoje predstavnike in odloča samo. -VUJA spoštuje voljo ljudstva tega ozemlja in nudi ljudski oblasti nesebično pomoč. 2. Delovno ljudstvo Istrskega okrožja pozna razmere, v katerih živi prebivalstvo cone A STO-ja. Ve, da je postopna in načrtna paralizacija tržaške velike industrije in pristaniškega prometa nujna posledica imperialistične politike, ki jo izvaja anglo-ame-riška vojna uprava. Ve, da predstavlja taka politika nezadržni vir brezposelnosti, pomanjkanja in da je spretno preračunana na demoraliza-cijo delavstva. Prav tako so vsakomur znani nešteti težki primeri kršenja demokratičnega načela narodne enakopravnosti v coni A in v Italiji, in to ne samo s strani nahujskanih fašističnih tolp, ki neovirano razgrajajo, ampak tudi s strani oblastnih organov. Razen tega vlada v coni A težka stanovanjska kriza, draginja, ki ne dopušča delavcu kritja niti za osnovne življenjske potrebe, na nasprotni strani pa nezaslišano razkošje maloštevilnih cjružin lastnikov raznih podjetij. Tak položaj postavlja mestnemu svetu v Trstu nešteto perečih problemov. se jih previdno izo- oblast, giba. Isti mestni svet, ki ni sposoben odločati niti v enem izmed resnih vprašanj svojega področja, si lasti pravico merodajno sklepati o razmerah v Istrskem okrožju, žaliti in napadati tukajšnje delovno ljudstvo, njegovo delo in njegove predstavnike. E Pri tem početju vneto tekmujejo med seboj — z edino izjemo predstavnika Ljudske fronte — predstavniki vseh strank, ki so zastopane v mestnem svetu od odkrito reakcionarnih do laži — delavskih. Posebno vlogo igrajo pri tej gonji kominformisti, ki hočejo na ta način dokazati predstavnikom tržaškega in italijanskega kapitala, da se kesajo «sramotne preteklosti« in da vdano sprejemajo za pokoro zasmeh in osebna ponižanja s strani odkritih sovražnikov delavskega razreda, samo da bi bili kot izgubljeni sin deležni odpuščanja in da bi jim bila priznana pravica braniti interese razlaščenih veleposestnikov in delomrznežev ter iz Istrskega okrožja pobeglih protiljud-skih duhovnikov. V svojih govorih nam mestni svetniki očitajo, da kršimo zakone, ki jih je vsilila fašistična Italija, da smo z agrarno reformo oškodovali zemljiške veleposestnike, da smo namesto privatnih cerkvenih šol ustanovili nove državne šole z brezplačnim poukom. Točno: to in še marsikaj je ljudstvo Istrskega okrožja že doseglo in na tej poti bo odločno nadaljevalo. Odpravilo bo do korenin vse ostanke starega reda izkoriščanja človeka po človeku, ustvarilo si bo z lastnim delom boljše življenje. Uspehi, ki jih je doseglo, mu dajejo vzpodbudo za hitrejši tempo in večjo odločnost. pomaga ustvariti psihozo alarma zaradi »terorja« v Istrskem okrožju, naj iztisne solze iz vseh šovinistično nastrojenih Italijanov, naj odvrne pozornost tržaškega delavstva od lastnega nevdržne-ga položaja in ga potolaži z lažjo, da je dalavcem pri nas še slabše. S. Toda tržaški mestni svetniki ne morejo skriti resnice, cja se ves »teror«, vse »krivice« in protizakonitosti, ki jih oni odkrivajo v našem okrožju, plod jeze in strahu protiljudskih elementov, na katerih je nekdaj slonel fašistični režim in se danes opirajo, da je pri nas mir in svoboda, pravica vseh, ki pošteno živijo od lastnega dela. Tem se ni treba bati prihodnosti, ker vedo, da jim je z ljudsko oblastjo zagotovljena. V coni A pa živijo mirno, brez groze pred jutrišnjim cjnem samo najožji privilegirani sloji, medtem ko delavca davi prenizka plača in strah pred brezposelnostjo. Mestni svet Trsta odkrito in enotno — z izjemo zastopnika Ljudske froipe — brani interese teh v Trstu privilegiranih, v Istrskem okrožju pa razbitih jn premaganih slojev. Ta gonja gre v prid tudi italijanskemu in svetovnemu imperializmu, kateremu je vsaka ljudska oblast največji sovražnik. Stališče velikega dela mestnih svetnikov, ki je bil izvoljen z glasovi tržaških delovnih ljudi, pomeni odkrito izdajstvo njihove stvari, po svoji nemoralnosti pa ni v skladu s tradicijami poštene revolucionarne borbe tržaškega proletariata. To stališče izraža.voljo tistih, ki so tem mestnim svetnikom' svoj čas poverili mandate. 9. Za delovno ljudstvo Istrskega okrožja predstavlja današnja gonja novo potrdilo, da je na edini prpvi poti utrjevanja svoje obliisti in razvijanja lastnega gospodarstva. Tukajšnje ljudstvo se svojim izvojevanim pravicam in pridobitvam ne bo nikoli odpovedalo in jih bo odločno branilo. Italijani Istre in Reke pišejo De Gasperiju V svojem, pismu obsojajo postopanje italijanskih oblasti s Slovenci v Italiji in zahtevajo zajamčeoje narodnostnih pravic Slovencev BEOGRAD, 11. — Izvršilni Odbor Italijanske zveze za Istro in Keko je obsodil diskrimina-Cijslša dejanja italijanskih oblasti do Slovencev v Italiji in je zahteval, naj se zajamčijo na. rodnestne pre. Zahtevamo zadostitev zakonitim zahtevam Slovencev v Gorici. Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in predvsem nujno in ugodno rešitev njihovih zahtev, ki so izražene t> spomenic i, ki vam jo je izročila 9. junija ISIS delegacija Demokratične fronte Slo. vencev v Italiji. Z iete seje je izvršilni odbor Italijanske zveze poslal Demokratični fronti Slovencev v Jta. liji pozdravno pismo, v katerem Italijani Istre in Reke pozdravljajo njihovo borbo za narodnostne oravice ter obljubljajo, da jih bodo v tej borbi podpirali. ______ Graziani e bil Men umreti za dieia RIM, 28. — Danes so na procesu proti Grazigniju začeli zasliševati prve obtežilne priče. Izjave bivšega fašističnega hlerarha A* leksandra Melehiorija in generala Graziollja so se nanašale izključno le na okoliščino, v katerih je bil imenovan Graziani za ministra za obrambo v republikanski vladi. Prva priča, ki je bil septembra 1943 leta kot tajnik fašistične stranke je govoril o vzro-kih, ki so ga privedli do tega, da je spravil Mussolinija z Graziani-jem, ki je padel v nemilost zaradi slabih vojaških operacij v Libiji. Melchiori je rekel, da mu je vodstvo fašistične stranke dalo nalog, naj pošlje Mussoliniju tako poročilo, ki bi razblinilo vsa. kršno nezaupanje, ki ga je še imel duče do maršala. V tem poročilu je namreč stavek, ki pravi, da jc Graziani pripravljen umreti za dučeja. General Gragioli je govoril o vzrokih, ki so ga vodili do tega, da je od vseh generalov priporočil prav Grazianija za ministra za obrambo v novi fašistični republikanski vladi. Za tp mesto je. bil Graziani tudi vprašan in ga je bil takoj pripravljen sprejeti. Altlee i« »sinil novo vlad« LONDON, 28. Attlee je sestavil novo vlado. Člani ožje vlade so: Ernest Bevin, minister za zunanje zadeve, Stafford Cripps, minister za finančne zadeve; Morrison, lord predsednik sveta in Be/an. minister za higieno, Shin-tvell, bivši minister za vojsko je pestal minister za državno obrambo, Griffiths, bivši minister za pokojnine Je postal minister za kolonije ln s tem' postal član ožje vlade. Bivši državni minister Mar Neil je prav tako postal član ožje vlade, kjer je dobil mesto državnega tajnika za Škotsko, Bivši minister za preskrbo John Strachey je postal minister za vojsko. Iio soje« LONDON, 28. — Iz Singapura poročajo, da se bo moral bivši holandski kapetan We*terling, katerega so aretirali v nedeljo v Singapuru, zagovarjati pred tamkajšnjim sodiščem, ker je obtožen nasilja in da je na nezakonit način prišel na ozemlje angleške kolonije. Uradno poročajo, da bodo VVesterlinga izgnali takoj po izrečeni socbi. Niso pa 5e pojasnili, kam naj bi izgnali tega pustolovca in vojnega zločinca, to pa zaradi tega, ker angleške o-blast! »niso še ugotovile njegove prave narodnosti«. LONDON, 28. — 30. junija 1949 je prebivalstvo Anglije in VVailesa znašalo 34 milijonov 559 tisoč ljudi. Od teh j« bilo 9.497.000 izpod 15 let starih. Progresivna sfranka ZDA obsoja zunanjo politiko ZDA in SZ Clan vodstva Rogge je obsodil pritisk velikih držav na male države ter politiko kominforrmstičnih držav proti Jugoslaviji CHICAGO, 28. — Cian vodstva ameriške progresivne stranke John Rogge je pri diskusiji o poročilu, ki gg jc predložil Henr.v Wallace o programu stranke, obsodi) sovjetsko politiko do Jugoslavije. Poudarjajoč, da mora progresivna stranka sleditj neodvisni politični liniji, je Rogge dejal: «Jasno moramo izjaviti, da nismo privesek nobene države, da jmamo pravico svobodno kritizirati zunanjo politiko katere koli države, kakor imamo pravico kritizirati politiko naše države. Ce se ne strinjamo z resolucijo Kominforma — jn jaz se ne strinjam, ker smatram. da ne prispeva k stvari ,mjru ,r~ tedaj moramo jasno Izjaviti, da se ne stririjamo i nasilno in neutemeljeno resolucijo, kakor je politika In-formbiroja. Ne smemo se odpovedati našim načelom da bi ugodtji tistim, ki skujejo opravičiti politiko kominformističnih držav proti Jugoslaviji. Ugotovil je nato, da je Jugoslavija prepu-ščena pritisku velike države, in da morajo odJcritj pristaši miru obsoditi politiko neenakopravnosti, kakor je ona, ki jo izvajajo velike države do malih držav, ter Je poudaril, da je treba obsoditi politični pritisk in grožnje, ki se jih Poslu-kujejo veliJte države v svojih odnosih z malimi državami. Vsak pritisk, vsa* napad na mala države s strani velikih držav, je dejal Rogge. ne glede na dejstvo, če to delajo ZDA, Anglija ali Sovjetska zveza, predstavlja nevarnost za svetovni mir. Po diskusiji je kongres sprejel resolucijo, ki kritizira zunanjo politiko ZDA in Sovjetske zveze in je sprejel VVallaeeov predlog, ki se nanaša na program zunanje In notranje politike stranke, ki vsebuje sledeče točke: sporazum za prepoved uporabe atomskega orožja, znl. žanje najemnin, socialna zaščita, ukinitev Taft-Hartlerevega zakpna. uporaba atomske sile v miroljubne namene itd. Sklenili so tudi, d:i bo progresivna stranka predložila ra bodočih volitvah zu fcon*re» 50 kandidatov. Za predeednijca stranke je bij izvoljen Elmej Benscr), za podpredsednike Paui Robenson in Fred Setven BEOGRAD, 28. — 15.000 mladincev se j« letos vpisalo v 106 jugoslovanskih umetniških šol. Dijaki bodo obiskovali pouk glasbe, zbornega petja, baleta, slikarstva ter dramatsko in filmsko šolo. ♦ LONDON, 28. - v montažnih delavnicah tovarne letal »De Havillant Air craft« v Hat-fieldu je danes zjutraj začelo stavkati 300 delavcev. Stavkati so začeli v znak protesta, ker je vodstvo tovarne uvedlo rov mezdni sistem, Verjetno Je, da se bo s'avkl pridružilo še 7.000 drugih delavcev Istega podjetja. KOLEDAR Sreda 1. marca Albin, Mojmir Sonce vzide ob 6.45, zatone ob 17.51. Dolžina dneva 11.06. Luna vzide ob 14.05, zatone ob 5.30 Jutri četrtek 2. marca Simplicij, Belin (^leclaiidee - - Ifladio- Končno tržaški občinski svetniki razpravljajo o krutih vprašanjih tržaške stvarnosti ! Smrt zavednega moža STA VKA IN A M a SE NADALJUJE Za ureditev pokojnin -manjkajo sredstva izjavljajo predstavniki občinskega odbora in prosijo VU za začasno pomoč, dokler se zadeva ne bo rešila - v Italiji ! -Predlagajo tudi dodatni davek na monopolske predmete v coni A Po tolikih seiah šovinističnih klevetniškib bojevitih in hinavskih izpadov proti ((terorju« v coni B, kjer je baje stanje takšno in tako vnebovpijoče, da mora o njem razpravljati nihče drugi kot Organizacija združenih narodov, ^o se na včerajšnji seji tržaški občinski svetniki končno vendarle spomnili vsaj na del bede. y kate; ri 'živi tržaško prebivalstvo. Začeli so namreč obravnavati pereče vprašanje upokojencev, o katerem smo v našem dnevniku že mnogo in mnogo pisali in bomo morali verjetno mnogo več pisati, dokler bodo tržaški upokojenci končno dobivali takšne pokoiriine, s katerimi bodo mogji živeti ljudi dostojno. živi jen j‘e. «Poudariti hočem, da v coni B ni brezposelnosti in nihče ni zaskrbljen zaradi zaposlitve v bodočnosti, medtem kb' je v Trstu • kar 20.000 -brezposelnih«. Prav na te besede smo Se spomnili. ko je občinski odbornik Benussi («socialist» della Vene-zia Giulial, vz0iknil: ((Lačnim moramo dati -delav in to označil kot takojšnjo, -konkretno nalogo ■ oblasti. Toda kmalu bo poteklo že pet }et in lačni v Trst\rše vedno nimajo dela... Toda mnogi izčrpani in bledi obrazi težaških upokojencev iri upokojenk so včeraj na seji občinskega sveta nemo zahtevali, da se o njihovi bedi govori in da se jasno in glasno povedo številke, ki to njihovo bedo tako kruto očrtujejo in bijejo v obraz današnje tržaške oblastnike, ki še vedno niso v stanju urediti tako primitivne zadev.e kot je pravično odrejevanje-pokojnine ljudem, ki se jo a svojim 30 in 40 letnim delom krvavo zaslužili. Tako “sta bila občinska-odbornika prof. CUMBAT (član italijanske republikanske stranke) in Benussi («soeialist») prisiljena v dveh dolgih poročilih označiti stanje upokojencev z besedami: pomanjkanje, beda in siromaštvo. Prof. Cumbat je razdelil upokojence na tri kategorije: 1. tiste pred 1. julijem 1923. ki so upokojeni na podlagi avstro-ogrske zakonodaje in katerih pokojnine «so v' redu«; 2. upokojence poi tem datumu do sklepa o revalvgcijj. ki jo je odobril občinski svet; 3 upokojenci po tem sklepu, ki predstavlja nekakšno dokončno ureditev novih upokojencev. Ta sklep pa še vedno ni dokončen, ker ga še vedno preučuje upravni conski odbor. Iz njegovega poročila smo izvedeli, da tisti upokojenci, ki so i)ili upokojeni pred omenjenim sklepom občine prejemajo prav za prav poleg zares bedne pokojnine od 8 do toOOO lir me- sečno Se nekakčen dodatek, ki urediti nravične pokojnine: 3. VU naj bi obremenila s posebnim dodatnim davkom (sopra-tassa) vse monopolske predmete, k; so v prodaji v coni A; iz tega davka bi se nabrala potrebna sredstva za ureditev pokojnin. To bi bila po mnenju občinskega odbora začasna rešitev, dokler ne bf bilo vprašanje pokojnin urejeno v Italiji, nakar bi se ta ureditev razširila tudi na Trst. Medtem pa se je izvedelo, da je kot rezultat dosedanjih pogajanj med VU in rimskim ministrstvom za delo in socialno skrbstvo prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bo organizacija »Opera Nazicnale Pen-sionati dTtalia«, t.j. Nacionalni zavod upokojencev Italije razširila dajanje pomoči tudi na cono A začenši s 1. marcem t. 1. V to svrho je bilo sklenjeno, da bi INSP (Nacionalni zavod za socialno skrbstvo) dajal v breme svojih upokojencev omenjeni italijanski organizaciji 1° lir mesečno. To vsoto bedo pobirali poštni uradi ob priliki izplačevanja vsakega posameznega obroka pokojnine začenši .s 1, marcem. V imenu opozicije je govoril nato, prvi dr. Zbogar-Brocchi, ki je svoji govor končal malo pred deseto. V začetku se je pritožil o težavah, na katere naleti v vseh uradih član opozicije, ko išče uradnih podatkov. Navedel je potem vrsto uradov cd Vojaške uprave, predsedstva cone, občine in drugih ter dodal lepo število raznih višjih uradnikov, kj so ga na lep način odpravili, ne da bi mu s podatki postregli. S tem je seveda njegovo delo v občinskem svetu pri tem vprašanju, kot je vprašanje u. pokojencev/otežkočeno. \ Dr. Žbogar je nato na dolgo navajal razne podatke, nekatere več nekatere pa manj znane, vendar pa v njegovem go- V Padričah volilve odbora prosvetnega društva Danes bodo pri nas volitve v prosvetnem društvu, predlansko leto smo praznovali petdeseti,-ft. nico društva. Vseh teh petdeset let nismo poznali v naših vrstah prepira — dokler se ni pojavilo vidalijevstvo. Od takrat pa se je pri nas mnogo stvari poslab. šalo. Treba je velikih naporov, da zopet usmerjamo naše delo na pravo pot. Polagoma bodo tudi zaslepljeni spet spregleda, li. Ko bomo danes volili, se pokažimo zopet složne in oddajmo vsi glasove kandidatom našega starega prosvetnega društva. ga najbolje označimo z besedo miloščina v znesku 10.000 lir mesečno Obstaja oosebna komisija, ki ustanavlja, kdo je lahko deležen te miloščine — «socialne solidarnosti«, kot jo imenujejo. —- in ki je na svojih 18 sejah preučevala 835 prošenj, od katerih je rešila 88 negativno. 45 pa jih mora še preučiti. Za tako imenovane indirektne pokojnine Da znaša ta miloščina komaj 4000 lir mesečno. Prof. Cumbat je priznal, da bi ti stari uslužbenci imeli pravico na tisto minimalno pokojnino, ki jč po omenjenem sklepu odobrena, toda — je poudaril — občina ninia sredstev za tako Velik izdatek in zaradi tega morajo torej tržaški upokojenci svoje bedno življenje nadaljevati. O tem ali bo občina lahko ta sredstva preskrbela, bodo verjetno razpravljali na bodočih sejah še drugi govorniki. Iz poročila odbornika Benuš-sija, ki je govoril, obširno o raznih -zavodih -in ustanovah, ki se brifiajd zri Kotftdno skrbstvo In poduore. -a o ..upokojencih pa prav za prav malo. posnemamo sledeče podatke: Svoj čas je posebna komisija tržaških sindikalnih organizacij predložila po predsedstvu cone poseben predilog za rešitev vprašanja upokojencev, toda— »tempo e speranze perdu-te»; je dejal Benussi — VU je predlog odklonila, a da pri tem ni povabila na diskusijo predlagateljev. Benusfl je poudarjal, da vprašanje upokojencev ni samo vprajanje Trsta, temveč tu-, di Italije,; Franclje' itd., skratka — bi rekli mi — vseh kapitalističnih držav. Kolika sredstva so potrebna za to. pokaže n..jbolj primer Italije, kjer znašajo stroški za pokojnino 2a0 milijard letno, za socialno skrbstvo pa 450 milijard ali 700 milijard skupaj. Govornik je povedal. da ie v Trstu 105 raznih podpornih in socialno skrbstvenih ustanov, med katerimi je najvažnejša ECA. ki prejela doslej 560 milijonov lir. Skupni izdatek teh ustanov je znašal 3 in pol milijarde lir. 10 največjih pa sestavljajo poseben odbor. Končno se je Benussi povrnil na upokojence in dej«!, da nji-hovo. vprašanj*-* n€ more biti takoj rešeno, ker občina nima sredstev, katera bo treba najti na drugih peljih gospodarskega udejstvovanja. Nato je za zaključek predložil posebno resolucijo v imenu občinskega odbora, v kateri se zahteva: 1. Naj bi vse ustanove uredile vprašanje pokojnin po načelu, ki ga je Zavzela občina; 2. Vojaška uprava naj bi takoj dala potrebna sredstva kot, 1Z' redno začasno pomoč, da bi se po omenjenem načelu mogle Za hitreiSe razdeljevanje poste bodo uvedeni poštni okoliši voru — če upoštevamo, da je govoril kot glavnj govornik cpczicije —- nj bilo ničesar, kar ne bj lahko povedala n. pr. de-mekristjanka Delise, ki ;e govorila malo pred njim in stavila neke skromne predloge, ki je cfcsegal preko 20 točk, ki se pa niso pevzpele preko drobnih predlogov, ki še zdaleka ne pomenijo radikalne rešitve vprašanja. Na pokopališču pri Sv. Ani so včeraj pokopali zavednega Slovenca, 68-letnega tov. RAFAELA BUCIKA z Grete, ki je umrl v nedeljo po kratki bolezni. Pokojnik se je kot Slovenec vedno zavedal svoje dolžnosti. Svoje sinove iri hčere je vzgojil v našem duhu. Skupno s svojimi je bil ves čas osvobodilne vojne zvest pristaš Osvobodilne fronte in je ostal njen član do svoja smrti. Bil je dobrega in veselega značaja in vsi, ki smo ga poznali, smo še prav s težkim srcem poslovili od njega. Med številnim cvetjem in venci je bil tudi lep venec SIAU l. okraja. Družini pokojnika izrekamo naše globoko sožalje. ZAHTEVE USLUŽBENCEV SO TAKO UPRAVIČENE S seje občinskega sveta v Dolini Še večji davki se obetajo podeželju Župan Lovriha v zadregi zaradi „ne pristojnosti" in znižanja njegove plače Poštno ravnateljstvo javlja, da bo razdelilo mesto v več poštnih četrti, kar bo moralo biti označeno v naslovu poleg imena mesta. Po hišah bodo razdeljene tablice z označbo kateri četrti pripada vsaka stavba. Vsi lastniki hiš so na-prošeni, da poskrbijo, da bodo te tablice izobešene na vidnem mestu v vsaki veži, prav tako pa tudi lastniki lokalov. Seveda bodo morali interesenti nemudoma javiti svojim dopisnikom številko svojega poštnega okoliša. Ta način razdeljevanje pošte se je obnesel že v mnogih večjih mestih in upamo, da bo tudi v Trstu pospešil hitrejše razdeljevanje pošte. Sinoči je bila v Dolini izredna seja občinskega sveta. Odsotnih je bilo 5 svetovalcev, občinsstva pa, sploh ni bilo. Po čitanju zapisnika zadnje seje, ki je bila 1. decembra 1949., je župan Lovriha cbvestii svetovalce, da je prejel pismo od odbora partizanoy miru v Trstu in je predlagal, naj bi občinski svet poslal Varnostnemu svetu resolucijo za obrambo miru. Občinski tajnik je opozoril, da občinski svet ni pristojen za to, in da ne more o tem razpravljati Lovritia je vprašal tajnika, po katerem zakonu nima občinski svet te pravice, nakar mu je tajnik obrazložil. Komirvformističnega župana je to spravilo v siln0 zadrego in ni znal takoj pobiti tajnikovih trditev. Izgovarjal se je, češ da je on prisegel, da bo spoštoval zakone, ponižno pa je dodal: »(Mislim, da če gre za tako stvar, bi se moral zakon prilagoditi, saj mi prosimo velesile, naj ohranijo mtr v svetu«. V negotovosti in zadregi sc je obrnil na občinske svetovalce in dejal «Jaz ne vem, v koliko se vi strinjate, hudega pa se nam ne bi smelo zgoditi«. Na pomoč mu je priskočil neki kominformistični svetovalec, ki je dejal,da so tudi duhovniki molili v cerkvah za mir in je dedal: «Mi se jim pridružimo v tej molitvi za mir«. Svetovalec Bandi od ((neodvisne liste« je bil zelo zaskrbljen. Rekel je:: »Mi smo nižji sloj in Se ne smemo vtikati v visoko politiko«. Smešnemu razpravljanju o zakonitosti, pristojnosti in visoki politiki pa je napravil konec svetovalec Ljudske fronte, stari Urh iz Boršta, ki je moško poudaril «Nič se ne bomo pregrešili, noben zakon nas ne more za to kaznovati. Zato predlagam, da občinski svet sprejme resolucijo soglasno«. Zupan je stavil nato sprejem resolucije na «tajn0 glasovanje«, kar sploh ni bilo potrebno, saj ni šlo za volitve in imenovanje oseb in bi bilo lepše in bolj primerno glasovanje z dviganjem rok. Izid tajnih volitev za sprejem resolucije pa je bil zelo zanimiv. Za resolucijo je glasovalo 10 svetovalcev, proti sta se izrekla dva. beli glasovnici sta bili dve, neveljavna ena. Sledila je izvolitev članov v občinsko davčno komisijo. Izvoljeni so bil; Kraljič Zorko iz Boljunca, Sedmak Ivan iz Boršta, Valentič Josip iz Dcm-jia, Žerjal Drago iz Boljunca in Racman Franc iz Gročane. Za zastopnika občine v šolski patronat pa je bil izvoljen Lovriha Dušan. Občinski svet je potrdil v službi za nadaljnje štiri mesece občinsko uradnico Forza Vero ter odobril, da se davčnemu uradu briše vsota 73802 lir. ki jih ta ni mogel izterjati od davkoplačevalcev od leta 1941 do 1948. Ob zaključku je župan poročal o poteku zimskih del. Po- titi je sramotna, ho je treba za njih ugoditev šele stavkati - Rot pa navadi, bodo zopet na stuvkajnče „ape-liiali", da bi del uslužbencev opravljal svoje delo Stavka uslužbencev INAM-a še traja. V kolikor je znano, doslej še ni prišlo do nikake odločitve, le predsednik cone dr, Palutan si je za enkrat nadel nalogo, vplivati na predstavnike stavkajočih. V ta namen jih je pozval za jutri ob 11,30 na predsedstvo cone, kakor je bilo rečeno, na prijateljski pomenek, pri katerem bo skušal vplivati nanje v toliko, da bi se stavka ne razširila in bi bila . zaenkrat zagotovljena vsaj najnujnejša zdravniško-skrbstvena služba. Skozi 5 let si skuša osebje, zaposleno pri INAM-u, priboriti. delovno -pogodbo, ne da bi doslej doseglo kakršnega koli uspeha. Ze lani je zaradi tega nastalo med temi uslužbenci 12-dnevno stavkovno gibanje, ki pa je bilo opuščeno, ker je poseglo vmes ministrstvo za delo in z določnimi obvezami pripravilo stavkajoče, da so se zopet vrnili na delo. Takrat je padla tudi obljuba o ureditvi delovnih odnosov pričenši z letom 1950, toda po preteku 3 mesecev, kakor vidimo, čaka vprašanje še vedno na po-voljno rešitev. Ministrstvo za delo je torej enostavno utajilo vse dane obljube in sprejete obveze, z namenom, da bi uslužbence INAM-a po sili prilik privedli do enostranske delovne pogodbe po zamisli ministrske pisarne. Ze prvem sporazumu, sklenjenem v preteklemu letu z imenovanim ministrstvom; se je to izreklo proti predlogu, da bi obdržali v službi vse osebje, marveč je dalo razume- Izredna podpora biezposelpim Brezposelnim industrijske in trgovske stroke izplačujejo v teh dneh izredno podporo za vedal je, da je občinska upra- oktober in november 1949. V va dobila do sedaj od VU 16 milijonov in 150.000 lir. Za ta denar popravljajo ponekod ceste, dva milijona cd te vsote pa sta bila nakazana izrecno za sekanje drv ob obmejnem pasu. Nekateri občinski .svetovalci, so se pritožili, da je pot iz Jezera na Reško cesto v zelo slabem stanju, popolnoma zapuščena pa ie pet iz Mačkovelj na Prebenek. ki pa je domačinom zelo potrebna. Zupan je sporočil tudi. da je višja oblast skrčila občinski proračun za leto 1950, tako da sme primanjkljaj znašati le 5 milijonov lir in ne 13, kot je bilo predvideno. Občinski dohodki pa se morajo zvišati še za 2 milijona lir, za kar bo treba povišati občinske davke. Za zaključek pa se je Lovriha še pritožit, da mu višje oblasti niso odobrile mesečne pla. če v znesku 20.000 lir .češ da je previsoka. Nakar je seveda .ovriha vložil priziv s pripombo, da 20.000 lir ni preveč, ko pa župan nabrežinske občine, ki je enaka dolinski, prejema kar 40.000 lir mesečno. Čuden ta dolinski župan Lavriha, najprej predlaga v odobritev plačo; na pomoč 'mu priskočijo najboljši bratci. Takoj po odobritvi zaskrbljen žago-tavlja, da ne sprejme plače, dokler «ne bo samo ljudstvo o tem odločilo«. Zdaj, pa se pritožuje, ker so v Trstu rekli, da mu' je plača previsoka. S plačo županu je bila seja zaključena. resnici to ne predstavlja neke izredne podpore, marveč normalno doklado za brezposelne imenovanih strok v- smislu poročila Urada za delo z dne 15. januarja. . \ Pravico do 90-dnevne doklade pa imajo le brezposelni, registrirani kot taki 21. oktobra lani, ki so vjrlašali vsaj Skratni prispevek v dveh. letih zaposlitve pred odpustitvijo. Iz tega se da torej raz.videti, da podpore ne bodo deležni vsi delavci. ti. da se taka določba ne bi smela nanašati na uslužbence r. 1 55 let in to ne glede na njihovo zaposlitveno dobo. Spričo takih in podobnih krivičnih in Škodljivih namenov ministrstva za delo so bili uslužbenci INAM-a primorani stopiti v stavko, naveličani večnih potegavščin. ki se jih delodajalci brezvestno poslužujejo povsod tam, kjer gre zg ureditev življenjskih pogojev delovnega človeka. Razen lekarn, kirurgičnega instituta in miljske civilne bolr nice, je stavka v Trstu zajela osebje, vseh zdravstvenih ustanov. V kolikor bi pa y kratkem ne. prišlo do uspešnega sporazuma. se.zna če razširiti in težka odgovornost za posledice, ki bi prizadele prebivalce, potrebne bolniške pomoči in oskrbe, bo padla na one. ki nočejo ustreči več ko upravičenim zahtevam stavkajočih. SPOMINSKI DNEVI 1941 so Nemci vkorakali v Bolgarijo. 1944 od 1. do 5. je bila razbita nemška ofenziva v Beneči-.ji. Preko tisoč sovražnikov je bilo uničenih. PRESKRBA Izročitev odrezkov. Do jutri. 2. marca morajo vsi razdeljevalci živil na drobno oddati na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine za mesec januar, dalje za kruh in evaporirano mleko. Pri predložitvi morajo oddati tudi seznam svojih odjemalcev za četrtmesečje november-februar. Prehranjevalni urad bo v ta namen danes in jutri odprt nepretrgoma od 8. do 19. ure. Seznam stanovani za vojaške osebe Občina javlja, da ■ jc sestavila seznam oseb, ki morajo dati stanovanja vojaškim osebam v letu 1950. Seznam je razgrnjen na javni vpogled od 1. marca dalje za 15 dni,y Občinski jja-lači. soba 93. Proti vpisu v ta seznam je dopustna pritožba na predsedstvo cone. Pritožbo spisano na kolekovanem papir, ju za 24 lir, je vložiti na magistratu, ki jo bo predložil pristojnim oblastem. DA BI UŠEL SMRTI SMRTONOSEN SKOK iz drvečega kamiona Obiščite umetniško razstavo Jožeta Cesarja V galeriji uScorpionei) razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku. Izlet PDT v Sappado Planinsko društvo v Trstu ponovno organizira smučarski izlet dne 5. marca v Sappado. Prijave sprejema Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 in Trans-alpina, Ul. Settefontane 3 ves dan ter Zveza društev za telesno vzgojo, Ul. Machiavelli 13 dnevno od 19. do 20. ure. Zaključek prijav v soboto. Zaradi ugodnih snežnih razmer bo izlet prav zagotovo. Odhod ob pol 5 zjutraj iz Ul. F. Severo. Potnina za člane znaša 700 lir, za nečlane 750 lir. S 1.(1 V h: N.S KO II/10II il IV (1 m.cim.iščE za Tržaško ozemlje Danes 1. marca ob 20. ufl gostovanje v KOPRU z igro OSTROVSKEGA .Donosna služba" Gledališče Verdi gledališčni Jutri bo nastopila v g— -. Verai dramska skupina C*' ,2. Solari v Volonghi - Ftiva - _vok z delom B. Shawa »Nemogoči 4 j ročenci«, v petek s «Takih, Jeto ba» Eligijo Possentija in v soh® ((Predsednico« Henequina in . bra. Prijavite se za izlet Potovalni urad «Adria-Lx-press» priredi 19. marca izlet v Postojno ter 18. in 19. marca dvodnevni izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje za oba izleta se zaključi 4. marca. Vpisuje in daje informacije «Adria-Express», Ul. F. Severo 5, tel. 29-243. SSH RADIO 10 JU60SL. CONE TRSf/ (Oddaja na srednjih val 240 ra ali 1250 kc) SREDA, 1. 3. 1950 6.30: Jutranja glasba; rdčila v ital.; 7.00: Napoved,4** - poročila v slov.; 7.15: Jutr*" 8laSba' . 12.00: Opoldanski koncert, l* Zabavna glasba; 12.45: Poročiil* ital.; 13.00: Napoved časa čila v slov'; 13.15: Iz novejši- ^ Gospod*4' 13.45: Včeraj ob 10 dopoldne je tragično naključje zahtevalo človeško žrtev v Ul. del Far-neto. Ob tej uri je po tej ulici iz Sv. Alojzija proti mestu vozil kamion TS A 6751, ki ga je šofiral 35-letni šofer Carme-lo Pellizzaro iz Ul. Mauroner 12. Poleg šofeija je v kamionu, ki je. bil poln kamenja, sedel tudi 43-letni natakar Rodolfo Jussig jz Ul. dei Piccardi 64. Med vožnjo je šofer opazil, da ne delujejo več zavore. Zato se je odločil, da bo kamion zavozil v poslopje št. 8 in tako ustavil njegovo blazno vožnjo, Jus-sigu pa svetoval, naj skoči iz kabine in se tako reši. To je Jdssig tudi storil. Nesrečno naključje pa je hotelo, da se je zadnji del kamiona po trčenju z hišo zasu-, kal na desno in zavozil nekaj metrov nazaj na cesto kjer je ležal nesrečni Jussig. Cez nesrečnega sta takozavozili zadnji dve kolesi in ga vlekli nekaj metrov s seboj, dokler se ni kamion dokončno ustavil. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je Opozarjamo-naše naročnike na STO-ju in v Italiji, ki še niso poravnali■ naročnine, da to čim prej store. Najlaže plačajo na naš poštni tek. račun, ki se glasi na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, it. 11/5374 ali pa naravnost na upravo ((Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. sv. Frančiška 20/1. Mesečna naročnina Cetrtletna » Polletna Celoletna znaša » 260.— 750.— 1400 — 2600- IJPRAVA kmalu po prevozu kljub kojšnji zdravniški pomoči dihnil. Pri telovadbi si je zlomil roko Srednješolec, 141etni Olivo Mario iz Ul. S. Marco 26, ki obiskuje gimnazijo «LeonardodaVinci« v Ul. Parini, je imel včeraj med ostalimi predmeti tudi telovadbo v gimnazijski telovadnici. Ko je hotel preskočiti konja, mu je verjetno spodrsnilo, tako' da je padel in si pri padcu zlomil pod-lahtnico leve roke. V bolnišnici se bo moral zdraviti 30 dni. Overovitev obrtnih listov Občina poziva vse osebe in trgovska podjetja; katera izvršujejo trgovske posle na drobno ali na debelo in imajo svoje obrate v tržaški občini, da predložijo svoj obrtni list v overovitev za leto 1950, ki bo v uradu obrtnih listov, kamor naj jih trgovci prinesejo, lahko pa jih tudi predložijo po trgovskem združenj. Kdor ne bi tega v določenem roku napravil, se mu lahko torej prepove nadaljnje obratovanje. ške glasbe; . pregled (v slov.): 14.00: Igr®. „ seli kvintet: 14.30: Pregled te* in poročila v ital.; 14.45: Pfc* tiska in poročila v slov. 'j 17.30: Aktualna politična vf,r* šgnja (v ital.); 17.45: Ritn>'c' giasba; 18.45: Z rtašlm ljudstvo- •.................. glaso* 19,O* (v ital.); 18.15: Komorna S1*5^ 13.45: Poročila v hrvaščini; Glasbena medigra; 19.15: Pod •očiH V gimnaziji ((Leonardo da Vinci« pa se je včeraj dogodila še ena nesreča. V bolnišnico so namreč pripeljali 131etnega Colo-nija Giorgija iz Ul. dei Porta 38, ki hodi v zgoraj imenovano šolo. Zdravniško osebje je ugotovilo, 'da itfia Giorgio zlomljeno zapestje leve roke in se bo moral zdra-, viti 30 dni. Zdravnikom je povedal, da ga je v šoli neki srednješolec sunil proti zidu, v katerega je udaril z roko in si jo tako poškodoval. Žrebanje obveznic tržaškega posojila Občina' javlja, da bo danes 1. marca ob 10 v občinski palači, soba št. 202, 34. žrebanje obveznic tržaškega posojila iz leta 1916 po določenem amortizacijskem ničetu' izžreban*'"obveznice bodo' 'izplačevali 6 mesecev po žre- hžnju^.ri ob^L&i2žaj»Li.ul« A. in F. Nordio U) po 66 lir za 100 kron nekonvertiranih obveznic, konvertirane obveznice pa po nominalni vrednosti. Da bi pustoval je ukradel športno opremo CitkuMa m« ie odrezala prsle V mehanični de.lavnici Fumis Zaradi poškodb se bo zdraviti 20 do 30 dni. moral v Ul. Coroneo 33 se je včeraj dogodila nesreča, pri kateri si je poškodoval roko 57-letni Battjstuta Emilio iz Ul. Sara Davis 75. Battistuta je v delavnici žagal s krožno žago svoja drva-- Med žaganjem pa mu je zašla lgv® roka pod zobovje žage, ki mu je odrezala kazalec in sredinec ter skoraj popolnoma razcefrala prstanec. Z gobami se je zastrupil V bolnišnico je bil sprejet 44-Ietni Marcello Stermin iz Drevoreda XX. septembra 9. Vzrok, da je iskal pomoč v bolnici, so bile gobe, ki jih je jedel v neki gostilni v Ul. Nordio Policija je seveda v tisti gostilni zaplenila vse ostale gobe in jih dala preiskati. Marcello bo čez 6 dni zopet zdrav. Pust ni Pust! Ce ni denarja namreč, da bi ga obhajal tako, kot bi ga rad. Enako si je mislil tudi 16-letni Bitesnig Al-bano iz Ul Castaldi 11. Fant, ki si je izbral za svoj poklic tapetništvo, je v privatnem življenju velik ljubitelj športa. V njem se tudi aktivno udejstvuje kot nogometni vratar pri športnem društvu «Romagna». Po treningu na igrišču Sv. Andreja je v torek 14. t. m. ostal zadnji v slačilnici. Njegovo glavo so obletavale zgornje misli o Pustu. Pa so mu padle oči v sosednjo sobo, kjer je garderoba športnega društva «Pon-ziana«. Skušnjava v obliki športne opreme je bila prevelika, da bi ji lahko ušel. V hitrici je zbasal v svoj kovčeg 16 parov hlačk in 3 pare čevljev ter jo veselo mahnil domov. Albano pa ni računal na policijo, ki je takoj uvedla preiskavo in včeraj nadobudnega mladeniča aretirala. Nočna služba lekarn v mesecu marcu Cammello, Viale XX Settem. bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S Pietro 2 tel. 80-68; Godina, Trg sy. Jakoba 1, tel. 90-212, S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službo. v ital.: 19.30: Napoved časa ročiia v slov.; 19.45: De Falla: rogelnik; 20.00: Radijski ob*01,« (V ital.): 20.30: Slušna igra: Cj ski grofje (v slov.); 21.30: zabavni orkester; 22.00: ZivU4® jugoslovanskih narodov (V W ščini): 22.20: Večerni konfl 23.00: Zadnja poročila v ital.; 2* Zadnja poročila v slov.; P Objava sporeda: 23.15: F"! glasba; 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 16.00: sto«, A. de Cordova, Z. Evcelsior. 16.30: ((Mademb'51 Du Barry». ,, Fenice. 16.15: «Ne varani ^e’Tci pak te ljubim«, Franci** Janet Blair., t P Filodrammatico. 13.35T "'mladič«, Donaid Crips. Alabarda. 15.00: cMayerl>^> ' M skrivnost«, ljubezen Habsburškega. RU* Garibaldi. 14.30: »Nocoj sed' gal tudi jaz«, Robert ,r Ideale. 15.30: ((Zgubljena ta«, J Kent. > čam Impero. 14.30: «Tarzan in ni studenec«. Italia. 15.00: «Mayerlinška ^ nost«, ljubezen Rudolfa H .aK** burškega Viale. 16.00: «Nevesta na n31 nico« J. Cagney, B. Davis- ^ ROJSTVA SMRTI IN POROKE Vittorio Veneto. 16.00: »Zal* vanje«. R. Hayworth. Čeprav jc preteklo od zaključka I. tromesečja na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem ozemlju že več kakor mesec dni, menimo, da ne bo odveč, če se kljub zamudi pomudimo nekoliko pri učnih uspehih bolje neuspehih naše dijaš]|f mladine ob koncu prve tretjine tekočega šolskega leta. Saj ni dovolj, da se razburjamo nad slabim napredkom naših otrok v šoli samo takrat, kadar nam prinese jo domov celo rešto petič, temveč je dolžnost staršev in vseh, ki jim je pri srcu resnični napredek naše mladine, da spremljajo njeno delo in življenje v šoli in izven nje skozi vse leto, od prvega do zadnjega dne. Potem ne bi bilo tudi marsikaterega grenkega razočaranja na koncu šolskega leta. Slabih učnih uspehov, posebno med šolskim letom, smo že kar navajeni. Kolikor vemo, tudi na italijanskih ni bolje, saj se morajo tam boriti z enakimi težavami. Toda letošnji slabi učni uspehi so nas le nekoliko presenetili- Takega padca v pri meri s prejšnjimi leti vseeno nismo pričakovali. Na nižji srednji šoli je izdelala brez negativne ocene komaj 1/4 vseh dijakov, približno enako se je odrezala tudi nižja strokovna industrijska šola, precej slabša pa je nižja strokovna trgovska šola. kjer je izdelala komaj 1/8 vseh učencev. Se bolj so nas razočarali dijaki višjih srednjih šol, saj je izdelala na višji realni gimnaziji 1/6, na trgovski akademiji približno 1/8, na učiteljišču pa komaj 1/13 vseh dijakov. Na prvi pogled je torej rezultat I. tromesečja naravnost porazen OB ZAKLJUČKU I. TROMESEČJA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU Kako opravičiti slabe uspehe dijakov obupati, kajti dejansko neuspeh i P1SA, FIZIKE IN KEMIJE. To naših dijakov le ni talto slab, kakor kažejo številke. V veliki meri je treba iskati vzrok visokemu odstotku (preko 76%) dijakov, ki niso izdelali, v italijanskem načinu ocenjevanja, po katerem se med šolskim letom pismene naloge tudi v spričevalih ocenjujejo ločeno od ustnega znanja. Tako dobe dijaki n. pr. iz slovenščine, latinščine, italijanščine in drugih jezikov ter iz matematike po dve oceni: eno za pismeno nalogo, drugo za ustno znanje. Ako sedaj dijak. ki sicer kar dobro izdeluje razred, slučajno piše kakšno nalogo za pet, se ob tromesečjih kljub vsem drugim dobrim ocenam prišteva med tiste, ki razreda niso izdelali. Sele na koncu šolskega leta dobe dijaki iz vseh predmetov po eno srednjo oceno in tedaj so učni rezultati tudi neprimerno boljši kakor p^i ob zaključku I. ali II. tromesečja Ta italijanski način ocenjevanja je le eden izmed vzrokov slabih uspehov na naših srednjih šolah. So pa še drugi. O nekaterih smo že ponovrio pisali v našem časopisju. Med te lahko prištevamo za stareli in neživljenjski učni načrt, ki današnji mladini premalo nudi za življenje. Saj človek kar težko veruje, da V — - • NIŽJE UCftEM NAČRTU ZA Toda kljub temu ne smemo I SREDNJE SOLE NI PRIRODO- so vede, ki zavzemajo prvo me sto v učnih načrtih držav s sodobnim in naprednim šolstvom, S kolikimi težavami se morajo boriti tržaški dijaki, ki hočejo nadaljevati šolanje n. pr. v Jugoslaviji. Takrat šele spoznajo, kako skromno je znanje, ki so si ga pridobili na tržaških srednjih šolah. O tem se je prepričal že marsikateri tržaški dijak, ki je poskusil srečo n. pr. na ljubljanski tehniški srednji ali kakšni drugi strokovni šoli ali pa celo na univerzi. Poleg pomanjkljivega učnega načrta, ki mladino bolj odbija kakor pa privlačuje, pa bolehajo posebno naše nižje srednje šole še za neko drugo boleznijo: to so strokovno slabo sestavljeni učiteljski zbori, v katerih še vedno vedrijo TAKI ((PROFESORJI«, KI NA SREDNJO SOLO NE SPADAJO in ki jim je vzgoja mladine postala poklic šele po begu iz Jugoslavije, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Pravilno šolsko delo je zelo težka zadeva, zato ne more biti dober vzgojitelj kdorsibodi, najmanj pa človek, ki nima ravilnega odnosa do dijaka in šole. Slab uspeh na naših srednjih šolah je treba do določene mere pripisati tudi takim odnosom, kajti nekateri profesorji premalo upoštevajo razmere, v katerih živijo naši dijaki. Premalo upoštevajo tu- di znanje, ki so ga dijaki pri-1 oktobra, torej več kakor nesli s seboj iz predhodnih raz >»-»- -= -*» »~j_. štiri' v učnem načrtu in se je mora učiti vsakdo, ki hoče priti dalje. Tu ni druge pomoči. Sicer pa ni ravno latinščina tisti predmet, Ki povzroča dijakom največ preglavic. Na nižjih strokovnih šolah se ne poučuje, kljub temu uspeh ni nič boljši kakor na nižji srednji šoli, na trgovski šoli pa je še mnogo redov. Ker jim je pred očmi samo želja, da predelajo gradivo, ki ga določa letni program, se malo brigajo za to, kaj učenci znajo in česa ne in gradijo dalje na slabih temeljih. Toliko bolj hvale vredna je navada tistih profesorjev, ki porabijo, kadar prevzamejo nov razred, nekaj časa za ponavljanje. Poudariti je treba, da ta čas ni izgubljen. Mogoče je uspeh tako slab ttjdi zaradi tega, ker se marsikdo ne zna px-avilno učiti. Guli s* na pamet do nezavesti in končno le nič ne doseže. Profesorji bi morali dijakom v prvi vrsti pokazati, kako naj študirajo, kako naj zagrabijo snov, da jo bodo čim trdneje obdržali v spominu. To ni lahka naloga. Pravilno jo bo rešil samo pravi pedagog. Kdor je brez pedagoškega daru. bo lahko dijake samo ustrahoval, bo samo pretirano strog, toda naučil jih ne bo mnogo. Tudi starši ne kažejo posebnega zanimanja za šolo. Najraje bi videli, da bi njihovi otroci v čim krajšem času doštudirali in začeli služiti denar. Nočejo razumeti, da zahteva šola veliko potrpljenja, požrtvovalnosti in tudi žrtev. Med vzroki za slabe uspeh!1 na naših šolah moramo navesti tudi predolge počitnice. Zadnje so trajale od 9, junija do 16. mesece. Zuto ni nič čudnega, če. slabši. Strah pred latinščino je su tudi boljši dijaki pozabili še I tudi razlog, da odhajajo mnogi tisto, česar so se naučili v prejšnjem šolskem letu. Napačno pa oi bilo, če bi hoteli vso krivdo za slab uspeh na srednjih šolah naprtiti samo profesorjem in učnemu načrtu. Nemara v še veliko večji meri so zanj odgovorni dijaki sumi, ki se ne zavedajo resnosti šole. Za šolo je treba veselja in ljubezni, pa tudi mnogo trdne volje in vztrajnosti. To so lastnosti, ki jih pri naši mladini najbolj pogrešamo. Nogomet, boks, kino, ples, najrazličnejši «giornalini» itd. jih bolj zanimajo kakor resno šolsko delo. Ker nimajo dijaki svojega cilja, se tudi ne znajo boriti, da bi ga dosegli. Zato se začno učiti šele, ko jim-že voda teče v grlo, sicer pa so med letom precej ravnodušni in si ne delajo prav nobenih očitkov, če prinesejo ob tromesečju tudi po 10 petič domov. ... , . . Velikokrat se slabi dijuki izgovarjajo na nenadarjenost za nekatere predmete. To je že star izgovor. Nekaterim ne gre v glavo latinščina, drugim matematika, čeprav sta oba predmeta na naših šolah kar primitivna. Fodobno je tudi z drugimi predmeti Z majhnim tru-nom bi se dalo vse napraviti. Zavedpti se je treba, če komu ne ugaja latinščina, da je pač dijaki po opravljenem nižjem tečajnem izpitu na trgovsko akademijo ali pa na učiteljišče, kjer se poučuje od II. letnika dalje v omejenem obsegu, čeprav nimajo posebnega nagnjenja niti do prvega niti do drugega. Posledice seveda ne izostanejo. To nam dokazujejo rezultati na višjih srednjih šolah, kjer je uspeh še mnogo slabši kakor na nižjih. Pričakovali bi, da bodo vlšješolci boljši, ker bi morali biti že resnejši. Zelo slabo spričevalo je prvo tromesečje posebno za učiteljišče, s katerega bodo odšli nekateri dijaki že v nekaj letih med ljudstvo. Težka bo njihova naloga in težko bodo vzgajali našo mladino, če ne morejo niti sami premagovati svojih težav. Naloga profesorjev, staršev, v prvi vrsti pa dijakov samih je, da gdpravijo svoje napake. Zavedati se morajo, da bodo mogli nekoč koristiti svojemu ljudstvu, samo če bodo sedaj pridno delali. Le s trdno voljo in resnim prizadevanjem je mogoče doseči postavljeni cilj, le tako bodo popravili dosedanje napake. Upamo, da bodo do, konca II. tromesečja naši dijaki dokazali, da se svojih nalog resno zavedajo in da nas ne bodo več razočarali. Dne 28. februarja 1950 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: vojak ameriške vojske Roy Crowley in šivilja Elvira Andreoni, mehanik Duilio Zanr.ier in živili j* Marija Benolit, motorist Gino Pitter '.n gospodinja Antonija Bianchi, avtomobilski izvošček Richard C. Lagasse in uradnica Livlja Ben-venuto, kapetan mornarice Klau-dij Čemi in učiteljica Bruna Antoniči, trgovec Josip Nicotra in šivilja Flora Baldoni, nataka" Mario Meggiorini in gospodinja Ana Marija Gabrio, Uradnik Marino Santini in gospodinja Ana Marija Colognatti, avtomobilski izvošček Ivan Maticchio in gospo-dinija Marija Marinič. UMRLI SO: 551etni Carlo Bo-sco, 671etni Rafael Buzzi, eno uro Stara Marija Marzari, 721etni Josip Brezzi, Dietni Viktor Mesner, 411etni Renato Ursini, 661etna Matija Čebular in 541etni Luciano Zafred. Adua. 15.00: «Surova sila«. Armonia, 15.30: »Raziskoval4, izginil« Spencer Tracy, Keily. / AzzUrro. 16.00: «Nevidna ja«, Gregorjr Peck. ^ Belvedere. 16.00: «Blodeči V. Gasmann, V. Cortese. ^ «Ob morju«. 15.00: ((Angels^ ša«, avstrijski film. Marconi. 15.30: «lntimno ,f,(t nje Markantonija in KleoP*« Massimo. 16.00: ((Maskota H1 vragov«, G. Cabbia. Novo Cine. 15.30: «Nesrečna gla«, Tom Neal. Odeon, 16.00: «Diana hoče s' do«, Shirley Temple. J* Radio. 15.30: «Tot6 na dirki ’ Italije«. Savona. 15.00: «Samostan sv-' re» Edd-a Albertini, Venezia. ((Tihotapec Manti»-j,pci Vittoria 16.00: «Tudi danes!,/: Rod C ! mlad« Ella Raines, ron. Sv. Vid. 16.00: »Ta- naša zen«, M. Oberon, Claude Umrl jc v 87. leto -“j/ TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7875-7950, papirnati šterling 1570-1590, dolar 665-668, telegrafski dolar 675-676, švicarski frank 156-157, 100 francoskih frankov 170-172, avstrijski šiling 21.5-22.5, zlato 895. sti naš debri, zlati ,ie-oče in brat JOSIP GRUDEN državni upokojenec- jcoij Pogreb nepozabnega P° (,/ ka Bo v sredo ob 15.30 iz;t I žalosti, Ul. sv. Frančiška Trst, Zagreb 28 febr. Jožko, Mirko z Jožica ter Marušk* Ivan in soro: dru: jk*. j:i vlagajo vse napore ..'''p,,1 byo'-i sovražnikom dc- sr*5,:n--h 'io''(,j° = u). aji zavirali naš iaz-: ju* fašistični krvniki ro-! skjer imamo paA Usca-e -mladincev, ki .so že dolgu, desetletja prg-. puščeni šariii . sgbf jn ‘tujemu izkoriščanju. Ta ...zanemarjenost je bila usodna zlasti za mladino v Kanalski dolini, ki' je precej podlegala nemškemu vPhvu. Vsa mladina mora biti organizirana Da bi odpravili te napake in I pomanjkljivosti, si je ZSM za-' dala nalogo, da bodo njeni člani, v še večji meri kot doslej podpirali kulturno delavnost naše mladine, razvilj še večjo in skladnejšo aktivnost na vseh popriščih in skušali pridobiti jo v bližnji bodočnosti se ne smemo .zanašati samo na delo glavnega odbora, ampak bo moral prijeti za delo vsak posa-iiheznik. Po- Sitanju organizacijskega .poročila je tov. Miladin Cerne predložil osnutek statuta Zveze slovenske mladine v Italiji, ka-terega je mladina odobrila in ki je postal statut ZSM v Italiji. Diskusija Po političnem in. organizacijskem poročilu je sledila obširna in stvarna diskusija, v katero je poseglo lepo število mladincev' in mladink. -Prva se je prijavila k besedi tov. Lidija Boškin, ki je govorila o kulturnem delovanju slovenske mladine. V svojem govoru je omenila, da se mladina TRŽAŠKA MLADINA SKUPNO S KOROŠKO MLADINSKO DELEGACIJO Vi PEVMI. za tako delovanje čim več tistih mladincev, ki so doslej stali ob strani. Eri tem skupnem delu bodo novi elementi spoznali vrednost skupnega dela in moč organizacije ter sami zaprpsili za vstop y našo organizacijo, ki jim nudi največje možnosti fizičnega in kulturnega razvoja. Poživili bomo akcijo za vpis novih članov na osnovi prepričevanja in dokazov. Izkaznica, ki jo prejme vsak član, ne sme biti nekakšna formalnost in sama sebi cilj, ampak mora Uiti tisti simbol, ki Uo povezoval vse člane v enotno m aktivno družino. V tej naši veliki družini si mora biti vsakdo svest velikih nalog, ki čakajo posameznika, vse odseke in celotno organizacijo. Takoj po kongresu bomo začeli na Goriškem s pripravami za volitve v krajevne odbore. Po vseh večjih krajih bomo imeli množične sestanke, na katerih bo morala mladina natančno preučiti položaj in potrebe svojega kraja ter izbrati iz svoje srede take odbornike, ki bodo kos nalogam, kot iih bo postavil kongres pred našo mladino. V Gorici se bomo pripravili za mestno konferenco, ki jo bomo v kratkem sklicali. Za tem bo sledila konferenca v Slovenski. Benečiji in Kanalski dolini, kjer si bodo izvolili samostojen pododbor ;n ustvarili podlago za nadaljnji uspešen razvoj njihovega dela. Ker vladajo tam posebne razmere in so težkoče mnogo večje kot na Goriškem, bo morala priskočiti goriška mladina na pomoč pov-sod, kjer bo mogla in kjer bo njena pomoč potrebna. Da bomo kos vsem i tem in drugim nalogam, ki nas čaka- zelo zanima za petje, kar pričajo številni pevski zbori, ki so bili ustanovljeni y Sovodnjah, Standrežu, Vrhu, Gorici itd. Tudi za dramska dela je mladina pokazala veliko veselje. Podgorska mladina se že dalj časa pripravlja, da bo na kulturni prireditvi pokazala komedijo v treh dejanjih «Postržek». Na koncu je tov. Boškin poudarila, da se mora naša mladina zanimati za dela, ki so jih skozi stoletja ustvarili veliki duhovi in misleci slovenskega naroda, se z njimi seznanjati in s tem spoznavati kulturne vrednote slovenskega naroda, Svoj govor je zaključila s pozivom na delo, da z «uma svitlim mečem« oborožimo našo mladino in naše ljudstvo v borbi za naprednega in kulturnega človeka. O delavski mladini je govorila tov. Savina Mučič, ki je kot delavka zaposlena v podgorski predilnici. Dejala je, da se še dobro spominja uspehov ki smo jih želi od leta 1946 dg 1948. ko smo bili pod vodstvom naprednih strank predstraža vsega demokratičnega gibanja v pokrajini. Tako so bili tudi naši delovni pogoji dobri in so se stalno boljšali. V zadnjih dveh letih so postale razmere v naši tovarni najslabše, kar jih je takšnih v Italiji. Odpuščajo napredne dela/ce, na njihova mesta pa sprejemajo esule in člane žoltih sindikatov. V predilnici je obratovalo 12 statev, seda-; pa so postavili.še dve, kar povzroča preobremenjenost pri normalnem delu in slabo vpliva na zdravje posameznikov. , V predilnici nimamo pogodbe, ki bi ščitila naše koristi in določala poseben počitek. V stari pogodbi smo imele polurni počitek, ki ga sedaj nimamo več. Tov. Mučič je svoj govor zaključila z obvezo, da bodo v dveh mesecih vpisali v sindikate vse delavce m delavke, mlade in starejše, jih razredno vzgajale v dobre Slovence jn predstražo delovnega ljudstva. O vprašanjih mladine Slovenske Benečije je govoril tov. Doris Predan, q kmečki mladini pa tov. Knez Angela. Po referatu tov. Ladija Dornika o fizkulturi je bil sprejet predlog. ki so ga vsi prisotni z navdušenjem pozdravili in sicer, da kongres odpCšlje SFDM pismo 'z zahtevo, da se Zveza slovenske mladine kot samostojna organizacija, ki se bori za napredek in demokracijo, včla. ni y mednarodno' mladinsko zvezo In s tem po svojih močeh pripomore za obrambo miru v svetu. Izvoljen je bil tudi glavni odbor, ki ga objavljamo na drugem mestu. Čuvajmo pridobitve narodno-osvobodilne borbe! Pri zadnji točki dnevnega reda je spregovoril v imenu novoizvoljenega glavnega odbora tov. Oskar Vižentin, ki se je zahvalil za zaupanje, ki sp ga izkazali delegati, ko so njega in ostale odbornike izvolili. Pozval je vse prisotne, naj z mladinskim elanom jn mladini lastno upornostjo gredo na teren in pripomorejo, da bodo sklepi kongresa postali last mladine in navodilo za akcijo. Med drugim je omenil, da nas s te poti ne bodo sDravile niti klerofašistični napadi na pravice slovenske manjšine, niti grožnje goriške kominformistič-ne podružnice, ki je s pisanjem nečastnih parol po cesti v Pev-mo jn po zidovih pokazala, da ni sposobna za drugo, kot za obrekovanje in zmerjanje. Svoj govor je zaključil z besedami': »Mladina, združena v svoji .organizaciji, čuvaj pridobitve narodnoosvobodilne borbe in se bori za svoje pravice jn pravice slovenske manjšine v Italiji!« Glavni odbor ZSM izvoljen na II. kongresu BLA2IC Mirko - St. Maver, BUTKOVIC Roman - Sovodnje, BENSA Anton - Gorica, AtE-GANT Ivan - Podgora, CERNE Miladin - Gorica, DEVETAK Ade-le - Gorica, DORNIK Ladi - Gorica, DEVETAK Ludvik - Vrh Sv. Mihaela, DEVETAK Milena * Sovodnje, DORNIK Žitka - Oslavje, FIGELJ Anton - St. Maver, GER-GOLET Zorka - Doberdob, GER-GOLET Vilko - Doberdob, GER-GOLET Andrej . Doberdob, GER-GOLET Vilma - Poljane, GABROVEC Iva - Steverjan, JARC Rajko - Doberdob, KNEZ Angela -Steverjan, LUPIN Danilo - Stan-drež, MERZEK Ivan - Gorica, MIKLUS Milko - Pevma, MORO Hektor - Vrh Sv. Mihaela, MUCIC Savina - Standrež, NANUT Maksimiljan - Standrež, PETEJAN Ivan - Peč, PETEJAN Jojief Sovodnje, ROŽIC Savcrijo - Steverjan, SEMOLIČ Ernest - Jamlje, STEKAR Bruno - Steverjan, TOMŠIČ Salamon - Rupa, VIŽINTIN Viktor - Dol, VIŽINTIN Andrej -Standrež, VIŽINTIN Oskar - Standrež, PREDAN Izidor • Benečija, ZANINI Aleksander - Benečija, VELUŠČEK Elvira - Kanalska dolina. V okviru videmskega trgovinskega sporazuma Za 25 milijonov lir blaga je nakupila Jugoslavija Jo sedaj r naSi pokrajini Od kod nezaupanje In zakaj odklonitev vizuma jugoslovanskim delegatom Preteklo soboto se je v prostorih coriške Trgovske zbornice sestala jugoslovanska trgovinska delegacija z italijanskimi . trgovinskimi, predstavniki. Na tem sestanku so trgovinski predstavnki pregledali videmski sporazum za obmejno blagovno izmenjavo. Najprej so skupno določili nove vrste blaga, k| jih bo odslej Jugoslavija uvažala in izvažala, med katerimi je precejšnja keličina tekstilnega blaga, ki ga bo Jugoslavija nabavila v podgorski predilnici. Po tem določevanju In preučevanju sporazuma so delegatje na splošno ugotovili, da blagovna izmenjava med našo pokrajino in delom videmske ni dosegla .do sedaj večjega razmaha ■ zato, ker. se po ' krivdi italijanskih cblasti niso mogli delegatje po potrebi sestati. Tej, in drugim oviram, ki so se stavile na pot uspeha za našo pokrajino tako potrebne obmejne izmenjave, je prišteti, kakor so si delegatje odkrito priznali, tudi obojestransko nezaupanje. Pri tem so izrazili željo, da bi odslej to.ne bilo več in da bi se v poživitev mrtvila naše pokrajine in veliko , korist jugoslovanskega obmejnega področja blagovne izmenjave čim bolj pospešile. Na splošno so ugotovili, da je do sedaj Jugoslavija mnego več izvozila kakor pa Italija. Med uvoženim jugoslovanskim blagom je doslej pre- vladoval raznovrsten les, meso in vino. Italija pa je v Jugoslavijo izvažala predvsem nadomestne dele za raznovrstne stroje. V okviru obmejne izmenjave je Jugoslavija nakupila do sedaj v naši pokrajini za 25 milijonov!'lfv'blaga. Kar se pa tiče popravljalnih del je do sedaj’ Jugoslavija poslala y našo pokrajino y splošno poplavilo, ki bo znašalo za vsako vozilo približno 1 milijon lir, 12 kamionov. Od teh vozil je go« riški konzorcij mehaničnih de. lavnic, ki se je ustanovil v našem mestu izrecno za ta dela, do sedaj popravil samo eno vozilo zato, ker omenjeni konzorcij nima dovolj fondov za nabavo nadomestnih delov, ki: so potrebni za popravilo jugoslovanskih vozil. Popravljena dela so se tako zakasnila. Zato so delegatje sklenili tudi razširitev cone za popravila tudi na Čedad: Jugoslovanska delegacija Je pri tem obljublja, da bodo v bližnji prihodnosti poslali v popravilo'več avtomobilov, traktorjev, računskih in dfugih' strojev. Ob zaključku so delegatje izrazili potrebo po pogostem sestajanju in željo* da bi se'med njimi za vselej odpraVilo ne-' zaupanje, kj je polpg odklonitve vizuma jugoslovanskim delegatom bilo največja ovira za uspeh trgovinskih .medsebojnih trgovinskih ednošajev. IZPRED SODIŠČA Čudni načini izsiljevanja Lanskega septembra so nočne straže v Tržiču, ki so službovale v Ul. Buonarroti, začule izza zaprtih' vrat tamkajšnjega bara, ki je last elemente Bruna, vpitje ženske. Straže so takoj potrkale na vrata in velele gospodarju, naj jih odpre. Takrat je v lokalu vse utihnilo in straže so zaman čakale, da bi se za vrati kaj premaknilo. Zavilj so okoli poslopja na dvorišče in po stranskih vratih prišli do lokala. V baru jim je prišla nasproti ženska, ki je vpila nad Clementijem in stražnikom povedala, da jo je po zaprtju lokala, kamor je ena prišla okrog polnoči na kavo, pridržal s silo in jo nato hotel onečastiti. Policisti, ki so kljub izgovorom Clementija tej zgodbici verjeli, so ga naslednjega dne povabili na poveljstvo. Tu je Clemente povedal, da se mu je Ženska sama ponudila in da je ob prihodu straž začela vpiti, da bi ga spravila v sramoto, s katero sc je nameravala okoristiti in sc je deloma tudi že okoristila. Pripovedovanje Ciementija so potrdile tudi ugotovitve poli-cije. Zaradi lažnega obdolževanja ie tako prišla 36-letna Azzon por. Miniussj Elda pred sodišče, ki jo je na včerajšnji razpravi spoznalo za krivo in jo obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora. Kazni pa rie bo odsedela, ker je deležna odpusta. ■ ■ • • •• »■ Listnico, v kateri je hranil 8000 lir in osebno izkaznico, je včeraj izgubil 37-letni Zorzut Peter iz Ul. Morelli 24. Izgubo je prijavil policiji. Danes stopi v veljavo odredba višjega kemisarial ureditev potrošnji; elektr ga toka v Severni Italij odreja sledeče 1) vsi potr ki se lahko poslužujejo tričnega toka vse dni v tf 2) industrijska podjetja 1 uporabijo 100 odst. elektr ga toka, ki so ga porat dvomesečju maj . junij; 3 drugi potrošniki lahko u| bijo 100 odst, količine tok so ga uporabili v mesecu cembru 1949, KINO VERDI. 17: ((Pustolovščine dona Juana«, E. Flynn in V. Lind-fords. VITTORIA. 17: «Dolga pot nazaj«, J. Wayne. CENTRALE. 17: «Divji cvet«, R. Warrik. MODERNO, 17: »Mamica«, B. Gigli. > EDEN. 17: »Afriški veter«, G, Grosso. 1. marca 1950 POLITIČNO POROČILO NA II. IZREDNEM ZASEDANJU IOLO 26. 2. 1950 Delovno ljudstvo in oblast rešujeta vsa vprašanja v najtesnejšem sodelovanju V včerajšnji številki našega dnevnika smo na kratko omenili glavne misli iz poročila predsednika Istrskega OLO tov. JULIJA BELTRAMA — JANKA. Danes pa objavljamo njegovo poročilo v celoti. Na podlagi sklepa izvršilnega odbora Istrskega ljudskega odbora je bilo sklicano II. izredno zasedanje IOLO, kateremu predlaga v razpravo osnutek odloka o volitvah v okrajne L O. Dosedanji odtok o volitvah Je bil še v ognju NOB in nosi datum 22. IX. 1944, ki ga je sprejel takratni PNOO. Po tem odloku so se v jeseni 1944. leta vršile splošne volitve v krajevne, okrajne in okrožne NOO. Volitve so se izvedle po vsem Slovenskem Primorju, na osvobojenem in kontroliranem teritoriju, izvzete so bile samo nekatere okupatorjeve postojanke. Po osvoboditvi so se v okraju Koper vršile ponovno volitve v krajevne in okrajne ljudske odbore in Sicer v novembru 1945, na katerih je bilo izvoljenih v krajevne NOO 232 odbornikov, v okrajno skupščino pa 86 odposlancev. Sko-ro istočasno so bile volitve v okraju Buje in sicer 25. II. 1946, kjer so volivci Izvolili 307 odbornikov v NOO, od katerih je ostalo po priključitvi ostalega dela Istre k Jugoslaviji še 227 odbornikov. V o-krajno skupščino je bilo izvoljenih 41 odposlancev. Okrajna ljudska odbora sta bila torej izvoljena pred dobrimi štirimi leti neposredno po zmagi ljudskih množic nad' fašizmom, okupatorjem in notranjim sovražnikom, ki je podpiral okupatorja proti NOB, ko je delovno ljudstvo prevzelo oblast in si s svobodnimi in demokratičnimi volitvami 'izvolilo svoje organe oblasti. Zgodovinska zasluga starega odloka o volitvah je v tem, da je pomagal pri zgrajevanju nase ljudske oblasti. Ljudski odbofniki s0 bili izvoljeni na podlagi splošne volivne pravice mož in žena in mladine od 18 tet dalje brez razlike na socialni položaj, narodnostno, versko ter rasno pripadnost. To je bil rezultat borbe na življenje in smrt s podivjanimi in najbolj obupanimi privrženci gnijočih razredov, ki so odkrito propovedovali neenakopravnost med ljudmi. Do sledna borba z njimi je imela za posledico, da smo pometli tudi z zadnjimi preostanki takih naziranj, ki se danes še vešče skrivajo v marsikaterih lažidemokratičnih režimih. Isto velja za določbe o enaki volivni pravici, po kateri število izvoljenih odposlancev ustreza številu oddanih glasov, kakor tudi njeni neposred nosti, po kateri voli ljudstvo direktno svoje predstavnike. Tudi v tem pogledu bi mogli v «najdemokratičnejših» državah toliko opevanega Zapada najti obilo čudnih in nesodobnih pojavov. Da se je v vojnih, izrednih razmerah v našem ljudstvu vcepilo strogo spoštovanje tajnosti glasovanja, so priča poročila in javne izjave zapad-njaikih opazovalcev* ki so prisostvovali našim prvim volitvam. Od tega načela tudi v bodoče ne mislimo niti za las odstopiti ne morda zaradi kričanja starih, okorelih, a sveže preoblečenih črnosrajčnikov, niti zaradi spokorniške vneme njihovih najnovejših spreobrnjencev, ampak enostavno zato, ker to načelo tvori podlago' in jamstvo za uspešno izvajanje naših ustvarjalnih na log. Odlok PNOO-ja z dne 22. 8. 1944. določa v 13 členu možnost odpoklica odposlancev in so se volivci te možnosti, ki je velika pridobitev volivcev in ki je tudi v novem predlo gu odloka o volitvah, posluževali, kadar ktfli so smatrali za potrebno. To značilnost pra vice volivcev srečamo samo v resnično ljudskem sistemu demokracije, kjer volitve ne predstavljajo samo pravice vo. livcev, da enkrat vsake tri ali štiri leta glasuje za tega ali onega kandidata in *e s tem praktično odpove za tri ali štiri leta v naprej vsake udeležbe pri odločanju v upravi in cblasti, kot se to dogaja v tako imenovanih zapadnih demokracijah, ampak imajo volivci stalno možnost, da ga v primerih, ko izvoljeni pred- stavnik n« brani več interesov lastnih volivcev, ti odpokliče- jo in na njegovo mesto po določenih predpisih izvolijo novega predstavnika. Smatramo, da je popolnoma pravilno, da se volivci tej pravici in možnosti ne odpovedo tudi za na- PrReakcija se iz razumljivih razlogov razburja prav zara-tcga člena in nam očita, di da smo samovoljno spreminjali odposlance in da je zato današnji sestav OLO spremenjen Toda, ne enkratna odpoved vsake tri ali š«ri leta udeležbi in kontroli nad orgam oblasti in posameznimi predstavniki, ampak stalna vsakodnevna kontrola, budno za- sledovanje prt delu posameznih odbornikov, živ stik med upravo in ljudstvom, to je ljudska demokracija. Ko sprejemamo odlok o volitvah in ko se pred nas postavlja vprašanje skorajšnjega razpisa volitev v nove o-krajne ljudske odbore, je treba podčrtati, da sta dosedanja okrajna ljudska odbora izvršila ogromno in zgodovinsko nalogo na področju gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Odpravila sta kolonsko in polovi-narsko razmerje, razlastila veleposestnike in dala zemljo kmetom. To dejanje je brez dvoma izmed najlepših in največjih ter označuje resnično ljudski, napredni značaj oblasti na svojem potu odprave izkoriščanja in srednjeveštva. Pod' njunim vodstvom je bilo obnovljeno porušeno podeželje in postavljene so bile trdne osnove ljudskega gospodarstva. S konkretno pomočjo in podporo sta omogočila silen razmah zadružništvu, zlasti kmečkim obdelovalnim zadrugam, sredi katerih si delovni kmetje ob nevidenem poletu in z veliko požrtvovalnostjo gradijo svoje zadružne domove; rešila sta vprašanje zaposlitve delovne sile in danes stojita pred težko nalogo, mobilizacije ogromne delovne si' le za izvršitev svojih enoletnih planov. S tem se ne more ponašati nobena zapadna dežela, kjer se kriči o demokra' clji in blaginji, medtem ko so milijoni delovnih ljudi brez dela in kruha. Nadalje sta dosedanja ljudska odbora obnovila šolstvo, omogočila vsem, da pod ugodnimi pogoji obiskujejo šole, pri čemer se teži za tem, da se ia-učnih progra mov brilejo ostanki preteklo-sti*ter da se uvede nova vsebina, ki je odraz stvarnosti realnega stanja, in ne idealistični misticizem. Skratka, obnovila sta celotno gospodarstvo, zagotovila delo vsem uredila socialno zavarovanje in stopila na pot planskega gospodarstva. Danes sta okraj na ljudska odbora ne samo registrator in administrator brez lastnih gospodarskih osnov, ona vodita in usmerjata gospodarstvo in ljudsko imovino, postala sta odločujoč faktor 'tudi v gospodarstvu. Naravno je, da se je hkrati s pritegnitvijo najširših množic k oblasti in upravi vršila demokratizacija ljudske oblasti in vse gornje je prav za prav bistvo te demokracije. Danes lahko upravičeno trdimo in nihče ne more tega zanikati, da je med upravo in ljudstvom najboljši odnos, da je delovno ljudstvo in oblast eno, da v najtesnejšem sodelovanju rešujeta vsa vprašanja. To je nekaj drugega kot prazno besedičenje, natolcevanje, obrekovanje, pačenje dej. stev, zmerjanje in zavijanje ki ga srečamo prav na to-časnem zasedanju tržaških mestnih svetovalcev. Tržaški mestni svet, ki je svojo sposobnost reševanja lastnih problemov že dokazal, je smatral za potrebno, da drži nekaj sej samo zato, da bi obrekoval ljudstvo Istrskega okrožja in njegovo oblast. Seveda ima ta obrekovalna in prav gotovo ne povsem modra gonja proti našemu ljudstvu, ki ga zmerjajo s fašisti, ubijalci, kriminalci, morilci in z vrsto drugih vzdevkov, ki so vredni ljudi, ki jih izrekajo, svoj namen. Dva cilja zasleduje mestni svet (govorimo namreč o reakcionarni večini v mestnem svetu) s tem. ko se v svoji nemoči poganja za dosego svojih izgubljenih privilegijev v našem okrožju (oni so namreč zastopniki strmoglavljenega razreda izkoriščevalcev in zatiralcev, preganjalcev naših ljudi in požigalcev naših domov). Prvič, da na račun naših ljudi in njihove oblasti prikrijejo dejansko obupno stanje delovnih ljudi Trsta, ki z dobro četrtino Za delo sposobnih, ki je brez posla, daje porazno sliko popolne nesposobnosti današnjih upravnih oblasti Trsta. V mestnem svetu se gredo advokate, sestavljajo govorance ter tekmujejo, kdo od njih bo boljši v obrekovanju, v potvarjanju dejstev o našem okrožju. Drugič, da bi s svojim neokusnim in žaljivim ter klevetniškim govoričenjem prevpili resnico o naši stvarnosti, ki si utira pot v svet; da bi v Trstu gotov del prebivalstva preslepili za njihovo iredentistično nacionalistično akcijo priključitve Trsta k Italiji. Pustimo ob strani dejstvo, da je tak jezik, jezik slabičev in obupancev. V kolikor se gospodje nadejajo, da bodo z govorniškimi akrobacijami potegnili za nos koga iz našega okrožja na linijo odstopanja od ljudske o-blasti, na linijo priključitve k Italiji, naj vedo, da se moti- jo. Kar gospodje advokati ne glede na to ali so kristjani, ali fašisti, kominformisti ali indipendentisti, ki vsak po svoje trobijo v rog Italije ali v rog imperialistov, ne more razumeti in pogoltniti, je to, da je naše delovno ljudstvo suvereno in zato onloča, ne glede na to, ali jim je to prav ali ne, o vseh vprašanjih, ki e tičejo javnega gospodarskega in kulturnega življenja v istrskem.' okrožju. Ljudstvo istrskega okrožja je suvereno in polnoletno, kar dokazuje njegovo delo in uspehi, zato na manovre stare reakcije in na okrobacije kominformistov od govarja z delom in z učinkovitimi ukrepi, ki so prevzeti samo v interesu delovnih ljudi in ne premaganih in razbitih sovrstnikov večine današnjih zastopnikov v mestnem svetu, ki so bitko izgubili za vedno, na našem področju, in se briga za njihove laži in na-tolcevanja kot za lanski sneg. Ko človek posluša te vrste ljudi se dejansko vprašuje kako je mogoče, da je tu sploh živo bitje, kako da ljudje, ki kot zgleda so še tu, prenašajo tolikšen teror in nasilstvo, za. kaj ne pometejo s temi ljudmi, ki so samozvano stopili za vrat ljudstvu. In zopet odgovarjajo gola neizpodbitna dejstva, ki so pa drugačna kot jih slikajo gospodje svetniki v Trstu in z njimi seveda ves reakcionarni tisk. Dejstvo je, da pri nas primanjkuje danes 1.500 delavcev za najnujnejša že pričeta tu pove. za koliko se je politika preganjanja in barbarskega teroriziranja spremenila v Beneški Sloveniji od prejšnje fašistične. 40.000 Beneških Slovencev nima niti ene lastne šole in nobene možnosti, da bj razvijali svojo nacionalno kulturo. Da ne govorimo o skrajnem, obupnem položaju, v katerem žive, ko jim ostaja edina možnost — emigracija v tujino. Vzemimo za primer samo eno slovensko beneško cbčino Tajpano. V zadnjih 5 letih se je iz te občine izselilo 505 družinskih članov. V prejšnjih letih se je iz te vasi izselilo 553 oseb, danes pa je v isti občini še 600 brezposelnih. To je porazna slika današnjih oblastnikov in njihove popolne nesposobnosti zagotoviti življenjski obstoj lastnim državljanom. Želeli bi, da bi v parlamentu razni Orlandi rajši o teh stvareh govorili in reševali ta vprašanja, kot pa da govorijo o položaju Istrskega okrožja, kjer so ta vprašanja že davno rešena. Pri tem svojem delu pa predstavniki ljudstva Istrskega okrožja niso mogli prezreti molče najnovejše nesramne gonje, ki so jo zlasti v zadnjem času sprožili nekateri krogi izven Tržaškega ozemlja, ki so našli najbolj kričave glasnike v tržaškem mestnem svetu. Odposlanci IOLO nimajo namena odgovarjati na nešteta in gnusna obrekovanja , ter žalitve tržaških mestnih svetovalcev, ampak smatrajo bivalstvo naše cone. Prj nas se škodljivi in kriminalni elementi, ki največkrat prihajajo iz Trsta ali pa so iz tega centra organizirani, preganjajo in obsojajo. Kaj je pokrenil mestni svet, da bj se preprečila v Trstu kriminalna dejanja, ki se vsak dan dogajajo z umori in samomori, .tatvinami in pro stitucijo. Eakaj se v Trstu odlagajo dojenčki v cerkvah in vežah in zapuščajo otroci na cesti? Kje je vzrok temu? Nihče od nas ne pričakuje, da bo zbornica demagogov v Trstu karkoli pozitivnega storila v prid delovnih množic f NA BLOKU V ŠKOFIJAH JE VEDNO ŽIVAHNO. TRŽAŠKI DELAVCI, KI SO PRED KRARTKIM STAVKALI PRIHAJAJO PO ZAVOJE Z ŽIVILI, KI SO JIM POSLALI ZAVEDNI ISTRSKI TOVARIŠI IZ SOLIDARNOSTI Z NJIHOVO BORBO dela. Kakšno je stanje v tem pogiedu v Trstu. Zakaj gospodje svetniki ne obravnavajo na svojih sejah tega vprašanja. Dejstvo je, da je v našem okrožju povsem demokratično in progresivno urejeno vprašanje enakopravnosti med Slovenci, Italijani in Hrvati. Kako je s tem vprašanjem v Trstu in če hočete v Italiji. Slovenski jezik je v mestnem svetu prepovedan in nekateri svetniki so se izrazili, da slovenščina, ki je v mirovni pogodbi določena kot enakopraven in oficielni jezik «žali čut demokratičnih Italijanov*. To rej slovenščina je jezik barbarov, jezik hlapcev in podobno. Kako je z italijanskim Šolstvom pri nas in kako s slovenskim v Trstu in Italiji. V Trstu so poleg ostalega ukinili 22 slovenskih razredov ter pregnali čez mejo nekaj slovenskih učiteljev, v Gorici pa so uradno prepovedali slovenskim otrokom, da obiskujejo slovenske šole. Stari Orlando naj v parlamen. za potrebno, da ugotovijo nekatera dejstva, ki osvetljujejo pravo ozadje teh izpadov. Kako je pri nas urejeno vprašanje oblasti in sodelovanja ljudskih množic pri tej in kako v Trstu in če hočete v Italiji. Pri nas se ljudstvo stalno in neposredno udeležuje oblasti in odlcča o vsakem po. sameznem vprašanju do najnižjih organov oblasti, ki imajo pri nas večjo kompetenco in avtonomijo pri odločanju kot mestni svet v Trstu. V Trstu so se volivci lansko leto z volitvami za nekaj let odpovedali vsakega soc.elovanja pri oblasti. Takozvani predstavniki delovnih ljudi v mest nem svetu pa niso hoteli zavzeti stališče v interesu delavcev, niti v tako težkem momentu kot je bila zadnja stavka industrijskih delavcev, ki se je v določenem momentu spremenila v enarodni praznika (Festa nazionale). Koga brani gospoda v mestnem sve tu, ki se toliko zavzema in to 5i krokodilove solze za pre- Trstu. Toda s kakšno pravico se ti nemoralnj ljudje zavzemajo za ljudi našega okrož ja, ki si sami vladajo in nimajo popolnoma nobenega name. na iskati takih zaščitnikov kot so ti gospodje mestnega sveta. Sicer na to vprašanje odgovarjajo tisoči in tisoči naših delovnih ljudi, ki prav te dni izražajo svoje ogorčenje nad tolikšno hinavščino in nad klevetami, ki jih sipajo na ljudi Istrskega okrožja. Naši ljudje gredo mirno svojo pot in se ne ozirajo na podobne klevete in laži, čeprav s tem razburja jo vročo kri sovrstnikov in zagovornikov razlaščenih izko riščevalcev. Pravilno odgovar. jajo naši delovni ljudje, da naj mestni svetniki najprvo pometejo pred lastnim pragom. Skorajšnje volitve v °-krajne ljudske odbore bodo povsem odgovorile kaj je in kaj hoče prebivalstvo Istrskega okrožja. Njegov glas bo brez dvoma najmočnejši odgovor na izpade nasprotnikov obenem pa bo izraz volje, da si gradi na temeljih starih pridobitev in Uspehov boljšo in srečnejšo bodočnost z novimi delovnimi napori pri izpolnjevanju nalog, ki jih postavlja naš plan. Te’ naloge pa niso nikakor lahke. One terjajo ne le po-žrtvovanje delovnih množic, ampak tudi nove oblike in po. globitev njihove udeležbe pri oblasti. Zato in predvsem zato je danes predložen skupščini nov odlok o volitvah okrajnih ljudskih odborov. Potrebna je popolna prenovitev njihovega sestava, ki bo sledila kampanji, ki naj mobilizira in pri tegne vse delovne ljudi v splošno diskusijo o bodočem delu in v izbiranju in temu sledeče preverjenje tistih, ki mu bodo zaupali svoj glas. V tem je Pri nas pomen splošnih volitev v primerjavi z odpoklicem, ki je omejen na lokalne prilike in na tekoče naloge. V predlogu novega odloka je za razliko od starega sprejet tudi princip sorazmerne porazdelitve mandatov na posamezne kandidatne liste. Odveč bi bilo govoriti o tem, da sistemu ljudske demokracije, v sistemu v katerem pride do izraza enoten interes delovnih ljudi, ki jih ne razdvajajo spletke izkoriščevalcev, interes za izvedbo delovnega programa, ki n?j dvigne njihov življenjski standard in ne interes za sterlino parlamentarno diskusijo o nasprotnih programih in nerealnih obljubah, ni potreben nikak volivni proporc. Ta ima prav za prav smisel le tam, kjer obstaja nesmiselnost kompromisa med ognjem in vodo, med interesi izkoriščevalcev in izkoriščanih. Srbski ljudski rek pravi, da nikoli nj bilo in nikoli ne bo tega, da bi bili volkovi siti in ovce vse. In vendar predlagamo tej skupščini, da sprejme pri naših volitvah naj strožji proporc, ki naj da možnost polnega uveljavljanja različnih idejnih smeri in politič. nih struj. To bo način, s katerim bomo prikazali svetu, ki nas o. brekuje nerazrušljivo enotnost naših delovnih ljudi in bratstvo naših treh narodnosti. UMETNI AZSTAVE hiikmja JOŽETA CESARJA d galotiji Uliti K ris J CESAR Brzojavni drogovi (olje) J. CESAR Povratek (°1^ ! — Pariški «Combat» je objavil članek bivše predsednice organizacije «Borcj za mir in svobodo« 13 pariškega rajona Agnese Imbert, ki je bila izključena iz organizacije zato, ker je obiskala Jugoslavijo. Claude Bourdet, direktor lista «Combat» je v uvodniku k članku poudaril med drugim, da je «Po zgledu Cassouja, Vercora, Edith Thomas in številnih drugih znanih osebnosti zadeva Agnese Imbert nov primer drame, ki se odvija v zavesti najbolj iskrenih komunistov in njihovih zaveznikov » Agnese Imbert je bila vse do prihoda v Jugoslavijo na vodilnih mestih v organizacijah francoskih naprednih žena «Prijateljice miru«. Zaradi protifašističnega delovanja jo je leta 1941 gestapo aretiral in izgnal. Agnese Imbert pojasnjuje v članku okolncsti, kako je prišlo do njene izključitve, in piše, da jo je srditost inforrr.-birojevske kampanje proti Ju goslaviji ter neobjektivnost jih dovoli H. do izrazim itsK kor fldsMi o uspel narodov FLRJ 1 di piše znana francoska javna delavka Imbert, ki je bila izhljutt' na iz organizacije borcev za mir, ker je obiskala JugoslavUo dokazov fzpodbudila, da je obiskala Jugoslavijo in se z lastni, mi očmi prepričala, če je Jugoslavija v resnici pod škornjem Američanov in če je na poti v fašizem, kot to trdi in-formbirojevska propaganda Poudarila je, da so se nekate rj člani francoske Partije, člani predsedstva organizacije trudili, da bi jo odvrnili od po tovanja in ji grozili, da bo razglašena za imperialističnega vojnega hujskača.« »(Nasprotno pa me je Yve Farge, predsednik organizacije «Borci za mir in svobodo« — piše Agnese Imbret — prijateljsko podprl v mojem sklepu in odšla sem v Jugoslavijo. V tem članku nimam dovolj besedi, da bi izrazila tisto, kar mislim o tem hrabrem ljudstvu in njegovih uspehih. Moje mišljenje se ujema z vsemi dobrohotnimi obiskovalci Jugoslavije: v tej državi grade socializem kljub težavam, ki jih je treba videti neposredno na kraju, da bi jih mogli razumeti. Po vrnitvi v F®8* sem zvedela, da me je v0 j, organizacije «Borci za ir-'^-1 svobodo« 13. pariškega raj« pozvalo, naj se pred njii° javim o svojem odhodu v GOSFODAKSTfO PROMFT • [ TRGOVINA • INDUSTRIJA FINANCE Ženevska carinska odpraviš kontingentiranje, da zvišaš carine Naj živi ljudska oblast’ Dne 23. t. m. se je pričela v Ženevi seja držav - članic mednarodnega sporazuma o carinskih tarifah iz 1947. Glav na točka obravnavanj so britanski ukrepi za omejevanje uvoza, ki so v nasprotju z dogovorom, ki teži k znižanju carinskih tarif vsepovsod. Večina držav smatra britanske omejitve za prestroge, čeprav je govora o reševanju britanske plačilne bilance. Konferenca bo tudi pripravila gradivo za jesensko V. konferenco, ki bo najbrže do pomladi 1951, podobno kakor lani konferenca v Annecvju. Znižanje carin je temeljna zahteva evropskih držav nasproti ZDA, pa tudi medsebojno. Podprlo naj bi razvoj k ((integraciji« evropskega gospodarstva. Kako pa je v resnici? Cujmo bližnji primer Avstrije: «Suedtiroler Wirtschutts zeitung« piše dne 17 t. m. pod naslovom ^Prenovitev carin med Italijo in Avstrijo« med drugim: «Ker bi morali do kon ca 1950 doseči popolno svobodo zunanje trgovine vseh dr-žav-člamc Marshallovega Plana, treba torej dotlej trgovinski promet med temi' državami oprostiti vseh uvoznih omejitev, kontingentiranj itd. Sedaj pa gledajo vsi, kako bi se z novo ureditvijo carin branili nezaželenega uvoza. V Avstriji zahtevajo industrija, poljedelstvo in trgovina povišanje car in. Uvedli bodo znova ca. rinjenje na podlagi zlatega šilinga in 1938 in po novih cenah zlata.« Podobno sc pripravlja dila .carinske stopnje po vrednosti sad valorem«. Na ta način bodo carinski strokovnjaki zaposleni še dolgo vrsto let, kar pa seveda ne bo odpravilo nasprotev. Knina moč rublia Iz poslanice sovjetskemu ljudstvu za volitve v vrhovni sovjet, ki jo jc objavil radio Moskva, izhaja, da se je po poročilu centralnega komiteja povečala notranja vrednost rublja v letu 1949 za 24—30 odstotkov, ako jo primerjamo z notranjo kupno močjo v l, 1940. Proizvodnja vseh industrijskih panog je v 1949 presegla za 41 odst. ono iz 1940-V tistih predelih, ki so jih Nem ci med vojno razdejali, je dosegla predvojno stopnjo. Pellov plan proti CGIL la. dejanski vodja vladne gospodarske politike, ki je s svojim štabom izdelal podrobni načrt za prihodnje bančno leto, ki predvideva finansiranje• investicij v višini 120(b do 1400 milijard lir. Ta številka pomeni, da gospodarski načrt Splošne italijanske zveze dela, ki govori o investicijah 3000 milijard lir, le ni tako brez podlage, kakor bi hoteli prikazati vladni krogi. Zato ga | skušajo sami prehiteti, ker mi- ^ mo ugotovitev, ki jih prinaša, nikakor ne morejo. P»l aoslavijo. Pozvalo me je, ( se javim, ko sem bila *e, Beogradu in mi ni bilo inoS*“ priti na sestanek. Zaman S* protestirala proti takemu * nanju. Kot odgovor sem obvestilo, da sem izklju^ iz organizacije. Agnese Imbert poudarja, na ta način sprejeti * o izključitvi v nasprotju s P vilnikom organizacije, h **, rerr.u je tudi sama veliko P nr je spevala, in piše, da je bil - ^ zločin v tem, ker se je drZj5. obiskati socialistično vijo. Agnese Imbert na proti informbirojevskim 1° dam, «s katerimi skušajo • r.es modelirati francosko ^ vest«, in poudarja, da s ten> nastopa proti komunistom, dokazuje tudi njeno obd ...j nje komunistične Jugoslavn Odkar imajo *enc v naši žavi volivno pravico, P’®8 n* koncu Agnese Imbert, daj »voj glas Komunistični Toda, kaj so storili iz *e «, tije, ki je ob osvoboditvi ^ vala naklonjenost treh ee ■ ljudstva? Slišim, kako de govore: »Nič več ne 28 L mo .. •» Mar jih je mogoč* radi tega grajati?« Alkohol iz sira - odkritje j De Gasperijeve vlada hiti te dni s svojo praktično gospodarsko politiko. Minister Cam-pilli je z ostalimi ministri Cir-a (medministrski odoor za obnovo) razpravljal, kako bi čim-prej investirali vsote, ki so določene v državnem proračunu, čeprav ta še ni potrjen z zakonom. Vlada misli plasirati okrog 250 do 300 milijard lir v razna dela. Bavijo se tudi z vprašanjem že oaoorenih izdatkov, ki pa dejansko niso bili izvršeni v prvotno določena dela, Razen tega so pripravili načrt za investicije v 1950 do 1951 po posameznih gospodarskih sektorjih. O tem bo zlasti Nekdaj so vesti o raznih odkritjih prihajale le iz Evrope in Amerike. Zdaj že prihajajo od vsepovsod po svetu. Iz Argentine poročajo, da je tam neka poskusna postaja argentinskega poljedelskega ministrstva prišla do postopka, s katerim se pridobi iz odpadkov pri izdelovanju sira vtso-koprocentni alkohol, ki je celo boljši od tistega, ki ga dobe iz surove sladkorne melase. Računajo, da bodo pridobili 15 milijonov litrov alkohola letno, ako izrabijo 75 odstotkov pri pridobivanju sira in kazeina. * » * Gradnja križišč za vl^5 na progi Zagreb ■ R^J Zaradi rastočega promet, A ške luke, ki je že večjh je bil kdaj koli pred ^i■ je treba nujno Povečgft jjd-vozno zmogljivost na greb—Reka. V ta nameš ^ razširili več postaj na tej \ir gi, da bo mogoče križanje m, kov. Tako bodo razširili f i i r\„i r je med Delnicami in t ziaia.it ruauvnv mv v -v-.- ------- , ^ tudi Italija, ki bo nanovo ure-1 odločal zakladni minister Pel-1 jev na ciotmo. V teku 1949 so zabeležili v ZDA po vojni največje število polomov trgovskih podjetij in sicer 9246 ali 76 odstotkov vel kakor v 1948. Med bankrotiranci je največ jestvinar. postajo Draga, pred vse”1 J naprave na postajah P,ase'.i kvenlca in Skrljevo. •tnnrnli ttoAh-»sini*! n(l T** i morali večkrat vlaki na '7J postajah čakati zaradi kn^j 45 •' z drugimi vlaki tudi do nut. Epidemija Irt® in lilusa na Ja iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i||l|i||lll|nilll,ll’ll1llllllin,lll',l'm,,l,!lllllll,ll,ll,l,ll,llllinilllllllll,lllllllllllll,l,l,inm1111111 'dl II. DEL SPISAL ■Bratje Sloveni, bratje Atiti! Perun nas Je vesel, sojenice se vesele, ker so stale ob rojstvo takih junakov, in bogovi so z nami, ker smo maščevali tudi njih oskrunjeno ime, ko smo kruto gonili krščenike. In sedaj — Solun!« V tistem hipu Je zavrelo med množico. Vsa vojska se je okre-nila. Od vzhoda je gnal med vrste v divjem diru s potom, peno in prahom posutega konja poslanec. Iz hropečih prsi so mu kipele s sklanira, hripa- vim glasom besede poslanstva: ■Vojska — Bizanc — konjenica — nad nas!« Sredi velmož Je obstal na smrt zmučeni hunski konj. Noge je razpostavil na široko, stresal se in utripal po vseh mišicah, mladec se je po pel v sedlu kvišku, lovil v zmočenih prsih sape in izpovedal na Klas: ■Po Solunski cesti od Bizanca Jezdi vojska nad nas. Načeluje Ji veliki vojvoda iz carske straže Azbad«. Po teh besedah se Je mladec sesedel, omahnil in pade) na roke vojščakom, ki so priskočili in ga prestregli-Narod je prevzela osuplost. Vsi velmoži, vojščaki in sami starešine so obmolknili in gledali na Iztoka. Ko je vojvoda začul ime Az-badovo, ga Je hipoma pretreslo kakor skrb. prepričan je bil, da magister equitum ne jezdi iz Bizanca prazen in slaboten, loda strah je takisto hipoma preminul. V srcu je zaslišal kakor glas usode, kakor povelje. ■Ni ti dodeljeno, iztoce, da bi pil sladkost z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi, dokler ne izgovoriš: Dokončano, tudi ti, Irena, tudi tvoje trpljenje je maščevano!« Ob tej misli, da gre sedaj v boj zanjo, samo zank), mu je zažarelo obličje. Velmože Je oblil ta plamen z veseljem, skrb je ginila, z lica vojvode je sevala, nada. Nihče ni zboroval, nihče se posvetopl. ■Velevaj, Iztočef Vojvoda si!« Tako Je izpregovorii starosta Bojan, zbor Je pritrdil: ■Velevaj! Za teboj gremo vsi!« Mladi Svarunič je zajezdil konja. Pozlačeni šlem je švigal med vrstami, kakor bi s plamenico begal med gorivom in prižigal. Zadonela so povelja, zazvenelo orožje, zarezgetali konji, zatrobili rogovi. Do noči je stala vojska v redu, in preden Je začudo okrvavljeno sonce utonilo v valovih, se Je premaknila konjiča in zdivjala od T opera po cesti sovražniku naproti. Tolpa Je pognala črede v hribe in se poskrila v šumah krog Topera. Njej je bilo naročeno, naj varuje plen in čuva ujetnike, dokler se ne povrne vojska. Ko je legel mrak, je sredi gasnecih ognjev ostal sam Radovan. ■Ne bom potoval ponoči! Kako so me zapustili! Kakor oglodano kost. Lepo plačilo za trpljenje! .Nazaj pojdi’ mi Je naročil Iztok. Lahko Jim bos utekel brez suma, ker bežijo bogatini iz mesta. Gotovo lahko. Ali zato ni treba mene goniti kakor p»eta. Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in pozdravi in povej in prosi in reci in pripelji Jih sem. Seveda! Vsak bi jedel, če mu kdo strese v naročje. Prava ljubezen taka, če mora starec oteraatj za ženine. Takoj pojdi, nocoj, hitro, lepo te prosim, očka ->-» Radovan je oponašal Kada. ■Ne bom potoval ponoči, sem rekel in še pravim!« Godec je Jezen odšel v Tope r in začel stikati po kleteh. V pretoriju je zasledil »e nedotaknjeno shrambo za vino in jedi. Zasadil je plamenico v prst, zakuril ogenj in začel večerjati. Po večerji, je nagibal tako dolgo vrč k ustnicam, da je omagal ogenj in on. Naslonil se je z glavo na glinasto posodo in zaspal- Ro se je bila po Bizancu raznesla vest o pohodu barbarov, je Upravdi posinjela polt na suhem licu. Vse noči je gorela svetilka v njegovi sobi in vsako uro mu je silenciarlj poročal o novih grozotah barbarov, o katerih so pripovedovali begunci. Despot Je preklinjal TunJuša, se oziral hkrati skozi okno na dovršeno kupolo sv. Solije in molil za dar modrosti. Toda vtem, ko je Justinijan upogiba) tilnik pod jarmom skrbi, ki so se nenadoma navalile nanj, se je carica veselila pohoda barbarov. l>o duše je bila uverjena, da je to Iztokovo delo. Zakaj njeni ovaduhi so prisluškali šepetanju po ta-bernah, naroigavanju po torih, ugibanju med vojaki in glasni sodbi brezposelnih bosj^' 1' VCS uicaui, jc suuii, pj pohod barbarov, ki kakot J vilna vojska napadajo / vojake na planem, delo rt Iztokov. Ničemnice in 0e na carstva, ki so Jo z gl Sloveni. Daši je črtita 5 t/ skim črlom Iztoka, J gizdavosti toliko v njed' da je bila ponosna na s*1. ljubezen, ker Je v Iztok" bila tako slavnega voJv0Lu skrbelo jo je edino to, ^ bi se zavedel Upravda,^ prav za prav ona v strašni plamen mašče a Iztoku. Kakor bi s« zaS t*1 vrat, tako se Je bipo^8 pi/ Davno je bil te u«!«8, $*i košček ' pergamenta, * prišel do U pravde nator več. kateri Je t t*1 to pismo. Tedaj despo* y jel. Nadaljevani i* s" ; jfči Associated Press poro**LciJlj tovna zdravstvena or£arjia>(,!1 je sporočila, cia jc »a . JOT skem izbruhnila epideiP1U j) Pe in tifusa, zlasti v Tok M Jokohami. Epidemija se 1 eloi| širila tudi na Kiušu in 6 del Honšua. J so drli na jesen v U‘z8l)fe " Bizanc je sodil, da .d noči meč in Ji nastavi1 ^ vrat. tako se je hip*"8 selila Teodora Iztokovega ^ -------------------------------- unimrnn « h lil nart. — Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO Si. 20 — Telefonska SL 73-38 ~ Z ,,,,ao‘no-uprav"‘ 10°-osmrtn,ce 90 .J'.* tlrtne 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. -^ Tržaški Uskarsk, zavod. - Rodrut, Gorlea, ul. S. Peillco MI.. Tel, tj-32 - Koper, ul. BatlBtl 301a-I, Tel. 70. A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 140Q, celoletna 2600 lir; edua B: izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno ^ . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trat 11.537«. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, U: Založništvo tržaškega tiska, ir« Jugoslavijo: Agencija oeinonraucii™* 3, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.IP3"