Številka 285. Trst v torek 16. oktobra 1906. Tečaj XXXI. gC Izhaja vsaki dan rini ob ledeijdl ta N&uifcil cb 5. in. os poieielltii ob 9. ul ititn]. fotainične številke se prodajajo po 9 nv6 (6 stotin k) ▼ irnogih tcbakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Bt. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dornbergn, Solkanu itd. Cece ogrlasov se računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke 2*/i mm); za trgovinske in obrtne oglase p« SO atot. ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po S it. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edmcst':. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasila ptlitičiega društva „Edinost" za Primaraka. V edinosti Je moč t Harofinina anala za vse leto 24 K, pol leta 12 E, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N>fr°.nhovaaa pisma se ae sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul, Glorgio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij t lista „EdinoBt" v Trstu, ulica Giorgio Galntti 5t. I H. Poštno-hranllnični račun fit. S4I.C52. ros št*v. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". jVcša šolska mizerija. Javili shod političnega društva „Edinost" pri sv. I van 11 dne 14. oktobra 1906. Ura začetka temu shodu ni bila ravno primerna za naše tržaške odnošaje : bila je prezgodnja. Ali ni bilo možno drugače, ker je bila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija že prej najela dvorano „Narodnega Moja naloga ni. da bi se poglobljali v ta PODLISTEK. predmet, ker o stvari bo podrobno poročal pozneji govornik. Toliko mi pa bodi dovoljeno da ponovim misel, ki se ob takih prilikah redno ponavlja ob takih prilikah, misel, ki drastično izraža vso nedobrohotnost in krivič-nost avstrijskih vlad nasproti nam tržaškim Slovencem, misel, da je to najceči evropski škandal, (la se sploh motamo še le shajati, zborovati, rcsolviratit ogorčnti se, stikati pesti in skoro — preklinjati, lcer nam ta država nore dati tega, kar bi nam po njeni sveti dolžnosti, ako bi spoštovala svojo lastno nalogo, morala ponujati. Mesto da bi neuko ljudstvo silila v Šolo, zapira ukaželjnemu ljudstvu vrata šolska (Viharno pritrjevanje, hrup in ropot). Se nekaj. Če pomislimo, koliko shodov smo imeli že radi šolskega vprašanja, koliko resolucij smo že sklenili, koliko protestov odposlali in koliko sklepov storili, in vse zastonj, vse brez vspeha, potem — odkrito bodi povedano — da se ne bi smeli čuditi* ako bi se naše ljudstvo naveličalo vseh teh shodov in protestov in tega večnega zahte-vanja. (Mnogo klicev : Res je ! Saj smo se že naveličali). Ne — in vendar se ne smemo naveličati, ne smemo odjenjati od tega boja, kajti ne smemo se odpovedati nadi, da enkrat vendar omajamo trdo skalo stare — avstrijske krivičnosti (Viharen aplavz). Na to je predsednih podelil besedo referentu g. dr. Edvardu Slavi k u. Poročilo dr. Slavika. Danas se nahajamo v zelo čudnem položaju. Protestirati nam je proti stvari, ki jo sicer vedno zahtevamo. Naše tožbe in pritožbe, ker nam nočejo dati šole, so najža-lostneja točka v našem javnem življenju. Sedaj pa nam hočejo dati šolo, a mi se upiramo proti daru. ki nam ga silii"- in vendar je naš odpor upravičen, ker, kar zahtevamo, nam nočejo dati, dati pa nam hočejo nekaj, česar mi nočemo. (Odobrovanje) Cenjeni zborovalci! 22 let je že minolo, odkar mestni Slovenci prosijo za eno ljudsko šolo; skoro 20 let že, odkar se zavlačuje vprašanje radi šole v Gropadi in vrsta let je že minula, odkar se zahteva šola za močno obljudeno in v šolskem pogledu škandalozno zanemarjeno — ako pomislimo, da to okrožje spada k velikemu modernemu mestu — okrožje sv. Marije Magdalene ! (Razni mej-klici,) Vse zastonj ! Vse je glas upijočega v puščavi. Noče se ganiti ne magistrat, ne mestni svet, ne avstrijska vlada (Vrišč). Kar zahtevamo, tega nam nočejo dati, a česar nočemo, tega bi nam dali v ozbilju in še nekaj po vrhu. Da, naši Italijani nas imajo neizmerno radi — tako radi, da bi nas v tej svoji ljubezni najraje — udušili. (Burno pritrjevanje.) Taka „ljubezen" nam hoče dati tudi italijansko šolo pri sv. Ivanu. Radi tega moramo protestovati. Tej šoli ne bo namen da bi nas učila, ampak to bo mučilnica (Pritrjevanje) tej šoli bo namen raznarodovanje slovenskih otrok. Ta šola naj bi uničevala v naših otrocih naj blažji, najpleme-meniteji čut: ljubezni do lastnega rodu in jezika. V novi šoli hočejo vzgajati slovenske janičarje (Viharno pritrjevanje.) In naša vlada je mirno, povsem brezbrižna nasproti vsemu temu, da-si bi morala vedeti tudi ona, kako nevarno je to tudi za interese, katerih varstvo je njej poverjeno; morala bi vedeti, kam dovajati ta nje brezbrižnost. Imena a la Oberdank jej govore ; kaki so tisti iredentisti, v katerih ne teče italijanska kri (Pritrjevanje). Danes smo torej v čudnem slučaju, ker moramo protestirati proti šoli, da-si jo sicer glasno zahtevamo. (Pride še.) Iz Srbije. Hišni red rodbine Karagjorgjevićev. Na srbskem dvoru izdelujejo sedaj načrt hišnega reda za rodbino Karagjorgjevića. Pričelo se je s tem poslom zato, ker odnošaji fanatizem. Nikakor ne pretiravam, ako rečem, da edino na svetu, kar bi bilo v stanu združiti vso Rusijo od Petrograda do Samar-kanda v enaki misli, bi bila vojna proti Nemčiji. Rusi in Poljaki v Varšavi se smrtno sovražijo, toda eni in drugi sovražijo Nemce še bolj in do zadnjega moža bi stali v taki vojni rama ob ramo. V sedanji zmešnjavi, v kateri se nahaja Rusija, bi seveda bila taka vojna katastrofalna; ali morda je ta vojna zadnji glavni udarec, ki jja ima samodržstvo v roki. Drobne politične vesti. Japonski princ v Pekingu. Te dni je dospel v Peking japonski princ Fušimi, da obišče kitajski dvor, oziroma da vrne obisk kitajskim princem, ki so že večkrat obiskali Japonsko. To je prvikrat, da japonski princ obišče kitajski dvor. Ostavka načelnika generalnega štaba. V vojaških krogih se govori, da grof Beck, načelnik generalnega štaba, ne bo umirovljen, marveč da bo stavljen na razpolaganje cesarjevo. Domače vesti. S shoda političnega društva „Edinost" pri sv. Ivanu. Resolucija, vsprejeta posamičnih členov niso urejeni ter se nežna, minole nedelje na shodu pri sv. Ivanu, kake pravice in kake dolžnosti da imajo. Po j se glasi : Idealist. Spisal F. Plemie, III. Slavko Slavec je bil povsem pošten mladenič, da-si se je pripravljal na doktorat zdravilstva. Nezakonski otrok, izgubil je rano nater in prestradal se je srečno do univerze. Zato pa mu je vsejednože rastel trebuhšček. Bil je grozno praktičen človek, ki si je znal kovati denarce ob vsaki priliki po načelu: Raje zaslužiti, nego priberačiti. Sicer je bil pa še nepokvarjen in naiven, tako nepokva-jen in naiven, da je zahteval od nekega slovenskega tednika celo honorar za svoj prvi ponatisnjeni podlistek. Slavko Slavec je bil olikan, za vsako podarjeno smodko je rekel „hvala*1, a bolj s svojimi lesketajočimi se očmi, nego z ustnicami. Bil je naroden. V svoji gorski vasici je ustanovil slovensko ljudsko knjižnico in me je o tej priliki, ne da bi bil jaz kaj o tem poprej doznal. jednostavno okradel za Stare-tovo „Občno zgodovino" in za par brošuric „Knezove" in „Slovanske knjižnice". Ne vem, če smem po slednjem dogodku sklepati, je-li je bil Slavko Slavec idealist ali ne. Tožil ga nisem radi onih, deloma nena-rezanih, knjig, in tako je prišel tudi on ob svojega uradnega branitelja, ki bi ga bil nedvomno dobro naslikal. Slavko Slavec me je prišel obiskat, sedel mi je naproti in govoril o Dunaju in dijaškem življenju. Dunaja še nisem videl, dijaškega življenja nisem mnogo okusil, zato sem ga rad poslušal. Nu in pravil mi je na dolgo in široko o svojem radikalizmu, o radikalnem gibanju med dijaki in o radikalnem dijaškem društvu. Stvar je bila zelo zanimiva, tako zanimiva, da je med pogovorom meni ugasnila smodka, on pa je tako daleč zašel v svojem navdušenju, da si je iz same pozabljivosti že v petič na-točil svojo časo z mojim vinom. To ni nič hudega; Slavko je bil pač radikalec do mozga. Kar ga prekinem : „Pa Valetina nisi nič videl na Dunaju ?u „Kajpada !M reče on in se namuzne. „Zakaj se muzaš ?u „I, ker je gospod Valentin čuden ptiček". „Kako to?" „Stepel sem se skoro z njim radi inventarja". „Inventarja ?" „Res, tega še ne veš. V našem društvu novem redu bo vse točno urejeno ter bo tudi J kraljev brat priznan kakor člen vladajoče j hiše. Trgovske pogodbe Srbije. Iz Belegagrada poročajo, da je angležka vlada na vprašanje srbske vlade odgovorila, da je pripravljena pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo s Srbijo. Italijanska vlada je že določila svoje delegate za pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe. Iototako jo Eo-munska določila pet delegatov. Italijanski in romunski delegatje dospejo v kratkem v Be-ligrad. Avstrija pa v tem nima druzega posla, nego da se svojim trmastim postopanjem odpira vrata srbskega tržišča — drugim državam, ki seveda hite, da izkoristijo situ-vacijo. Dogodki na Ruskem. Sovraštvo proti Nemčiji v Rusko-Poljski. Londonski list „Daily Graphic" je priobčil več pisem iz Varšave ; v enem teh pisem piše dopisnik: En edini strah imajo v Ruski-Poljski; in to je strah pred nemškim posredovanjem. Sovraštvo, ki je Poljaki, in ne le ti, ampak tudi Rusi goje proti Nemčiji, meji naravnost na „Javni ljudski shod, zbran pri sv. Ivanu dne 14. oktobra 1906., protestira odločno proti namerovani ustanovitvi samostojne italijanske ljudske šole pri sv. Ivanu ter poživlja vlado, da sistira dotični skiep mestnega sveta tržaškega, ker namerovana italijanska šola pri sv. Ivanu ima političen raznarodovalen namen, ker ni potrebna za skoro izključno slovenski svetoivanaki okraj, ker uatvarja za tria i I* o Slovenca krivico v političnem in ekonomičnem obziru, in ker ustvarja očito kršenje narodne ravnopravnosti z ozirom na postopanje nasproti tržaškim mestnim Slovencem, katerim se za več nego 2000 šolskih otrok odreka že 22 let zahtevano slovensko ljudsko šolo". Na shod je došla nastopna brzojavka iz Zagreba : Zagreb: Vas, koji ste se danas okupili, da zapriječite odnarodenje djece Slovenaca proti invaziji sredovječne italijanske irredente, od srca pozdravljamo. Neka Vaš rad urodi neobrostivim plodom za svetu slovenačku stvar, koja nam je svima na srcu. Živjeli i ustrajte ! Dalmatinska i istarska akademska omladina Zagreb smo imeli gospodarski pododsek, kateremu sem bil jaz „gospodar". Dobro smo gospodarili mi radikalci, kar ti vrag prinese tega idealista Valentina! Bil je, in je še, ud nekega drugega akademičnega kluba. Ta klub je zavohal, da imamo mi v gospodarskem odseku lepih knjig raznih praktičnih ved. Nu ; in pristopil je gospod Valentin našemu dru-1 štvu ter se vrinil v naš gospodarski odsek, ter ga hotel popolnoma osamosvojiti, da bi potem prešel z vsem inventarjem vred v njegov tabor. Ali jaz nisem hotel izročiti inven-tarja; prosim te, čemu bi tudi dal inventar iz roke, ko sem mu bil gospodar in celo dober nospodar". „To je umevno". „Jaz nisem idealist!*' reče Slavko Slavec in si natoči vnovič kupico. „Nu, kaj pa potem?" „Prepir smo imeli na našem občnem zborovanju in slednjič je gospod Valentin izstopil iz našega društva. Tako sem rešil inventar". „Idealno to ni". „Mačka in idealizem !" reče on in izpije kupico. „Seveda je bila nevarnost jako blizu, da bi izgubili pravdo, ker v tem pogledu je naš društveni pravilnik pomanjkljiv. No, pa smo še k sreči opažih, da nas hoče idealist prerasti. Nato ga nisem več videl. Edini njegov življenski znak je še neka črtica v nekem slov. listu, v kateri razpravlja svoje nazore o ženskah". „Torej še živi ?" „Se, se . „Imel je priti letos k nam na počitnice za teden ali dva". „Dobro zabavo! Sicer pa moram domov, ker se že noč dela". „Pojdeš peš?" „Da, do razpotja, tam pa počakam kakšnega voznika, ki se vrača s postaje ter sedem na voz". Praktičen je bil torej Slavko Slavec vseskozi, pri odhodu celo ni pozabil vzeti par mojih smodk s seboj. Oddaleč pa mi je že zaklical: „Ti Jurij, moji gorjanci so preči-tali že vso knjižnico. Pripravi mi do prihodnjič pili- knjig, da jih vzemem s saboj. Pa za Žavpahovega fanta nabiram denar, pošljemo ga v septembru na gimnazijo". Potem je odšvedral po prašni cesti, da se je kar kadilo za njim. Drugega dne sem prejel naznanilo, da pride gospod Valentin k nam. Sporočil sem to tudi Vlasti. Nekako čudno me je pogledala, a rekla ni nič, meni se pa ni ljubilo dražiti jo z neslanimi dovtipi. Popoludne je dospel. (Zvršetek pride.) Stran II. s EDINOST« štev. 285 V torek, dne 16. oktobra 190p, Še novo vino in tržaški magistrat. Pred enim mesecem že se je izvršila trgatev, posebno v spodnji tržaški okolici. Napravili smo tudi vino, ki ga pa nismo smeli do da-aes (ko to pišem) prodajati ravno radi tiste magistratove prepovedi. Tudi gostilničarji ga ne kupujejo radi tega, ker je že po vrelo. Gostilničarji kupujejo raje grozdje, ki prihaja sedaj in bo menda še ves ta mesec prihajalo na trg, in napravljajo sladki mošt, ki ga tržaško ljudstvo najraje pije, dokler je še sladek. Meni se vsaj tako zdi, da naj bi bil prepovedi magistrata namen, da se ne prodaja vino, oziroma mošt v burnem vrenju. Ali meni ne gre v glavo, da bi bilo novo vino, zavživano dne 15. oktobra, a narejeno pred enim mesecem, istotako škodljivo, kakor ono. ki je bilo še le dne 14. oktobra narejeno ! ! V tem ravno je absurditeta magistratove prakse : mesto da bi rekli, da se novega vina ne sme prodajati toliko in toliko dni po prireditvi, odločajo, da se novega vina ne sme prodajati do tega in tega dne, brez ozira na to, kedaj je bilo vino narejeno. Posledica temu je, da je dne 14. oktobra tudi mesec dni staro vino smatrano za škodljivo, dne 15. oktobra pa ni škodljivo, tudi če je en sam dan staro ! ! O kinezarski cof, o kinezarski cof! V slučaju torej, da je imela više omenjena propoved namen preprečiti vživanje vina v burnem vrenju, se ta namen absolutno ne doseza. Pač pa je s tem provzročena občutna materijalna škoda okoličanskim vinogradnikom. (Sledi podpis). Prvo jesensko zborovanje „Učiteljskega društva za Trst in okolico. (Dopis) Dne 4. oktobra je bil lep jesenski dan, ki je privabil mnogo učiteljstva obojega spola na prvo jesensku zborovanje, ki se je vršilo v šolskem poslopju na Opčinali. Točno ob 3. uri popoludne je predsednik društva g. nad-učitelj Štefan F e r 1 u g a — razveselivši se na lepem številu vdeležnikov — pozdravil sve je kolege in koleginje, ki so se odzvali pozivu odbora. Besedami, razodevaj očimi veliko radost, je pozdravljal veliko udeležbo, pričo žive stanovske zavednosti. Poživljal je tovariše in tovarišice : bodimo vsikdar taki, složni v vsem svojem postopanju po geslu „vsi za enega, eden za vseh" ! Ta pozdrav gospoda predsednika je bil vsprejet velikim navdušenjem. Temu je sledilo poročilo delegata na zborovanju zveze učiteljskih društev v Šoštanju tovariša Ant. G e r m e k a. G. poročevalec je temeljito razmotrival razprave na rečenem zborovanju. Posebej moramo še omeniti pozdrava tovariša g. Jelenca, predsednika „Zveze", ker iz tega pozdrava je razvidno, kako čislana sta bila naša delegata na skupščini v Šoštanju. Gospod Jelene' je namreč vskliknil, da mu je namreč čast pozdraviti dva pijonirja od sinje Adrije, zastopnika komaj rojenega učiteljskega društva za Trst in okolico. Ustanovitev tega društva — je rekel — je velikega pomena za učitelj-stvo ob sinji Adriji. Tam se bije veden boj za našo slovensko deco. Še pred nekoliko leti so učitelji trepetali in se bali izvestnih mogotcev ; danes je pa izginil ta duh sužno-sti. Slovenski učitelji se zavedajo, da so pijo-nirji omike slovenskega naroda. Kakor druga točka na dnevnem redu je bila peticija na mestno delegacijo, da bi ista v prihodnje tudi učitelje okolice — kakor one iz mesta — imenovala in premeščala ob koncu šolskega leta. Kajti tisto zakasneno imenovanje in škodljivo le za posamične učitelje, marveč ovira na vseh zavodih tudi redni pouk. In ker nam je šola prva in glavna stvar, predlagamo v prvi vrsti radi nje in ne radi osebnih ozirov posamičnikov to] peticijo. Peticija, prečitana od gospoda predsednika, je bila soglasno vsprejeta. Ob tretji točki — razni predlogi — se je oglasila vrsta udeležencev. Prvi govornik je razpravljal, kako treba zahtevati, da bo učitelj tudi na tržaškem ozemlju deležen istih dobrot in pravic, kakor jih je deležen drugod, kjer imajo svoje deželne šolske zakone, kjer se pravice delijo v enaki meri, kjer človek ni odvisen od posamičnih gospodov, ki poljubno delijo dobrote in časti, ali pa jih odrekajo, kakor je že njih blaga ali neblaga volja. Kjer vladajo take razmere, je protekcijonizem neizogiben : tam vlada samo vlastno postopanje, absolutizem, pristranost proti posamičnikom in proti skupnosti. (Zvršetek pride). Otročaji ! Prijeli smo: Kakor mi poroča prijatelj, ki prihaja v dotiko s tržaškimi ka- moristi, nameravajo ti sinovi 2000 letne kulture vprizoriti gonjo — proti onim par slovenskih napisov, ki se nahajajo tu nad slovenskimi trgovinami! To početje je tako otročje, da ne bi bilo treba niti govoriti o njem — ako bi ne prihajalo od že zrelih lahonskih možakov. Ko bi ti ljudje ne bili otročje pameti in še bolj otročjega spomina, bi videli da je magistratna gospoda že zdavnaj poškii-šala odpraviti slovenske napise, a da ni vspe-la in vedeli bi tudi. da je taka odprava ne-možna! Ko bi ne bilo nikogar nad magistra-tovim avtokratstvom, bi bili odpravili — ne samo napisov ampak tudi kaj druzega ! Tako pa : „guarda e passa" ! Z rovarjenjem bi mogli laliončki doseči le nekaj, kar bi im ne bilo ljubo — namreč to, da bi mi začeli intenzivni boj za slovenske napise ! ! Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljate v. ki so bile v mesecu septembru 1906 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in so njih odpoši-Ijatelji neznani. Ta seznam je priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu. Posnemanja vredno. Iz Pliskovice nam pišejo : Naš gospod učitelj jako pridno skrbi za našo mladino. On preskrblja poštne hranilne karte, da potem učenci in učenke vlagajo v poštno hranilnico. S tem se otroci navajajo k štedenju in v veliko veselje jim je. Pliskovski kmetič. Shod uradnikov. V nedeljo se je v ljudski dvorani mestne hiše vršil shod uradnikov, kateremu je prisostvovalo na tisoče uradnikov. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva povišanje plače, znižanje delavnega časa itd. Enaki shodi so se vršili tudi po drugih večih mestih. Tržaškim Slovanom! Naš ruski kružok stopi skoro v novo leto svojega za nas velepomembnega življenja. Rojaki, ko stopate na obrambeno črto za narod in domovino ter njeno svetlo bodočnost — pomnite — da imate kakor Slovani na razpolago mogočno tvorno silo — dar narave slavjanske — ki je živa potreba, da se uporabi v polni meri. In to je dar učenja jezikov ! Ali nam ni narava sama prišla s tem na pomoč k ujedinjenju vseh Slovanov v eno mogočno vez, ki je nezrušna, saj „kakor listja in kot trave. Triivt« Slavo jo sinov...!" In v tem širnem ujedinjenju Slovanov zasine zopet dan svobode in stare slave ! Jezikovna nadarjenost Slovanov je jasen dokaz, da smo mi narod že davno velezmo-žen lastnega gospodstva, ki bi se bil dvignil že do občudovane višine z umom in dlanjo, ko bi imel v to potrebnih šol in bi ga ne trle zavidne more tujinstva... Narod zahteva in kliče po šolah, ki so luč političnega in narodnega življenja, ali tuja oblast je brez srca in uma in zagrizena sovražnica! Naš rešnik je le samoodpomoč v zbližan j u in ujedinjenju vseh Slovanov! Na delo složno in na boj ! Od severnih ledenih gor, do točnih tal Balkana, od jadranskih sinjih vod do morja daljnega vstoka biva naš rod enega jezika in ene krvi. Ruščina, češčina, srbohrvaščina itd... je pravza-drav le : slovanski jezik ! Zbližujmo se torej z učenjem bratskih jezikov: uporabljaj mo polagoma njih kras in lepo slovansko izrazoslovje. Glavni cilj je pa priučenje ruskega jezika, ki je svetoven, bogat in mogočen, ki postane naš mejsebojni občevalni jezik Slovanov ! Jačimo si duha in telo, da nam zasine čim prej svobodepoln slovanski dan ! ! Dični Sokoli, narodna društva, rodoljubi in rodoljubke in tržaška mladina — stopite naprej — v naš kružok ! Ponos in veselje vsled znanja jezika vam v prvi vrsti plača mali trud ! Ruski kružki se množe med Slovani : to je pridobitev neizmerne važnosti. Zanašam se na vašo jekleno voljo za slovansko stvar in kličem : na veselo svidenje na tem polju! K i r i 1 o v. Endivijo, ki jo rabimo po zimi, je najbolje vsejati še le začetkom meseca avgusta. Jako dobro se ohrani endivija na sledeči način: Jeseni se presadi v prazne zaboje na gnojne gredice tako, da se ne dotikajo sadike. Korenin se mora držati zemlje, kolikor le možno, Potem se zalivajo, u jako previdno, pokrijejo s šipami in ostanejo nekaj dni zaprte. Pozneje se začno zračiti, a končno se razkrije zaboj. Proti slani jo je treba zavarovati z listjem. Endivija se ne sme vezati, predho ni srce popolnoma razvito, lahko se to delo izvrši šele po zimi. Više deželno sodišče se V Četrtek dne 18. t. m. preseli v ulico Sanita št. 10, I. nadstropje. Tatvina pri zlatarju Dragotinu Vekjetu pred porotnim sodiščem. Včeraj je pričela razprava proti 31-let-nemu zlatarju Dragotinu Vekjetu, ki je tožen poskusa prevare potom simulirane tatvine. Razprava bo trajala 3 dni. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča vit. Nadamlenzki, votanta sta bila pa sodni svetnik dr. Andrich in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdrževal namestnik državnega pravdnika dr. Pangrazi, a toženčev branitelj je bil odvetnik dr. Robba. V dvorani je bila Vekjetova blagajna, ki je prevrtana na levi strani, nektere pile, dleto in steklenčica olja : predmeti, ki so bili najdeni v Vekjetovi prodajalni. Dogodek, ki je provzročil to razpravo, je znan. Podaiemo torej tu našim čitateljem posnetek jako dolge obtožnice, ki je bila prečitana na razpravi : Državno pravdništvo toži 31-letnega Dra-gotina Vekjeta, zlatarja v Trstu, da je dne 19. junija t. 1. prevrtal svojo železno blagajno, odnesel del blaga, ki se je nahajal v prodajalni in s tem simuliral tatvino v svoji proda-jalnici na Corsu 47, ne da bi mogel doseči svoj namen, ki je bil, da bi s to zvijačo dobil od zavarovalne družbe rRiunione Adria-tica di sicurta" plačano zavarovalnino 21.000 kron, ne da bi svoje upnike prisilil v delni popust od njihovih tirjatev. Razlogi, ki iih navaja obtožnica, so ti-le : Dne 18. junija je Vekjet s pomočjo svo-rjih uslužbencev Dobner in Rossman zaprl prodajalnico ob 8. uri zvečer. Dne 19. jun. ob 7. in pol uri zjutraj je pa Vekjet, ko je odprl prodajalnico, našel da je bila blagajna prevrtana na levi strani in notranja vrata izložbenega okna odprta. Dal je takoj poklicati policijo, čije organi pa so začeli sumiti, da bi tatvina utegnila biti simulirana. Preiskovalni sodnik je po obtožbi dognal naslednje indicije za to, da je tatvina simulirana po obtožencu Vekjetu: 1) ni možno, da bi bili tatovi udrli po noči od 18. do 19. junija v Vekjetovo prodajalnico. Morali bi bili priti skozi vrata na Corsu. ki se odpirajo in zapirajo z železnimi rolo, ki ob zapiranju in odpiranju provzro-čajo velik ropot. Da ni nobeden odprl teh rolo od 8—10. ure zvečer in 6. do 7. in pol ure zjutraj, priča tobakarica, ki ima svojo to-bakarno prav poleg Vekjetove prodajalnice. Istotako izključuje vsak vlom do 1. ure po-polunoči vratar, ki ima svojo delavnico tik Vekjetove prodajalnice in ki je bil do ene ure po konci. Nftoprnti Voltjotovi prodojalniri Rta dve gostilni, ki sta bili odprti do 10. ure zvečer. Uslužbenci teh gostiln niso ničesar posebnega zapazili. V bližini se nahaja kavarna „Al Corso", ki ostaja odprta do 3. in pol ure zjutraj in se odpira zopet ob 4. uri. Uslužbenci te kavarne trdijo, da ni možno, da bi ponoči kdo odprl vrata-rolo Vekjetove prodajalnice, ker bi bili sicer morali Joni ali kak gost to zapaziti, ker vsa vrata so bila odprta in mize na strani nasproti Vekjetovi proda-(jalnici, in ker sta dva uslužbenca, tudi v i času, ko je bila kavarna zaprta, sedela pred i kavarno. Poleg teh so stražniki, policijski agentje i in čuvaji družbe za nadzorovanje hišnih vrat I od 8. zvečer do 4. in pol zjutraj hodili mimo in gledali v prodajalno skozi luknjice na rolo. : Radi tega se zdi državnemu pravdništvu ne-: možno, da bi bili mogli tatovi v oni noči iz-! vršiti to tatvino. Nadaljnji indiciji pa bi bili j obtožbi ti-le: , Nekateri predali vetrine, iz katerih so bili predmeti izmaknjeni, so se našli zaprti s ključem. Tatovi da ne bi bili imeli ne časa in nevolje zopet zapirati vetrino. Zmanjkala je škatljica z dragocenimi kameni, ki je bila takšna in v takem kraju, da bi tatovom ne mogla pasti v oči. Železna blagajna je bila prevrtana na tak način, da se je napravilo s pomočjo naprej manjšega in potem večega ; svedra več lukenj eno blizo druge in da se je ! potem z železnim klinom dotična plošča že-jleza ven iztrgala. Za to je bilo treba rabiti , tudi olje in se je našla stekleničica olja in v isti košček kartona, ki je bil namenjen, da se ' žnjim maže orodje. Obtožba meni, da bi bili 'tatovi kaj bolj pripravnega prinesli seboj. Istotako govore po obtožbi za simulacijo okolnosti, da se je našlo v ozadju prodajalnice skledo ; z umazano vodo, v kateri si je oni, ki je vrtal kaso, umil roki, dočim bi tatovi ne imeli ne časa ne potrebe si roke umivati; da je j težko skozi luknjo v kasi jemati ven predmete; 'in nered, v katerem so se našli predmeti v kasi, in ki je takšen, da bi se ga ne moglo provzročiti skozi luknjo. Vekjet je bil sam v prodajalnici od 12. do 2. popoludne ; ko sta prišla njegova uslužbenca ob 2. uri popoludne, ju je proč poslal in se je zvečer zaprl v ozadje svoje prodajalnice. Ko se je imela zvečer ista zapreti okolo 7. in pol ure, je Rossman položil v blagajno razno blago, a ob tej priliki mu toženec ni pustil prižgati luč, kakor po navadi. Med tem, ko je Rossman zunaj zapiral rolo, je Velcjet poslal Dobnerja po nekaj, tako, da je ostal sam v ozadju prodajalnice in je celo sam prinesel Dobnerju klobuk ven. Vekjetu se je našlo na levi roki malo poškodbo, ki jo j je isti opravičeval s tem, da je poskušal seči z roko v odprtino »blagajne, kar pa navzoče i priče odločno izključujejo. Z obzirom na vse to in na okolnost, da se je vrtanje blagajn? moglo izvršiti v približno poldrugi uri, ne da bi se provzročilo kaj ropota, meni obtožnica, da je mogel edino Vekjet izvršiti i>. prizna krivim, je toženec odločno dejal, da ne. Tatvina da je bila resnično izvršena in on ti t je nedolžen. Dne 18. junija ziutraj je kakor navadno odprl prodajalno. Okolu poludne niu je služkinja prinesla kosilo. Popoludne je osiai v ozadju prodajalne na divanu, ker ga je bolela noga. Vsaki hip sta bila pri njem eden ali drugi dečkov prodajalne : Dobner in Ros-mann, da sta ga kaj vprašala ; bil je pri njen: njegov drug Bucher in tudi potovalni ageni Pola. Ni imel torej časa vrtati blagajno. 0: 7. uri zvečer je bil prišel zopet k njemu Bucher ter je ostal pri njem do 7. ure in tri četrt. Tedaj je on poslal Dobnerja v lekarno po neko zdravilo za nogo. Za tem i vzel palico in klobuk, na kar so zaprli prodajalno. Vstavil se je v pogovoru z bratom: Battistelli, ki imata brivnico nasproti njegov, prodajalne. Ča bi bil imel kaj pri sebi namreč dragocenosti, ki so bile ukradene bi bila brata Battistelli gotovo videla. Za ten je šel domov k sv. Ani. Drugi dan je šel od doma ob 6. uri zjutraj. Prišel je bil v mesto okolu 7. ure. V kavarni „Al Corso" je počakal Dobnerja in Rossmana. Ko sta prišla, so odprli; pri tem so opazili, da ena ključavnica je bila zaklenjena le enkrat, druga pa da splo'. ni bila zaklenjena. Odprli so vrata in on je takoj, pri vstopu v prodajalno, opazil, da manjka mnogo dragocenosti iz steklenih omar. Šel na to k blagajni in je videl, da je prevrtana. Poklical je na to Rossmana ter mu naročil, naj obvesti policijo. Stopil je na to vrata in videl nekega redarja, keteremu je povedal dogodek. Redar je odšel in pozneje je prišel neki redarstveni nadzornik z enim policijskim agentom. Glede ran, ki mu jih je zdravniški izvedenec našel na levi roki, je dejal, da s-je ranil, ko je poskušal seči z roko v blagajn' . skozi zvrtano luknjo v pričo policijskih organov. „Če sem se ranil — je dejal — kakor trdi obtožnica popoludne 18. junija, kako .je torej mogoče, da so iste rane še krvavele, ko jih je zdravniški izvedenec pregledal ob li>. uri predpoludne 19. junija, torej kakih 15 ui-po7»eje. Povedal je, da je začel svojo trgovino 1. 1903. Prve dni febru vaija t. 1. se nir. je pridružil Bucher s 5000 K glavnice v di narju in za 5000 do 6000 K blaga. Zavarovan je bil proti tatvini pri družbi „Riunion Adriatica di Sicurta" za 21.000 K. Vedel je. da bi mu družba ne bila izplačala onih predmetov, ki niso bili v blagajni. V prodajalni j« imel za 75.000 kron blaga. Ukradeno mu je bilo za 35.000 K, a zavarovalna družba l)i mu bila izplačala komaj polovico te svote. Plačeval je 3 krone 50 stotink na mesec zavodu za ponočno pažnjo. Izključil je, da bi se moglo skozi luknjice v vratih s ceste videli, ako bi kdo vrtal blagajno, kakor to trdi obtožnica. Ko mu je predsednik opazil, da za vrtanje blagajne je trebalo najmanje poldru;,' uro časa in da v tem času bi bil moral k V torek, dne 16. oktobra 1906 »EDINOST« št. 285. Stran III naj pridejo ob 5. uri zvečer v Vekjetovo prodajalnico, kjer da se bo vršil pregled na licu mesta, na kar je prekinil razpravo. Ob 5. uri popoludne se je vršil pregled na licu mesta. Predsednik razprave je razkazal porotnikom Vekjetovo prodajalnico in v njej vse omare in predale, iz katerih je bilo pokradeno, kakor tudi prostor v ozadju prodajalne, kjer je stala blagajna. Poskušali so odpreti vrata (roulot), Pri tem poskusu je branitelj dokazal, da se ista lahko odpro brez vsacega šuma. Poskušali so od raznih krajev, da-li se je moglo slišati šum. Na to so šli porotniki in sodni dvor na sodišče, kjer je nadaljevala razprava se zaslišanjem zdravniškega izvedenca dra. Xydiasa, in sicer o onih ranah, ki jih je on, zdravnik, konstatoval na toženčevi roki. Dejal je, da so bile rane tako male, da je moral rabiti po-vekševalno steklo in so bile še krvave. Rane je preiskal ob 10. uri predpoludne onega istega dne. ko se je zvedelo za tatvino. Na vprašanje branitelja, je priča povedal, da je bila tudi drsna roka toženca ranjena, a one rane da so bile starejše. Zanikal je, da bi bile rane provzročene od trnje v vrtnic, ali sploh od trna. Slednjič je izjavil, da je tudi možno, da so bile rane provzročene 3—4 ure, tudi same 2 uri prej, nego jih je videl on. Na to je bil zaslišan kakor priča zdravnik dr. Krnil Fabiani, ki je toženca zdravil radi bolečine na nogi. Zadnjikrat je obiskal toženca v prodajalni dne 16. junija popoludne ; rana na nogi je bila zaceljena, a ne zdrava. Vsakikrat, ko' ga je obiskal, ga je našel v ozadju prodajalne. Sledilo je zaslišanje dra. Krana Brnčiča, ki je bil šel dne 16. junija k Vekjetu, da bi nekaj nakupil. Rossman mu je dejal, da je Vekjet v ozadju prodajalne, ker da je bolan. Dal ga je poklicati; Vekjet mu je povedal, da ua boli noga. Zatem mu je Vekjet pokazal ure, a moral je storiti nekaj korakov, kar je pa storil z vidno težavo. Oni dan ni sklenil kupčije. Dne 18. je šel zopet k Vekjetu, da je vzel ure. Postregel mu je Rossman ; dal mu je namreč več ur na izbero. Ko je bil v prodajalni, ni vičel nič nenavadnega. Za tem je toženec ugovarjal opazki zastopnika državnega pravdništva, da je namreč čudno, da oni dan 18. junija popoludne ni inogel prestopiti niti par korakov, a da je šel zvečer peš domov. Toženec je dejal : „Tega jaz nisem nikd;ir trdil; kako bom trdil, da ne morem narediti par korakov, ko sem jih zvečer naredil več stotin". Na vprašanje državnega pravdnika, zakaj da je Rossmanu prepovedal nadlegovati ga, in to tudi. če bi kdo prišel, je dejal toženec, da zato, ker je trpel bolečine na nogi. Na to je predsednik pokazal porotnikom slike notranjosti prodajalne. Za tem je bil z;islišan kakor kovaški izvedenec kovač Gothard Artico. Dejal je, da je bila luknja izvrtana z malim, komaj 3 mm širokim svedrom. S tem svedrom je bilo narejenih več- lukenj ena poleg druge, a potem je bil ves, od luknjic obkroženi kos iztrgan s kakim dletom. Za vrtanje onih luknjic je bilo treba najmanje eno uro, a k večemu dve uri «asa. Glede odpiranja vrat, je dejal, da je težko jih odpreti brez šuma. Predsednik je na to prečital izjavo kovača Greste Sepilli, ki je popravil ključavnico prodajalne Vekjetove. Sepilli je izjavil, da ni našel nikakih prask v kljčavnici, iz česar je sklepati, da vrata niso bila odprta vetrihom, ampak s ključem, ki je bil narejen za isto ključavnico. Predsednik je prečital še nekatere listine. Hotel je ]> reči tat i tudi izjavo priče Josipa Bucher j n. a branitelj je predlagal, naj se Bu-cherja zasliši jutri (to je danes). Zastopnik b 5. uri ga je poslal Vekjet, naj gre delavnico očistit neke prstane. On je šel, povrni! se je pa četrt ure pozneje nazaj. Ko >e j'1 vrnil nazaj je našel gospodarja v pro--Ujalui. Na razna vprašanja je priča dejal, da »e no spominja, da ne ve z gotovostjo itd. Ker mu je predsednik na to opazil, da je pred preiskovalnim sodnikom govoril vse drugače. v>e točno iu jasno, je priča izjavil, da gaje preiskovalni sodnik dr. Barzal strašil in silil da j«.' moral odgovarjati, kakor je hotel on, dr. Barzal. Povedal je nadalje o okolnosti, ko prišel dr. Brnčić. Pokazal mu je ure. Ker je hotel dr. Brnčić vzeti seboj več ur, za izbero, je šel on vprašat Vekjeta v ozadje prodaj; lne, da ga je vprašal, če sme vstreči dr. Brnčićevi želji. Sel je prav do Vekjeta, da mu je iiovoril na uho. Vekjet je ležal na divanu 2 nogami pri blagajni, a z glavo na nasprotni -trani. Pogledal jo, kakor navadno okrog po v>em prostoru in tudi na blagajno. Na blagajn: ni videl luknje, a če bi bila. bi jo bil moral videti. Sel je bil pozneje še enkrat v ozadje : našel je gospodarja na istem mestu in ravno tako ležečega. Ko so — 10 minut pred 8. uro — zvečer zapirali prod ij al no, ni opazil, da bi bilo kaj manjkalo iz raznih omar, ali izložbenih oken. Će bi bilo kaj manjkalo, bi_ bil on gotovo videl. Dejal je doslovno : „Človek, ki je več časa in vsaki dan v eni hiši, opazi takoj, če kaj manjka". Dragoce-neje predmete je stavil on — priča — v blagajno prej, nego so zaprli prodajalno. Ne spominja se, če je zaprl blagajno on, ah Vekjet. Prej nego so zaprli prodajalno, je bil Vekjet poslal Jurija Dobnerja po neko zdravilo za nogo. Bucher je bil prišel v prodajalno, ko so začeli shranjevati dragocene je predmete v blagajno ter je ostal v prodajalni. V tem sta on in Vekjet začela zapirati, a ker ni bilo še Dobnerja nazaj, mu je on nesel klobuk v poleg nahajajočo se tobakarno. Ko se je čez trenotek vrnil nazaj, je našel Vekjeta in Bu-cherja v prodajalni in na to so šli vsi trije ven in on je zaprl prodajalno. Na Vekjetu ni opazil nič nenavadnega. On je popolnoma go-[ tov, da je zaklenil vrata pravilno, obrnil je ključ v vsaki ključavnici dvakrat in potem še poskušal, če je trdno in prav zaklenjeno. Ključe je izročil Vekjetu. Drugo jutro je prodajalno odprl Dobner, a ko je odklepal, je takoj dejal, da ni bilo prav zaklenjeno, na kar je on izjavil, da je popolnoma gotov, da je bil dobro zaklenil. Glede vrat, je dejal, da če se jih naglo odpira, provzročijo močan šum, ' če se jih pa odpre polagoma, se odprejo tiho. ; Ko so drugo jutro prišli na sled tatvini, je • bil Vekjet ves prestrašen. Na divanu pri blagajni je videl razna orodja, kakor klješče in drugo, česar pa ni videl nikdar prej. Istotako ni videl nikdar prej svedra, ki so ga po tatvini našli v nekem kotu. Na vprašanje predsednikovo, če je kdaj videl, da bi Vekjet nesel kakšno dragocenost v zastavljalnico, je dejal, da ni tega videl nikdar. Sinoči je bila razprava prekinjena ob 9, uri in četrt, potem ko je sodišče na predlog zastopnika drž. pravd, sestavilo zapisnik o protislovjih mej izjavo priče pred preiskovalnim sodnikom in izjavo na razpravi. Ta predlog je sicer branitelj pobijal, a sodišče je se-t stavilo zapisnik ter istega izročilo preiskovalnemu sodniku. Razprava nadaljuje danes ob 9. uri predpoludne. ______ ' Društvene vesti in zabave. Veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metodija, ki se je vršila v nedeljo pri sv. Ivanu po javnem shodu, je vspela uprav divno. Takega navdušenja menda ni bilo že dolgo v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Nekoliko več jutri, ker nam danes primanjkuje prostora. Dramatični odsek pevskega društva r Danica" na Kontovelu opozarja slavno občinstvo, da priredi v nedeljo dne 28. t. m. (pod vodstvom J. Stoke) I. Ogrinčev ljudski igrokaz v petih dejanjih „Na O s o j a h". Toliko na znanje bližnjim bratskim društvom, ki so naprošena, da bi uvaževale ta dan o odločanju svojih prireditev. „Slovansko pevsko društvo" opozarja svoje pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes zvečer v prostorih ^Delavskega podpornega društva". Vaja za ženski zbor začne ob 8. uri zvečer, za moški zbor ob navadni uri. Sprejemajo se še gospe in gospodične, ki razpolagajo z dobrim glasom. korporacijam, društvom in zadrugam. Potrebna pojašnjenja in tiskanice se dobivajo v blagajni brezplačno. „Jadranska banka v Trstu" je pričela svoje delovanje z delniško glavnico 1 milijon kron, ki jo je že v prvem letu svojega obstanka povišala na 2 milijona kron ter je bil ta drugi milijon 15. septembra t. 1. popolno uplačen. Milo se podraži. Avstrijski tovarnarji mila so sklenili povišati ceno milu za 3 krone pri 100 kilogramih. _ Brzojavne vesti. Shod volilcev ustavovernega vele-posestva. PRAGA 15. Sinoči se je vršil v palači grofa Ervina Nostica shod volilcev ustavovernega veleposestva, ki je bil številno obiskan. Avstro-Ogrska in Srbija. BELIGRAD 15. Srbska vlada je sinoči odposlala poslaniku dr. Vuiću odgovor na zadnjo avstro-ogrsko noto. Odgovorna nota dospe na Dunaj tekom današnjega popoludne. Istočasno z izročitvijo note avstro-ogrski vladi uroči srbska vlada prepis iste tudi avstro-ogrskemu poslaniku v Belemgradu. O vsebini note se do uročitve varuje stroga tajnost. Srbska skupščina. BELIGRAD 15. Staroradikalca Ljuba Jovanović in Miloš Osič sta bila izvoljena podpredsednikoma. Na to je bila skupščina do otvoritve po kraljevem ukazu odgodjena. Nesreča na železnici v Epernonu. PARIZ 15. Med osebami, ki so povodom železniške katastrofe v Epernonu izgubile življenje, se nahaja tudi znani pariški sodnijski svetnik Flouquet. Ranjenih je bilo 34 oseb. Španski vojni proračun. MADRID 15. Kakor poroča „Heraldo", bo vojni proračun povišan za 18,500.000 pezet. Eksplozija v rudniku. — 200 rudarjev mrtvih. WESTHARTPOOL 15. (Reuterjev biro) V Wingale (Durban) je bila velika eksplozija, vsled katere je bilo zasutih 200 rudarjev. Od teh 200 jih je 60 delalo v jami, v kateri se je dogodila eksplozija. Doslej so izvlekli 8 mrličev. -1 o 11 o i' o 11 ono iioiioiiononoMoi o-------\ Tovarna pohištva ~wm j/Msander £evi jKfina Tasa itv. 52. A (lastu bila). ZALOGA: ^ FfPtZZn ROSRRIO (Šolska poslopje). |f Seno, da •• nI bati nobtnt kenkuroneo. P Sprejemajo •• vsakovrstna dela tudi po p »mmoomc: posebnik aačriih. »ccaocMoc« w eiaik brHfUfito la ftraaka IOltOliOllOllOllOllOllOiiOIIO><< Br. 49. Oglas. Borzna poročila dne 15. oktobra. TržaSka borza. Napoleoni K 19.13—19.16, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.40—240.70 Francija Ii 95.37--95.55, Italija K 95.50— —95.70— italijanski bankovci E —.— —.—, Nemčija K 117.45—117.65, nemški bankovci K —•— — (Dalje na četrti strani) Daje se na obće znanje, da će se dne 31. oktobra 1906 u subotu obdržavati javna ustmena dražba radi davanja u zakup izradjenja djelova ceste vodeće od Fontane prama Svi Sveti, u obćinskom uradu u Buzetu od 10.— 12. sati prije podne. Svaki djel sastoji se od 200 m a 13. djel od 380 m duljine. Izklična ukupna ciena iznaša 51071 K 60 helera. Posebna izklična ciena pojedinih 13. djelova. kao nacrti, troškovnici i družbeni uvjeti mogu se uvidjeti za vrijeme uredovnih sati u obć. uredu u Buzetu. Svaki dražbovatelj imade prije dražbe položiti u ime vadiuma 5°/0 od izklične cijene pojedinih djelova, koga dostalac na 10°/0 od zakupne Svote u ime jamčevine odmah nadoplatiti imade. Cestovna uprava BUZET, 11. oktobra 1906. Predsjednik : ZIGANTE v. r. Sprejemaj« m Tn|«mtia dela ia pa ■ poaabalk uirttfc. ..... mm- Jiutmu cait lreipltfto ii crub^T Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko ekladlide In razstava pohištva in tapetarij 'i TRST ulica Maloan^on ftev. 1 90 salo sfatffc cimkk. § V počeščenje spomina pok. Ferd. Perhavca je podaril možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu g. Anton Bekar, gostilničar v Sežani, 10 kron. 1 Za inventar „Čitalnice" pri sv. Jakobu nabralo se je prvodom otvoritve novih društvenih prostorov 55 Kron 04 stot. v gostilni „Konsumnega društva" Darovali so : „Slovensko Kons. društvo 10 Kron. Med občinstvom nabranih 13 Kr. 20 stot. Med pevci nabralo se je 17 Kr. 24 stot, Po eno krono so posebej darovali sledeči g. g.: Cetin. Vatovec Lavrenc. Sluga A., Segolin Jos.. Cetin M; Čehovin Josip, Gor up. Csurda. Po dve kroni: Furlan, Mate Sankovič, iz Dan v Istri, Križraančič 20 stot. Za zastavo daroval je g. Oroslav Perklič 2 Kroni. Vsem darovateljem srčna hvala. ——— Gospodarstvo. Jadranska banka v Trstu" se je z včerajšnjim dnem preselila v svojo lastno hišo v ulici Cassa di Risparmio št. 5, kjer je odprla tudi menjalnico. Opozarjamo posebno kapitaliste in druge interesirane kroge na sobo, ki jo je dal zavod napraviti v svojih prostorih in v kateri se nahajajo blagajniški depoziti (safe-deposits). Ta uredba nudi, po mnenju izkušenih strokovnjakov popolno varnost proti vlomu in požaru ter se uporaba iste, z ozirom na nizko pristoj-; bino, priporoča izlasti vsem kapitalistom, trgovcem, potnikom, oskrbnikom, varuhom. Zlata kolajna : DUVAJ - TURIH PALERKO L. Magrini & Figlio Zlata kolajne : DUMA J - TURIN PALEBMO TRST, ulica 8. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA GLASOVIRJEV » Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrtoh Ehrbar na Dunajn. Koncertni ila?irji Etrbar so na razpolago gg. fconcertistoT. — HARMONIJI, ELEITR. AUTOMATICNIPIANINI, PHONOLA. V Daja t najem, v zameno, na obroka. Popravlja, akordi ra. Cene zmerne. K Serravallo-vo železnato km vlm za bolehne otroke in rekonvalescente. ProTgroća voljo do jadi, afcrjuja žolodao in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojašiti. Odlikovano t 16 kilajiml na raznih rutavih !■ z aad 3000 ziravaiikivl spričevali. I. SERRAVALLO = trsi. = TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeftneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. revmatizmu in protinu TCirrtrikin rnniklfl prirejena V Trstu Rafaela Sodila, lekarna „ynia Jtfadonna delia Šalite" pri je iLl\UUrin \3UUirtri Od lekarnarjev : SV. Jakoba in Josipa 6odina,lekarna ^rigeaSfarnetp 4. 1 Steklenica stane K 140. Iz Trata «e ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt, povzetju ali proti anticipatni poSiljatvi zneska 7 K frank^pojtmn^zavcja. Stran IV. »EDINOST« štev. 285 V lorek, dne 1«:. oktobra 1900 predv^eraj danes 99.90 99.80 99.9f> 99.90 116.40 116.40 99.05 99.05 88.6."» 88.65 112.45 112 25 94.60 94 55 84.— 84.— 17<>0 — 675 50 674.50 240.42 240.42 117 50 117.47«/, •23.48 23.48 19.13 19.14 95.47 95 50 11.31 11 31 fVBtrijeta ; e^notr.a renta K 98.75—99.05, ogrska krcnfka renta K 94.50—94.S0. italii&nska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 675.— — 677.—, državne železnice K 636.--688----Lombardi K 160.--102— Llojdove akcije E 785,— 7 95— ferečke Tipa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Boden kredit 1860 K 302— 310.—. Bo-denkrečit 1889 E 302.— 310.—. Turške E 160,— do 162. | Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. Drčsvri dclg v papirju „ n srebru Avs'.rijEka rer.ta v zlatu „ „v kronah Av*tr. investicijska renta 3, ',° 1 Ogrska renta v zlatu 4°;» , „ kronah 4*, «11/ » n n O /, „ Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov JC0 hal. lir Ceeareki cekini Parižka In londonska borza. 1'ariz: (Kklep.) — Francozka renia 95.80, talijanska renta 102.60, Ipanski exterieur 95.70, akcije otomanake banke 665.— . Menjice na London 252—. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 190.— unificirana turška renta 93.62 pvsuijska zlata renta 97.70, ogrska 4°/0 zlata renta 95.25, Lfinderbank —.—, turSke srečke —.—, parižka banka 15.58, italijanske meridijonalne akcije 787.— akcije Kio Tinto 18.79 Trdno. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 l't srebro 32.l/». Lombardi 7.1/,, španska renta 9.VJ „ italijanska renta 101.*/, tržni diskont 4%, menjice na DnnajU —.—. Stalno. Tržna poročila 12. oktobra. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.04 do K 14 66, rž za okt K 13.06 do 13 08, oves za okt. od K 14.30 do 14.32, koruza za okt. —.— do —.—. P&enica : ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja: 40.000 met. stot., za 5 stotink nižje ; rž in ječmen trdno ; oves vzdržano ; kornza nespremenjeno. Vreme : lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good Everage za oktober 36.*/*, za december 37»/», za marec 37za maj 38.—. Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—39 nava.lna reelna 40—41 navadna dobra 42—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 19.20 , za november 18.70, za dec. 18.75, za jan. 18.85, za februvar 19.95, za maiec 19.05. Slabotno. Vreme: lepo. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 46,—, za december 46*25. Xew-York. Kava Rio za bodoče dobave: Stalno, 5 do 10 stotink višje. — Prodaja: 3000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, 6 97/,g Sh. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 13.—, za nov. 18.—, za nov.-februvar 18.25, za januvar-april 18.40 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.60, za nov. 23-50, za november-februvar 23.45, za januvar-april 23.60 (trdno). — Moka za tekoči mesec 30.90 za nov. 30.75, za november-februvar 30.75, za jan.-april 30.60 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 75% za nov. 76.—, za november-december 76.'/»» za jan.-april 74.— (stalno). — Žpirit tekoči mesec 44— za nov. 44.*/». z* januvar-april 45' \ft za maj-avgust 46. "s, (mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 24.*/t—(mirno), bel za tekoči mesec 28.3/s, za nov. 28.za okt.-januvar 28.'/,, za januvar-april 29'/,, (»taldo), rafiniran 60.50—61.—. Vreme: lepo. LMbM Capsici CJ. Mpap naiiomrsttk za Anker-Pain- Expeller Pri nakupovanju primuan najiz»rsUiejcgu., l-olnMaJ-ijočegi marila, ki »c <1<>M t rsph lekarnah v tuij »e vr*lc<> x*zi tii /namku ,.SII»nO". „ V S- a Lrkama dr.KIOHTEF.JA* v pragi. S Dijaško podporno društvo v TRSTU Prva avtorizovana agencija j za posredovanje „Gambri- mie" (Prima autcriziatta ager.zia rfi me-diazione ,.GAMBR1NUS() v ulici Far- VELIKA ZALOGA pmznih buteljk THST ulica deile Ombrelle Štev. 5 Guido e JCogo Coen 100.000 buteljk od šampanjca za refošk »©©©oooottoora n Na prodaj so : SL^,«-* zemijišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti i 10 sežnji zemlji, šča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence. plin, vodnjak, stavbišče pripravni za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let. vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na i« Prodajejo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bordeaux, rensko vino. konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene. neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom ar gostilničarjem in krčmarjem ki žela kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najem j J?rcV2amejo SC dopoSlljatVC na 0€Ž€lo. mke ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj, * 1 r 1 se obrnejo edino le na omenjeno agencijo, j Kupuje se razbito steklo vsake vrste. MARIO JESURUM. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je njegovo prejšnjo na Korzu stev. 2 obstoječo trgovino s delikatesami in prekomorskim blagom n preložil v ulico Cavana št. 13 -m (nasproti škofijski palači) • 2 < ® H S Ker je nova trgovina povečena ter vedno svežim ter najboljšim _ _____1Z a MA/^/tinm e« i\in/\/vi.Ui«/\ii%Arr B rt-** C9 C sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopo1* in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4n/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po posti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 3V/0 na leto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 0°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi dniStva glanoin 1 aaocssK 31. decembra l'J04. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3.200.000)....... Rezervni zakladi dobitkov .... „ zaklad proti vpsdanju vrednostij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavnro-vania ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembru 1904 ...... Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] - 512,2*>1. Društvo sprejema po jako ugodnih iit:gojii zavarovanja proti požaru, streli, škodi v-led i;i,wtre':. ulomu kakor tudi prevozov po suhem in mer'.;' sklepa pogodbe za zavarovanje življenja p» r.. ! vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plrt' l iv s življenja ali po smrti zavarovane«, doto ctro. <>:a Velika zaloga koles (bicikEjev) | Germania in Naziorsale Koles na tencia (motociilot)ROSSLER& JAUE-s pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin 4. J i 41."A 83.lo2.li" mehauićna delainica -wm mr kolesarska šob GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. XXXXXXXXXXXXXXXX] Angelo slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir e Trst — ulica Paduina št. 9 (v ogni uliea Cblozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsk«>, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranja Kdor ISče službo ali kakoršno-k»Il zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno osobjf kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev: kdor ima za prodati hiše, polja, dvorec ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine aH sploh rabljene predmete itd. Itd. caj se poslnži MALIH OOLABOV t „Edinost i", ki so najccneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosefo namenu. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica 8. Spiridione itev. 6 D HOTEL BALKAM 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne ptfkai & JPfl HOTEL BALKAa