Politični ogled. Država SHS. Državni odbor, ki je določil števiLo poslaneev in imenoval predsedinike vrhovmih volilnih odlborov, je do 2. decembra prekirvil svoje seje. Pri izfoiranju sodnikov, ki tvoxi]o članstvo glavmih volilrvih oidlborov, se je hotelo izbrati samo srbske višje sodnike, ,pa se je to še pravočasno preprečilo. Vlada si pa dovoljuje v svojih volilnih špekulacijah še razne druge nszakoniiosti. Pod pretvezo in imenom Jcredita za popravl_ja<n|jie cest je hotela vlada dtvigniti 100 milijonov kron, ki bi ji služili v volilni agitaciji. Glavna kontrola sicer ni dovolila izpdačila te svote, finančni minitstter radilkal Stojadinovič je pa izjavil, da bo ta denar vtzel tudi brez finančnega odbora in brez glavuve kontrole. Volilna posvetovaivja radJkalov in Prifoičevičevih demoikiratov razkrivajo protiljudiski in oblastiželjni značaj teh diveh stranL Radiilkali po Srfbiji se prepirajo, kdo bo kandidiral na vamejših rciestiih in ®e z gotovostjo pričakuj-e, da jbo v nekaiterih oikra|ih radi oseibnih zadev m sporov po več radikalslkih kandidatniih list. Značilno je, da radikali dz Vojvodine odločno odJkkmjajo kandidate iz Sribije, mesto svojih domačih, in da se na splošno v radikateikiih vistah opaža veliko nerazpoloženje proti sodelovaruju s Pribičevičevo skupino. V medeljo se je vršilo par važnih političnih ses'iankov in so padle tundi važne odločitve. V Ljuibljani so zborovali zaupniki SLS. Velepomemben govor voditelja dr. A. Korošca objavimo priho'dnjič. V Zagrebu se je vreila seja osredlnijega odfoora jnrvatske Zajednice, ki se je izfavdla za republiiko ter sklenila, da pri volitvah ne postavi svojih list, ampaJc da dela za kandidatne ltste HRSS. Za predsedmilka Hrvatslke Zajednice je bil izvoljen <k. Lorkovič, iz stranke so pa izJkljručili dr. Dežmana, dr. Šurmina in dr. iDrinkoviča, ki bo najbrž te dini vistopil v PP volilno vlado. V Beogradu je zfooroval Pribičevič, ki je po navadi srvojo stranko in radikale proglašal za »dilžavotvorne«, vse dnuge pa za »protidržaivTie.« Mala antanta. Čehoslovaški zunamji minister dr. Beneš je predlagal vladama v Beogradu in v Bukarešti, naj bi vse države Male antante čimprej priznale sovjetsko Rusijo, da ne bodo pri prirznanju te države zadmje in v razmih stvareh gospodartskega in drugačnega značaja oškodovane. Dr. Beneš je obenem tudi predlagal, naj bi se kmalu sklicala v Beogradtu konlerenca držav Male antaTite. Ruimunisica vlada 3-e češki predlog glede priznanja Rusiije odvmila s protipredJoigoin, na| bi se poprej še Poljska sprejela v Malo anta«to. Kaj je naša vlada odigovorila, ni znano, lahko se pa pričakurje, da isto tako kakor rrunuinska nasprohije češ kemu predlogu in stališču. Po poročilih nekaterih inozemskih listov je dr. Beneš v Beogradu turii predlagal, naj bi se Hrvatom dala avtonomiija, da notrarvji spori že enkrat iprenehajo in da se potem država SHS okrepi v me-dnarod nem položju. Avstrijska republtka. I>rža\ini kancler dr. Seipel je odložil svoje mesto in je priporočil za naslednika dr. Rainelkau Dx. RameJc, krščansiki socialec, je to mesto prevzei in sesltaivil novo vlado, ki bo hodila po poti svoje predniice, a si bo pri tem še posebno prizadevala ustvariti scglasje med centrahvimi in avtonomnimi finančnimi zadevami. Pred volitvami v Nemčiji. Volilrna agitacija za državTvozlboTske volicve dne 7. decemlbra t. 1. je ineobičajno mirna in dorna ter v inozemstvu imajo utis, da bodo volitve usodne za skrajne levičanje in desničarje, ugodne pa za strarike sredine in posebej še za nemške republikance. Predsedaik nenvške reptfblike Eibert, član socialdemokratske stranke, bo najbrž odstopil in ker socialisti ne mislijo predlagati iz sivo.je sredine nasledniika, irna za predsedTiiško mesto največ izgledov voditelj katoliškega centruma dr. Marx, ki se drži gesla: Weimars'ka repuiblikanislka ust-ava in londonski spo-razum. Spor Anglije z Egiptom. Egipt je samostojen, angleški vrhovni komisar nadzoruje samo fimance in zninanijo politiko, a egiptovski nacionalisti zahtevajo tudi sa.nvostojnos(t in pripojitev Sudanaf kjer so Angleži popolni gosipodaiiji. Radi Sudana že dolgo traja spor med egiptovskimi nacionalisti in Angleži in ker kaže sedanja anglešlka vlada še večjo nepopustlji*vost kot njene prednice, se je egiptoviski nacionalizem lotil nasilnih sredstev. Na vfhovnega poveljnika anglešlcih čet ]e bil izvršen atentat. Povelijniik je ranam podlegel, Angleži pa delajo zdaj egiptovsiko vlado odgovomo za ta zločin egiptovslkih nacionalistov. Predsednik egiptovske vlade je označil s soglasnim sklepom parlamenta angleške zahteve za nasprotne egiptovski državni saonosfojnosti in za protislovne s pogodbo, ki jo je sklenil egiptovski kraj z vrhovnim poiveljnikom egiptovske vojske. Egiptovslka vlada se misli obrniti do DVuštva narodov s prošnjO' za posredovanie.