Leto IX, £t. 22 V Ljubljana, četrtek 26. januarja 1928 Cena 2 Dtn mm UHaj« ot» 4. »jutraj. asa Stane mesečno Din »5-—, *a in©, zemstvo Din 4v— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo s Li-ubljana, Knailova ulica Stev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvntStvo: LJubljana, fresernore uHca it. 54. — Telefon št. «036. tnseraiai oddelek: Ljubljana, PreSei -nora ulica St. 4. — Telefon št. 249« Podružnici: Maribor, Aktisa idrova ftt >3 — Celic, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana St 11.842 - Praha člsId 78.180. Wien, Nt. 105.241. Ljubljana, 25. januarja. Rumunski vnanji minister Titulescu Je dospel v Rim. kjer so ga zastopniki vlade sprejeli kot gosta in pričeli z njim razgovore. Tudi z Mussolinijem je imel že konferenco, ki je potekla, kakor se poroča, zelo prisrčno. Ob tej priliki priobčujejo fašistični listi obširne komentarje, v katerih podajajo pregled odnošajev med Rumunijo in Italijo. Sklepajo, da je kljub dosedanjim nesporazumljenjem med obema državama možno tesnejše sodelovanje; pni korak k temu bi bil sklep trgovinske pogodbe med njima. Razumljivo je, da motri javnost v podunavskih in balkanskih državah z veliko pozornostjo vsak politični poset v Italiji, kar je spričo posebne vloge, ki jo igra Italija v teh področjih, ali jo vsaj želi igrati, vedno primerne važnosti. Titulescu smatra svoj poset v Rimu za pričetek večje diplomatske turneje. Iz Rima se misli podati v Berlin, od tam v Pariz in iz Pariza pojde na konferenco Sveta Društva narodov, ki se vrši pričetkom marca v Ženevi. Kakšne namene ima to potovanje, se seveda ne objavlja, kakor je to pač slej ko prej običajno med diplomati. Nas zanimajo seveda v prvi vrsti motivi rumunskega poseta v Rimu. Odnošaji med Italijo in Rumunijo v povojni dobi niso bili vedno najboljši. Vzroki za to so bili različni, zdaj politične, zdaj finančne prirode. Ako fašistični listi naglašajo, da med Rumunijo in Italijo ni nikakih interesnih nasprotij, se more temu nasproti naglasiti, da prav tako med obema državama ni nikakih interesnih skupnosti. Rumunija je postavljena v popolnoma drug političen milje nego Italija, ima drugačne brige in skrbi, ker ima drugačne sosede in posebne odnošaje z njimi. Kjer pa imata obe državi skupne sosede, sta zainteresirani različno, ne pa enako, kakor bi radi pokazili fašistični komentarji. Italija se je priljubila v Rumuniji samo takrat, ko je ratificirala besarabski protokol, s katerim ji priznava pravico do Besarabije. Toda brž nato je s prijateljsko pogodbo, sklenjeno z Madžarsko in z dalekosežnimi tajnimi obljubami, ki jih pa madžarski komentarji niso niti najmanj skrivali, povzročila veliko nejevoljo v Bukareštu. Rumunija je spričo tega vztrajala še bolj trdno na strani Male antante in ko je bil malo nato končan tudi intermezzo z Avarescovo vlado in so dobili liberalci zopet režim v roke, je nastalo zopet hladno razmerje do Italije kakor poprej. Do danes se situacija v bistvu ni spremenila. Bratianu, voditelj frankofil-ske politike in zvesti zagovornik Male antante, je sicer umrl, toda na krmilu je ostala liberalna stranka, ki ima iste nazore o vnanjepolitični orijentaciji Ru-munije. V optantski aferi, odnosno v zadevi madžarskih pritožb glede agrarne reforme na Erdeljskem se je pokazalo, da potrebuje država slej ko prej za-slombe proti rovarjenju madžarskega iredentizma. Na Balkanu se Rumunija ne more sprijazniti z onimi načrti, ki bi hoteli podpirati Bolgarijo na škodo drugih držav, ker si je na jasnem, da bi moralo to imeti prej ali slej zle posledice tudi za Rumunijo. Vidimo iz tega jasno, da se v obeh glavnih področjih, kjer ruje Italija proti nam, naši in rumunski interesi ujemajo in to nam je garancija, da se Rumunija ne bo dala tako zlahka preorijentirati. To odseva jasno tudi iz izjav, ki jih daje Titulescu novinarjem. Poleg običajnih poklonov Italiji in — podčrtati je treba to — njeni miroljubnosti, naglaša Titulescu, da stoji Rumunija odločno na stališču statusa quo, na stališču, da se morajo mirovne pogodbe in njih določbe spoštovati, kar da je poglavitna osnova Male antante. V tej politiki morajo imeti italijanske intrige malo upanja na uspeh. V zadevi šent-gothardske afere bi sicer želeli, da bi irnel Titulescu manj ozirov na Italijo, ali ako odštejemo to, sicer tudi važno poglavje, moremo mirno motriti rimske razgovore. Spričo tega vidimo kot motiv trajnejše vrednosti Ie željo, skleniti z Italijo trgovinsko pogodbo. Zdi se, da preko tega rimski poset Titulescov ne bo imel programa in da tedaj ne bo prekoračil območja običajnih diplomatskih razgovorov, kakor bi si tudi v Rimu želeli. Morda ni baš slučaj, da je bila v času Titulescovega sestanka z Mussolinijem podaljšana naša prijateljska pogodba z Italijo do roka, ki je predviden v tako zvanem rimskem paktu. Italija, pa naj bo še tako fašistična, se more vsak trenutek prepričati o naši miroljubnosti, ki brezdvomno ni nič manjša od rumun-ske. Prisrčnost odnošajev med Beogradom in Rimom je odvisna samo od Italije. Amerika ▼ Nikaragui Maruša, 25. jan. (lo.) Ameriški strelci so zasedli brez odpora glavni stan povelj* nika nikaraguanskih upornikov generala Sandina. koncentracijo v odločilnem stadiju Zadnje ure današnjega režima. ~ Kmečko demokratska koalicija v središču dogodkov. - Važne včerajšnje konference. - Danes dan velikih odločitev. predsedstvo KDK priti k njemu, da ga informira o dogodkih in se ž njim dogovori o nadaljnjem postopanju. Kmalu nato pa je Davidovič sam prišel v klub SDS, kjer se je nato vršil skoro poldrugo uro razgovor med njim in predsedstvom KDK. Okrog kluba se je zbralo ogromno število novinarjev, ki so z največjo napetostjo pričakovali izid' tega razgovora. Ljuba Davidovič je prišel iz predsedništva kluba SDS v živahnem razgovoru z dr. Žerjavom. Poznalo se je, da je na sestanku vladalo popolno soglasje. G. Davidovič pa ni hotel novinarjem dati nobenih izjav. Oba kluba KDK sta se ob pol devetih zvečer zbrala k skupni seji, na kateri je g. Radič podal podrobno poročilo o' današnjih dogodkih; poročilo je nato še izpolnil g. Pribičevič. Seja je bila kmalu po 9. zaključena; poslanci so se razhajali očividno zelo zadovoljni. Jutri se bo po sestanku g. Radiča z g. Vukičevičem najprej vršil sestanek predsedstva KDK z Davidovičem, nakar bo opoldne skupna klubska seja KDK, za popoldne pa je Ljuba Davidovič sklical plenum demokratskega kluba, kateremu bo predložil važne odločitve. Na potek političnih dogodkov je imelo posebno znaten vpliv dejstvo, da so danes klerikalci obnovili svojo formalno zajednico z radikali in se z njimi bratilj tako na skupni seji klubov kakor na skupni večerji pri Imperialu. Ta večerja je bila danes predmet živahnih in šaljivih dovtipov, Izmed katerih je najbolj karakterističen ta, da se je ta večerjia označila kot proiimanifestacija proti zagrebškemu zborovanju. Jutri bo seja plenuma Narodne skupščine, na kateri se ima razpravljati o davčnem zakonu in se bodlo najbrž pre-čitala samo poročila večine in manjšine, tako da se bo generalna debata o davčnem zakonu pričela šele v ponedeljek, ker je v petek praznik sv. Save. Voditelji KDK o situaciji Brezupni napori nasprotnikov koalicije, da bi razdvojili HSS in SDS. — Med obema strankama vlada popolna solidarnost in pride prej do fuzije kakor do razida Beograd, 25. januarja, i. Politični krogi so že včeraj napovedovali, da bo kralj porabil svečanosti povodom današnjega krsta princa Tomislava za to, da stopi v neposredne stike z raznimi parlamentarnimi voditelji, ki so bili za danes povabljeni na dvor. Zato je bila danes opoldne vsa pozornost obrnjena na razgovore, ki jih je vodil kralj po končani krstni svečanosti z navzočimi politiki. Med prvimi je kralj pozval k sebi g. Radiča in se ž njim izredno dolgo razgovarjal. O čem sta govorila, v podrobnostih seveda ni znano, vendar pa se da iz nadaljnjih današnjih dogodkov v glavnem sklepati na vsebino razgovora. Zatrjuje se, da je vladar apeliral na g. Radiča, naj dela na ustvaritvi koncentracijske vlade, da bo mogoče izvršiti veliko delo, ki je potrebno za povzdigo našega gospodarskega življenja. Baje je kralj pri tej priliki izrazil željo, da bi stopil g. Radič v stike ponovno z g. Vukičevičem, kar je gospod Radič obljubil. Splošno se je opazilo, da je po tem razgovoru vidno vzradoščen pristopil k g. Radiču ministrski predsednik gospod Vukičevič, mu podal obe roki in se začel ž njim živahno razgovarjati. Ponovno mu je zatrjeval važnost in dokazoval potrebo vstopa Kmečko-de-mokratske koalicije v koncentracijsko vlado. Obenem sta se gg. Vukičevič in Radič dogovorila, da se jutri ob 10. dopoldne sestaneta k daljšemu razgovoru. Jako toplo se je približal g. Radiču tudi dr. Korošec, ki je izrazil željo, da bi ostalo novo sodelovanje trajno. Popoldne je Stjepan Radič obvestil Svetozarja Pribičeviča ter se nato sestal z dr. Spahom in dr. Marinkovičem, potem pa je prišel v klub SDS, v čigar predsedniški sobi se je vršila nato eno uro trajajoča konferenca med gg. Pribičevičem. Radičem in dr. Žerjavom. Po zaključku te konference je dr. Kramer obvestil Ljubo Davidoviča, da želi Ban poiitičn h senzacij Neprestane konference voditeljev Kmečko-demokratske koalicije in Demokratske zsjedmee Beograd, 25. jan. p. Današnji dan je bil v Beogradu nenavadno živahen, buren, poln dogodkov, konferenc in političnih sestankov ter pomeni zaključno fazo dela na ustvarjanju koncentracije. Lahko se reče, da-preživlja klero-radikalski režim g. Vukičeviča svoje zadnje dni, če ne morda že zadnje ure Ko se je opoldne g. Radič vračal z dvora so ga z napetostjo pričakovali novinarji in mu stavili razna vprašanja. Predvsem so ga vprašali ali je zadovoljen, da je princ dobil ime hrvatskega kralja, »Kako bi ne bik, je odgovoril Radič, »zelo sem zadovoljen. To pomeni, da je naši državi zasigurana bodočnost najmanj še za 1000 let. Ravno tako dolge je trajalo hrvatsko kraljestvo kralja Tomislava. Če pa dobimo tretjega kraljeviča, bo dobil ime slovenskega vladarja, ki je vladal pred 1500 leti. Tako bo zasigurana bodočnost naše države za 2500 let«. Na vprašanje, kake novosti prinaša o političnem položaju, je g. Radič izjavil: »Kar se tiče vlade, vam lahko izjavim, da nastopijo v najkrajšem času temeljite spremembe. Več vam o tem zaenkrat še ne morem povedati«. Novimarji pa so splošno opazili, da je bil g. Radič nenavadno zadovoljen in dobro razpoložen. Takoj nato se je g. Radič sestal z g. Pribičevičem in ga obvestil o svojih razgovorih, ki jih je imel tekom dopoldneva. Nato se je podal v ministrsko sobo Narodne skupščine, kjer ga je pričakoval minister dr. Spaho, s katerim je imel nato dolgotrajno konferenco. Dr. Spaho je odšel nato h g. Davidoviču, g. Radič pa se je z njegovim avtomobilom odpeljal na stanovanje dr. Ma rinkoviča, kjer je ostal v razgovoru z zunanjim ministrom vse do pol 7. zvečer. Odhajajoč od dr. Marinkoviča je izjavil novinarjem na vprašanje, kaj jim lahko pove novega: »To bomo šele videli«. »Govori se, da je bil ponuden vstop v vlado vam, ne pa KDK. Ali znači to razpad koalicije med HSS in SDS?« »O tem absolutno ne more biti govora. Mi se bomo prej spojih v enotno stranko nego pa razšli. Če bodo še nadalje tako for-sirali razpad naše koalicije, se labko že iu-tri zedinitno v eno stranko, da jhn enkrat za vselej prekrižamo račune«. Ali se dela na koncentraciji strank, kakor je to napovedal g. Davidovič? Ali bo na čelu te koncentracije g. Vukičevič? »To bomo šele videli. Sigurno ie, da se dela na koncentraciji«. Medtem ko je bi! g. Radič na sestanku z dr. Marinkovičem so bili v predsedstvu kluba SDS zbrani člani vodstva KDK. Od tam se je g. Pavle Radič odpeljal k zunanjemu ministru dr. Marinkoviču ter se nato skupno vrnil z g. Radičem v klub, kjer je g. Radič poročal o svojih razgovorih z dr. Spahom in dr. Marinkovičem. Okrog 7. zvečer je odšel g. Vukičevič na dvor. V kuloarjih Narodne skupščine je nervoznost stalno naraščala in razširile so sc. že vesti, da je g. Vukičevič odšel na dvor, da poda kralju demisijo celokupne vlade. Do tega zvečer še ni prišlo, vendar pa smatrajo v političnih krogih, da je od* stop vlade po današnjih dogodkih neizbes žen. Prifateijski pakt s Italijo podaljšan Včeraj sta podpisala zun. minister dr. Marinkovič in italijanski poslanik Bodrero protokol, s katerim se podaljša prijateljski pakt do 28. julija določenega v čl. 4., pakta o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju med kraljevino SHS in kraljevino Italijo, podpisanega v Rirrtu dne 71. januarja l. 1924., sta se pod* pisana pooblaščenca opremljena s poobla* stili Nj. Vel. kralja SHS in Nj. Vel Udi* janskega kralja, najdenimi v dobri in pred* pisani obliki, sporazumela o tem. Vlada Nj. Vel. kralja SHS in vlada Nj. Vel. italijanskega kralja sta se imajoč v vidu bližnji rok določen v čl. 4. pakta o prijatejstvu in prisrčt.em sodelovanju med kraljevino SHS in kraljevino Italijo, pod* Beograd, 25. januarja, p Italijanski poslanik general Bodrero je danes popol« dne posetil našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Ob tej priliki je bil pod* pisan protokol o podaljšanju rimskega pakta do 28. julija t 1. O podpisu tega pakta je bil sestavljen naslednji protokol: «Dne 25. januarja l. 1928. ob 16.30 sta se sestala v zunanjem ministrstvu v Beogra* du zunanji minister dr. Voja Marinkovič in italijanski posl. nik general Bodrero. ter podpisala naslednji protokol: Upoštevajoč potrebo podaljšanja roka Beograd, 25. januarja, p. Klerikalci in vladni radikali so začeli nocoj širiti med novinarji vesti, da je prišlo do razpada KDK, ker da je popolnoma sigurno, da bodo radičevci šli v vlado in pustili SDS na cedilu. Vesti so se širile zlasti iz okolice g. Vukičeviča in so jih celo ministri potrjevali. Izkazalo pa se je, da so vesti popolnoma izmišljene in da so jih širili s prozornim namenom, sejati nezaupanje. Intrige pa so kakor vselej doslej tudi tokrat ostale brezuspešne. Nasprotniki koalicije so se že danes lahko prepričali, da je KDK ne samo najmočnejša parlamentarna gru-pacija. nego tudi da ie najsoiidnejša za-jednica. Te intrige vladnih krogov je še podprl sestanek, ki se je vršil zvečer med gg. Radičm in dr. Korošcem, ter vest, da se bo jutri dopoldne sestal z g. Vukičevičem. Iz okolice g. Radiča povdarjajo. da so se vršili vsi ti sestanki po sporazumu med voditelji koalicije. G. Radič je ob vsakem sestanku sproti obveščal g. Pribičeviča in se je zvečer ponovno sestal v poslanskem klubu z g. Radičem in dr. Žerjavom ter jih podrobno informiral o vseh svojih današnjih razgovorih. G. Pavle Radič je, odhajajoč iz kluba, izjavil novinarjem, ki so ga takoj obstopili in mu stavili kopico vprašanj : »Kdo vam pravi, da bo KDK razpadla? To so intrige, ki so brez vsake podlage, in vas prosim, da te vesti najodločneje demantirate.« Na prošnjo novinarjev, naj jim da informacije o političnem položaju, zlasti o svojem razgovoru z g. Davidovičem, je g. Pribičevič izjavil: »O tem vam ne morem še ničesar reči razen tega, da z razpadom KDK ne bo nič. Videli ste, da šefi KDK nastopajo složno in da se »kmečki demokrati« redno sestajamo na razgovore. Vse ostalo boste izvedeli jutri. Sestanki z g. Davidovičem dokazujejo, da vlada v KDK največja solidarnost in da delamo na ujedinjenju vseh demokratskih sil, kakor to zahteva narod. Na vprašanje vašega dopisnika, ali je g. Radič vodil današnje razgovore v imenu KDK ali samo v imenu svoje stranke, je g. Pribičevič izrecno naglasih »Vsi razgovori so se vršili v imenu KDK«. Na razna druga vprašanja je g. Pribičevič samo potrdil, da se sestane g. Radič jutri dopoldine ob 10. z g. Vukičevičem, nakar se bo ob 11.30 ponovno vršil sestanek obeh šefov KDK z g. Davidovičem. Sofa Narodne skupščine Trajala je le eno uro. — Nujni predlog za pomoč gladujočim. Odgoditev občinskih volitev v Bosni. — Danes se začne davčna debata Beograd. 25. januarja, r. Današnja seja Narodne skupščine je trajala le od 10. do 11. dopoldne. Po prečitanem zapisniku je bilo objavljeno, da je glavna kontrola odklonila vladi več viz za porabljene kredite. Za tem je poslanec Josip Predavec predložil zakonski predlog o nujni pomoči in o organizaciji prehrane v krajih, kjer se je pojavila lakota. Svoj predlog je obširno utemeljeval in sta se zanj zavzela tudi poslanca dr. Besarovič in Šavlič. Minister dr. Spaho je pristal na nujnost predloga, ki jo je tudi skupščina sprejela. Zakonski predlog poslanca Pre-davca je bil izročen včeraj izvoljenemu odboru. Za tem je predsednik skupščine odgovarjal na interpelacijo muslimanov, ki so se čutili žaljene v nekem odstavku včerajšnjega govora Stjepana Radiča. Predsednik dr. Peric je izjavil, da inkri-miniranega izraza ni slišal, zaradi česar je odklonil zahtevo, da bi izrekel gospodu Radiču ukor. Na vprašanje poslanca Voje Laziča. zakaj Narodni skupščini še ni predloženo poročilo odbora za zakonski predlog o nošenju orožja, je predsednik dr. Peric izjavil, Klerikalci na seji radikalnega kluba Na prošnjo dr. Korošca je radikalni klub povabil na včerajšnjo sejo tudi poslance SLS. — Radikalni poslanci so nezadovoljni z novim davčnim zakonom. — Skupna prijateljska večerja delo nadaljujemo, v tem cilju vam želim dobrodošlico.« Dr. Korošec se je zahvalil za pozdrav z j da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo odbora za zakonski predlog o odgoditvi občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Zakon je bil soglasno sprejet. Tudi druga točka dnevnega reda, volitev odbora za proučitev zakonskega predloga o izrednem priznanju službenih let predsedniku Stola sedmo-ric v Zagrebu dr. Badaju. je bila sprejeta soglasno, nakar je bil izvoljen tozadevni odbor, v katerem zastopata SDS dr. Prvislav Grisogono in dr. Srdjan Budisavljevič. Ravno tako se je izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o golobih pismonoših izvršila brez debate. V odboru zastopata SDS dr. Milan Metikoš in Dušan Ivančevič. Pred zaključkom seje je poslanec Voja Lazič zahteval, naj se na dnevni red jutrišnje seje postavijo interpelacije, kar pa je predsednik dr. Perič odklonil, češ da še ni prejel nobenih odgovorov od ministrov. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: razprava o poročilu odbora za zakonski načrt -neposrednih davkih. Beograd, 25. januarja p. Vesti o intenzivnem delu za ustvaritev koncentracijske vlade so zlasti pri klerikalcih izzvale vidno nervoznost. da ne bi ostali ob strani. Zaradi tega je začel dr. Korošec danes razvijati energično akcijo, zlasti z namenom, da bi dobil jačjo zaščito v radikalnem klubu. Opoldne je posetil g. Vukičeviča, s katerim se je razgovarjal celo uro. Dogovorila sta se, da je bila za nocoj sklicana seja radikalnega kluba in da so bili na sejo povabljeni tudi klerikalci. Tako radikali kakor klerikalci so po seji izjavljali, da je bila to samo prijateljska skupna seja zaradi razprave o davčnem zakonu. Po oficijelnem komunikeju, ki je bil izdan o tej seji. je sejo radikalnega kluba otvoril predsednik g. Velja Vukičevič, ki je tako zaprosil za dovoljenje, da povabi na sejo tudi poslance Jugoslovanskega kluba. Radikalni klub ie predlog sprejel, nakar so odšli podpredsednika Miloševič in Kujun-džič ter tajnik Kobasica v prostore Jugoslovanskega kluba, kjer so povabili tam že zbrane poslance, naj pridejo v radikalni klub. Ko so poslanci SLS prispeli na radikalno sejo, jih je g. Vukičevič pozdravil s sledečim nagovorom: »Gospoda, dovolite, da v imenu poslanskega kluba Radikalne stranke, preden preidemo v razpravo o davčnem zakonu, pozdravim gospode iz SLS. Vi dobro veste, da smo že pred volitvami sim-patizirali z vami, in upam, da bodo tudi v bodoče naše zveze vedno jačje, kar bo najibolie demantiralo kampanjo, ki je nastala povodom sklepa blejskega pakta. Ta naš sporazum vsebuje samo delo v dobrobit države in domovine. Treba je, da to pisanega v Rimu dne 27. jan. 1. 1924., spo* razumno določili, da podaljšata ta rok do 28. julija 1928. V potrdilo tega sta poobla* ščenca podpisala ta protokol in ga opremi* la s svojima pečatoma. Izdelano v Beo* gradu v dveh izvodih, dne 25. Jan. 1928* naslednjim odgovorom: »Globoko sem gi-njen nad izjavo predsednika radikalnega kluba in predsednika vlade. SLS ie bila od ujedinjenja do danes vedno v najtesnejši zvezi s člani radikalnega kluba; tudi v onem času ko nismo bili skupaj in smo bili v opoziciii, smo vzdrževali najprisrčnej-še zveze z vami. V zadnjem času, v času vlade g. Nikole Uzunoviča in g. Vel je Vukičeviča so postale te zveze še pri&rčnejše in čvrstejše. V imenu svojih tovarišev vas zagotavljam naše lojalnosti, delavnosti in iskrenosti! Živel radikalski klub!« Nato se je razvila debata o davčnem zakonu. Razpravo je otvoril bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič z dolgim govorom, v katerem je ostro kritiziral zakonski načrt o izenačenju davkov. Napadal je vlado, češ, da s tem zakonom povečuje težka bremena predvsem siromakom. Obširno je plediral za sistem dohodnine, ki bi ga bilo treba uvesti v vsej dsižavi in nanj pripraviti dobro organizacijo finančne administracije. Samo z uvedbo dohodnine se more pravilno izvesti progresivno obdavčenje, kakor to zahteva ustava. Tako pa bodo najbolj prizadeti ravno siromašni sloji. V enakem smislu so govorih tudi mnogi drugi radikalni govorniki. Debate so se udeležili poslanci Živkovič, Gjura Jankovič, dr. Kitlovec, Nikola Uzunovič, Milan Simo-novič in generalni direktor neposrednih davkov Letiea. Deibata je bila prekinjena brez konkretnih zaključkov in se bo še nadaljevala. Pred zaključkom seje je posl. Čeda Miha jlovič predlagal, da naj se na nocojšnjo skupno večerjo radikalnih poslancev v hotelu Imperial povabijo tudi poslanci SLS. Predlog je bil sprejet in klerfkafci so z delom radikalnih poslancev odšli v hotel Imperial. Podzemsko rovarenje italijanskega fašizma Glasilo čsL min. predsednika ugotavlja, da so na delu tajne sile, ki hočejo potlačiti monoštrsko afero, — V Društvo narodov majhne države ne smejo preveč zaupati. — Mahinacije fašistične diplomacije pri velesilah. — V Budimpešti ne verujejo v preiskavo! Praga. $5. januarja, d. Listi se v dol-,'gih člankih bavijo s stališčem Društva narodov v monoštrski aferi Skoraj iz vseh člankov se vidi, da je češkoslovaška javnost precej razočarana glede postopanja Društva narodov. «Večer», organ češke agrarne stranke, torej stranke ministrskega predsednika Švehle, pravi, da se jasno vidi, da delujejo tajne sile na to, da ne bi prišlo do preiskave na Madžarskem. Tudi io pot se je pokazalo, da je Društvo narodov preveč občutljiva institucija, od katere se skoraj ne more pričakovati energične akcije. To nI prvi slučaj, da zmagovite male države nimajo dovolj zaupanja do Društva narodov in da ne pričakujejo takojšnje pomoči iz Ženeve. To sili k premišljevanju glede varnostnih jamstev, ki jih more Češkoslovaška pričakovati od mednarodne politike. Vsekakor je pretirano preveliko zaupanje na Društvo narodov. List opozarja na uvodni članek pariškega «Figara», v katerem se dvomi o vrednosti pogodb z Malo antanto z ozirom na nemško propagando proti ohranitvi .sedanjih meja v Evropi. Ce torej celo Francija, najboljši prijatelj Male antante, skeptično gleda na Društvo narodov, se mora Češkoslovaška zavedati, da se lahko zanese samo nase. Berlin, 25. januarja, s. «V o r w a r t s» se bavi z dejstvom, da se vedno najav-Ija protest Male antante v zadevi tihotapstva orožja na Madžarsko, da se pa ravno tolikokrat ta protest zopet od-gaja. Vzrok za to odgodrtev vidi list v tem, da skuša italijanska vlada sedaj pridobiti Rumunijo za to, naj odstopi od nameravane skupnt akcije v Ženevi. Poleg dejstva, da snubi Mussolini sedaj v Rimu Titulesca, pridno delujejo italijanski poslanik! v Londonu, v Parizu ln najbrže tudi v Berlinu na tem, da pridobijo velesile, da bi se monoštr-ska afera potlačila: Upajo, da bo splošen pritisk vlad velesil končno dovedel do tega, da bosta Praga in Beograd odstopila od svoje namere. List svari nemški zunanji urad, da bi se spustil v to, da se vsa zadeva potlači. Argument solidarnosti med razoro-ženo Nemčijo in razoroženo Madžarsko nikakor ne pride v poštev. Pri tej zadevi gre za jasni dokaz za podzemsko rovarenje Italijanskega fašizma v srcu Evrope. Italija hoče oborožiti Madžarsko^ ker potrebuje, ako pride do vojne z Jugoslavijo, zaveznika za hrbtom svojega nasprotnika. Budimpešta, 25. januarja, d. V -tukajšnjih političnih krogih so z velikim zanimanjem pričakovali včerajšnjo sejo češkoslovaške zbornice, na kateri se je razpravljalo o monoštrski aferi. Zlasti $o se interesirali za vladno izjavo. Nihče nj pričakoval, da bo ta vladna izjava sestavljena v tako zmernem tonu. Menijo, da je vzrok za to zmerno stališče v tem, ker je Mala antanta prepričala, da proti Madžarski ne bo ničesar opravila pri Društvu narodov, ker Nemčija in Italija nikakor ne bosta glasovali za postopanje proti Madžarski. Poleg tega se domneva, da sedanji korak Male antante ne bo imel nikakih posledic, ker se more investigacija odrediti in izvršiti samo na predlog. Madžarski krogi trdijo, da se bo sicer Mala antanta prizadevala doseči s pretiravanjem dejstev, da bo Svet Društva narodov storil kak korak proti Madžarski, vendar pa izgleda, da je češkoslovaška vlada prepričana, da postopanje Društva narodov proti Madžarski ne bo imelo nobenega uspeha. Madžarska smatra, da je ta incident za njo odpravljen. London, 25. januarja o. »Daily Te-legraph« pravi, da je bila izročitev note Društvu narodov s strani Male antante zaradi monoštrske afere odgode-na, ker je tozadevno intervenirala neka velesila. V zvezo s tem dogodkom spravlja list obisk rumunskega zunanjega ministra Titulesca v Rimu. Pravi, da hoče rumunska vlada postopati napram Madžarski povodom afere v Monoštru z največjo previdnostjo, ker si bo Titulescu tekom svojih razgovorov z MussoHnijem skušal zagotoviti naklonjenost Ita ije za rešitev vprašanja romunskih narodnih manjšin na Madžarskem. Titulescu ponovno pri Mussoliniju Rhn, 25. januarja h. Danes kasno popoldne se je Titulescu drugič sestal z MussoHnijem. O tem sestanku do sedaj . nj bil izdan noben komunike. Dopoldne so rumunskega zun. ministra zopet posetili novinarji, katerim pa Titulescu ni povedal nič bistvenega. Ko je novinar stavil ^rašanje: Kaj pa je s Karlom, je odgovoril Titulescu: To nj vprašanje, ki interesira narod, temveč ki razburja samo vas novinarje. Glede mladega kralja Mihajla je izjavil Titulescu, da mu gre izborno. Se igra in je zelo ljubezniv. Svojim ministrom do sedaj ni napravil nobenih težav. Na drugo vprašanje o možnosti nove vojne, je izjavil Titulescu: Rumunija hoče mir, vendar pa mora dati sledečo definicijo mira: Mir je interval med 2 vojnama ali še bolje rečeno razpoloženje. Tako vsaj objavlja rimski »Impe-ro« razgovor Titulesca z novinarji. Rumuiuja že ugodil^ Mussolinijevi zahtevi Bukarešta, 25. jan. h. Notranji minister Duca, ki zastopa odsotnega zunanjega mi« nistra Titulesca, je odgovoril na vpraša« nje poslanca narodne kmečke stranke Ci« cepbpa, zakaj se je zakasnila intervencija Male antante, da se bo svet Društva naro* dov na svojem rednem zasedanju meseca marca bavil s to zadevo. Države Male an* t ante zaradi tega ne smatrajo za potrebno, da bi hitele s svojo intervencijo, vendar 8a hočejo z vso odločnostjo brati svoje iterese. Viharna šefa csl. zbornice Snoči je bila vladna izjava o monoštrski aferi sprejeta s 165 proti 44 glasovom. — Viharno glasovanje. — Komunisti povzročili velik trušČ. — Slovaški klerikalci za enotno čsl. republiko Vlada odklanja z vso odločnostjo namere, ki jth vsebuje ta članek. Komaj je predsednik zasedel svoje mesto, so komunisti pričeH divie klicati. Razvilo se je ostro prerekanje med komunisti na eni strani, češkoslovaškimi socijalisti ter na rodnimi socijalisti na drugI strani. Socijalni demokrati so klicali komunistom- Agenti Horthyja! Razburjenje je naraslo tako, da le Izgledalo, da bo prišlo do medsebojnega obračunavanja. To so preprečili nevtralni poslanci. Med truščem in hruščem sta izjavila govornika češkoslovaških soclialistov in narodnih socijalistov, da stranki vzameta vladino izjavo na znanje, toda samo z ozirom na zunanjega ministra dr. Beneša bi z ozirom na inozemstvo, nikakor pa ne zaradi 'današnje vlade. Proti vlad! bodo slej ko prej v najstrožji opoziciji. Pr! glasovanju ie bila nato vladlna izjava sprejeta s 165 proti 44 glasovom. Praga, 25. januarja hg. Današnja seja poslanske zbornice, na kateri se je nadaljevala debata o monoštrski aferi in o članku poslanca Tuke, je trajala pozno v noč. V debato }e poseglo več poslancev opozicije in vladnih strank, med njimi zastopnik slovaških klerikalcev, ki je popolnoma desa-vulral članek Tnke ter se lojalno izjavil za češkoslovaško državo. Glasovanje o vladni izjavi se je vršilo po 10. uri in sicer na zelo viharen način. Vlada ie dala tik pred glasovanjem razdeliti med poslance dva odgovora na interpelacije. Prvi odgovor se je tikal Interpelacije o tajnem oboroževanju Madžarske ter je opozarjal na izjavo, ki jo ie podal zastopnik ministrskega predsednika. Drugi odgovor se je bavil s člankom poslanca Tuke, keT ie ugotovil, da je najvišja norma češkoslovaškega pravnega reda ustava, po kateri tvori češkoslovaška republika nedeljivo celoto. Zaradi tega se pravni red ne sme prekiniti. -G©- Novi madžarski nadškof za povratek Habsburžanov Dunaj, 25. januarja, h. Na pozdravno pismo novoimenovanemu madžarskemu nadškofu primasu Serediju je predsednik cesarju zveste ljudske stranke polkovnik Gu-Sjtav Wolf sprejel naslednjo brzojavko: Za prisrčne čestitke,, ki ste mi jih poslali ob priliki mojega imenovanja za madžarskega prhnasa kardinala, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Naj bi se avstrijskim legiti-miatom pod vodstvom grofa Apponyja kmalu posrečilo najti platformo, na kateri bi bilo vsako sovraštvo med razredi in plemeni izključeno. Bodočnost Avstrije in Madžarske je utemeljena edinole v nezlomlje-nf zvestobi k dedni dinastiji in v pragmatični sankciji, ki je še v veljavi. Poljsko-ruski odnošaji ' Varšava, 25. jan. (be.) Načelnik trgovin« škega oddelenja je odpotoval v Moskvo, da •'podpiše s sovjete&o Rusijo trgovinsko pogodbo. Preganjanje opozicije na Madžarskem Budimpešta, 25. januarja, s. Na današnji seji poslanske zbornice je poslanec Pavel Sandor predlagal, naj se denar sirot valorizira najmanj z 10 odst Sodjalnodemokratski poslanec Eszter-galyos se, je branil pred napadi finanč* nega ministra ter je izjavil, da je parlament edino mesto, s katerega more njegova stranka zastopati interese delovnega ljudstva, ker se socijolnodemo-kratsfti listi preganjajo m socijalno demokratska zborovanja ali prepovedujejo, ali pa razpuščajo. Finančni minister dr. Bude je protestiral, da si prilašča socijalnodemokratška stranka monopol za zastopstvo delovnega ljudstva. Minister je nato izjavil, da bo vlada v okvirju zakonskega predloga uredila valorizacijo sirotinskega denarja. Vprašanje agrarne reforme v Jugoslaviji pride pred mednarodni forum? Lausanne, 25. januarja, d. Tu se je pričel pred mešanim madžarsko-češko-slovaškim razsodiščem proces madžarskega optanta grofa Andreja Hadik-Barkozzi proti češkoslovaški državi. Grof Hadik je hnel posestva na Slovaškem, od katerih je bilo 6 tisoč kata-stralnih oralov določenih za izvedbo agrarne reforme, a 500 ha je ostalo lastniku. Tožitelj trdi. da ga je češkoslovaška država ogoljufala, ker je za njegova posestva, ki so bila cenjena na 12 in pol miljona Kč izplačala samo 5 milijonov in da so ona posestva, ki niso bila razlaščena, bila postavljena pod prisilno upravo. Brezdvomno je, da bo ta proces načel vprašanje agrarne reforme n& Češkoslovaškem. Ni izključeno, da bodo madžarski posestniki s svojim nastopom povzročili, da se bo načelo tudi vprašanje agrarne reforme v Jugoslaviji. Vsekakor bo razsodba v tem procesu načelne važnosti za prihodnje odločitve v procesih optantov proti Mali antanti. Coolidge obžaluje, admiral Phmkett preklicuje WaShingtOn. 25. januarja, d. V vladnih krogih je propaganda, ki se opaža v vojski in mornarici za povečanje vojske in mornarice, napravila precej neugoden vtis. Sam predsednik Coolidge je izjavil, da globoko obžaluje to propagando. Vic6admiral Plunkett. ki je s svojim govorom o mornariškem programu Zedmjenih držav izzval največjo pozornost in kateremu je odgovoril senator Borah, izjavlja, da so napačno tolmačili njegova izvajanja. On ni hotel nikakor povdarjati. da je vojna med Ameriko in AngHjo neizogibna. Vendar pa proti Plunkettu ne bo mornariški departement storil nobenih ofi-cijelnih odredb. Važna zakonska reforma v Nemčiji Berlin, 25. jan. d. Wolfov urad poroča, da se je v pravnem odboru poslanske zbor niče, ki razpravlja o reformi ločitve z ako« na, dosegel sporazum o načelih določb gie* de ločitve zakona. Po daljši debati je bil z majhnimi izpremembami sprejet precU log, ki se glasi: Zakonec lahko toži na lo« citev zakona, ako iz kakega drugega vzro* ka, kakor dosedaj določenih ločitvenih vzro kov nastopi globok razdor v zakonski zve« zi, da ni pričakovati bistvu zakona odgo« varjajočega nadaljevanja življenske skupnosti in ako zaradi razdora žrvljenska skupnost zakoncev ne obstoji več najmanj eno leto pred vložitvijo tožbe. Nadalje je bila z večino glasov sprejeta določba pred. loga, po kateri more zakonec tožiti za Io* čftev, ako sta živela zakonca popolnoma ločeno najmanj pet let, ne da bi obstojal vzrok, da je eden izmed zakoncev v zlob* nem namenu zapustil drugega. Argentina proti reorganizaciji vseameriike unije Havana. 25. januarja, g. Argentinski delegat Pueredon je zopet ostro nastopil proti nameravani reorganizaciji vse-ameriške unije. Ta nastop je indirektno naperjen proti politiki zaščitnih carin. Pueredon je v ultimativni obliki izjavil, da Argentina ne bo podpisala nobenega dogovora o reorganizaciji unije, ki ne bi nalagala vseameriški uniji dolžnost, da postavi smernice za znižanje ay če mogeče odpravo visokih zaščitnih carin v trgovini med posameznimi ameriškimi državami. Ostali ameriški delegati vidijo v tem postopanju Argentine najmanj prehodno zapreko za nameravano reorganizacijo vseamerrške unije. (Republika Kolumbia pa je stavila predlog, ki predvideva ustanovitev stalnega vseameriškega razsodišča za rešitev vseh sporov, ki bi nastali med posameznimi ameriškimi državami. Ustanovitev takega razsodišča bi pomenila. da se hoče Amerika odreči haaškega razsodišča. Pangalosov proces Atene, 25. jan. g. Tajnik parlamentarne preiskovalne komisije je odpotoval na Kre to, da izroS predsedniku apelacijskega so« dišča obtožilni jjaterijal proti Pangalosu, kateremu bodo dostavili obtožnico v pri« simo delavnico, tako da se bo obravnava proti bivšemu diktatorju mogla pričeti že v kratkem. Buharinova izjava o kapitalizmu Pariz, 25. jan. s. «Matin» poroča, da je Buharin po komunističnem zborovanju v Moskvi podal sledečo izjavo: Kapitalizem nas nadkriljuje na tehničnem in znanstve« nem polju, vendaT pa zaradi tega ne bomo prekinili boja proti njemu. Razveljavljanje kandidatnih list na Poljskem VarSava, 25. jan. g. Gl«vna volilna ko» misija je po proučitvi predloženih 35 kan« didatnih list proglasila za neveljavno ko« munistično listo in H sto levičarskih socija* Kstov, ker sta bili obe listi spisani od ene in iste osebe, kar po zakonu ni dovoljeno. Razorožitvena posvetovanja v Pragi Praga, 25. jan. h. Danes se je dr. Bened sestal s člani varnostne konference, ki so že dospeli v Prago. GrSki minister Poli tis še ni dospe! semkaj. Meritorni razgovori se pričnejo jutri ob 3. popoldne. Noooj je priredil japonski poslanik večerjo na čast glavnega podtajnika Društva narodov Lu» gimure. Norveška vladna kriza Oslo, 25. jan. (be.) Voditelj delavske stranke Madsen je nenadoma odklonil se« stavo novega ministrstva, akoravno je nje« gova stranka dan pojrej na to pristala. Senzacijpnalen vohunski proces ? Moskvi Moskva, 25. jan. g. Pred vrhovnim so« diščem se vrfli proces proti škofu katoii« ške cerkve in apostolskemu administrator« ju žitomirskega okrožja Teofilu Skalske« mu, ki je obtožen političnega in strategih nega vohunstva ter podpore obsojenih vo» hunov v korist Poljske. Razprava je tajna. Zopet vesti o vojaškem uporu v južni Rusiji Bukarešta, 25. jan. d. »UniversuU poro« ča iz Kišineva, da je v Bender dospelo mnogo ruskih beguncev, večinoma inteli« gentov. Sovjetske oblasti so nekatere med beeom aretirale ter takoj dale ustreliti Pol icija v Kišinevu je potrdila prihod ru« skih beguncev, ki izjavljajo, da vlada v Rusiji velik teror. Nekateri listi poročajo, da so se v nedeljo, ponedeljek in torek slišali v severni Besarabiji topovski streli od ruske meje. Iz tega je sklepalo, da je izbruhnil vojaški upor, ki so ga udušili s topniSkim ognjem. Obmejno rusko prebi« valstvo je pobegnilo preko Dnjestra na ru« munsko ozemlje. Snowden proti revolucionarnemu pokretu delavstva London, 25. januarja, (lo.) Danes je sklenil Svet kongresa delavskih organizacij, da se nadaljujejo pogajanja glede sodelovanja z industrijskimi podjetniki. Tozadevni odbor, ki je razpravljal o prvem povabilu delodajalcev zadnjega novembra, je bil pooblaščen, da zbere materijal, o katerem se bo diskutiralo Ta odločitev pomenja, da so angleške delavske zveze za industrijalni mir in vzbuja upanje, da bo ta cilj v kratkem dosežen. Včeraj je govoril o tem sklepu delavskih organizacij bivši zakladni minister v delavski vladi Filip Snowden Govornik je povdarjal, da bo ta dogodek imel velike in blagodejne spremembe v odnošajih med delodajalci in delojemalci. Govornik je nadalje ostro grajal stališče manjšine delavstva, ki odklanja vsako sodelovanje z delodajalci. Snowden je nadalje izvajal, da ni bolj nespametne ideje, kot misel, da bi nenadna revolucija spremenila sedanji industrijski sistem in da bi se moglo na razvalinah starega zgraditi nov industrijalni red. Napredek na tem polju na ta način je absolutno nemogoč. Delavstvo deli od delodajalcev le skupina ozkosrčnih in sebičnih ljudi, ki nočejo žrtvovati svojih osebnih interesov skupnemu blagru. Trditev, da pod sedanjim gospodarskim sistemom ni mogoče izboljšanje eksistenčnih pogojev delavstva, je nesmiselna. V zadnjih osmih letih so se življenske razmere delavstva izboljšale in to ne z borbami, ampak s sodelovanjem delavstva. Madžari predlagajo grofa Apponya za Noblovo mirovno nagrado Budimpešta, 25. jan. s. Univerza v Pe* čuju je na Noblovo ustanovo poslala pro* šnjo, naj se podeli mirovna Noblova na« grada madžarskemu državniku grofu Al* bertu Apponyju. Noblova ustanova je na« to sporočila pečujski univerzi, da je vzela kandidaturo grofa Apponyja na znanje in je zahtevala dokumente za dejanja, ki jih je navedla prošnja. Univerza je takoj ugo* dfla tej zahtevi. Francija in Porenje BerUn, 25. jan. s. Listi objavljajo Sauer* weinov članek o politični stabilizaciji Fran* cije. Sauerwein pravi med drugim: Lahko zagotovim, da je v francoskem ministrskem svetu 9 članov zato, da se zniža rok za izpraznitev nemškega zasedenega ozemlja, 4 člani p« so proti Aretacija tretjega francoskega komunističnega poslanca Pariz, 25. jan. s. Komunistični poslanec Marty, ki so ga iskali, da bi nastopil svojo kazen, je bil včeraj v Boulogne sur Seine aretiran ter davi prepeljan v jetnišnico Sante. Francoska vojaška komisija /■V v fM v Grčiji Atene, 25. jas., s. Zunanji minister in vojni minister sta včeraj s francoskim po* slanikom podpisala dogovor, po katerem bo ostala francoska vojaška komisija v Grčiji do početka leta 1929., število članov te komisije pa se zniža od 16' na 10. Voldemaras v Berlinu Berlin, 25. jan. s. Litovski ministrski predsednik Voldemaras je davi v sprem« stvu svoje soproge dospel semkaj. Stavkovna svoboda v Italiji Rim, 25. jan. g. Meseca junija 1926. so milanski šoferji stavkali. Voditelji stavke so bili sedaj na podlagi fašističnega delov* nega zakona obsojeni na en mesec ječe in na 6 mesečno izključitev od dela. Potresni sunki na Dunaju Dunaj, 25. jan. h. Ob 9.10 zvečer se je tu občutil lahek potresni sunek. Škode ni nobene. Tudi v okolici so čutili potres Najbolj v Schwadorfu, ki je bil ognjišče lanskega potresa. V Schwadorfu je prebi* valstvo iz strahu zapustilo hiše. Veliki viharji in nesreče na morju London, 25. jan. n. Nad Anglijo so v če* raj zopet divjali siloviti viharji. Orkan je od časa do časa dosegel 70 milj hitrosti na uro. Del doline Temze je zopet pod vodo. Železniška zveza pri Harlechu je pretrgana. Bolezen ministra Savica brezupna Beograd, 25. januarja, p. Iz Niša poročajo. da se je davi znatno poslabšala 'bolezen ministra za narodno zdravje dr. Saviča. Pri zavesti ga vzdržujejo le §e z injekcijami. Zdravnik dr. Lauper, ki se nahaja pri njem, je pričel izgubljati vsako nado. Pritisk krvi ponehuje. Bolnikovo stanje je zelo kritično in skoro ni nobenega upanja, da bi ostal pri življenju. Na izrecno željo kralja je odpotoval danes v Niš kraljev osebni zdravnik dr. Koen. Odlikovanja višjih oficirjev Beograd, 25. januarja, i. Kralj je podpisal 24. t. m. večji ukaz o odlikovanjih v vojski in mornarici. Med drugimi so bili odlikovani: z redom Karagjorgjeve zvezde IV. vrste divizijski general Danilo Kalafatovič. kontreadmiral Metod Koch, general-štabni podpolkovnik Leon R upnik, general-štabni podpolkovnik Ninko Milinkovie; z redom Belega orla I. vrste: irtfiijski general Krsta Smiljanič. armijski general Peter Peši6; z redom Sv. Save I. vrste: divizijski general Milan Nedič, divizijski general Dragoljub Uzun - Mirkoric; z redom Sv. Save II. vrste divizijski general Sava Trifkovič. Odgodena seja finančnega odbora Beograd, 25. jan. p. Danes dopoldne bi imela biti seja finančnega odbora, ki pa je bila odgodena zaradi drugih nujnejših dogodkov in sej poslanskih klubov. Prihod-na seja finančnega odbora bo sklicana pismeno. Tudi demokratski poslanski klub je imel sejo, na kateri so razpravljali o davčnem zakonu. Debata o tem pa tudi danes še ni bila končana in se bo jutri še nadaljevala. Danes odpotuje rumunska kraljica Beograd, 25. jan. p. Rumunska kraljica Marija bo s princezinjo Ileano bržkone že jutri odpotovala v Bukarešto. Izlet nemških industrijcev v Jugoslavijo Beograd, 25. jan. p. Gospodarski krogi v Diisseldorfu so na inicijativo našega ta* mošnjega generalnega konzula Branka Markoviča skienili, da pridejo v našo dr* žavo in si ogledajo naša trgovska in in* dustrijska središča. V to svrho sta stopili v dogovore trgovska zbornica v Diisseldor« fu in trgovska zbornica v Beogradu. ae sabeth potnikov, katerih usoda ni znana. Berlin, 25. jan. (lo.) V Severnem morju se je dogodila nenavadna pomorska kata* strofa. NemSki parnik «Maurrta», ki je bil v nevarnosti, je zaprosil nemški parnik «Albatros», naj ga dovede v luko. Pri tem so se zaradi strahovitega viharja pretrgale med obema parnikoma vezi, nakar se je parnik «Albatros» s 13 možmi nosadke po« greznil, medtem ko je parnik «Maurita», ki je sam zaprosil za pomoč, srečno dospel v pristanišče. Buenos Aires, 25. jan. (be.) V pokrajini Salta je reka Arias poplavila velike dele i ozemlja in napravila velikansko škodo. 1 Spor zaradi ribiških otokov London, 25. jan. (be.) Med Norveško in Kanado je izbruhnil spor zaradi posesti nekega otočja v severnem Atlantiku. To ozemlje zahteva sedaj Kanada, akoravno ga je Norveška že pred leti anektirala. O sporu živahno razpravlja londonsko časo« pisje, ker obstoji sličen spor med Norve* ško in Anglijo zaradi otoka Bouvet v Le« denem morju. Zanimiva aretacija nemških vojakov Giessen, 25. jan. g. Oddelek za brezžič* no službo tukajšnjega obrambnega bata* ljona, obstoječ iz petih mož, je bil areti* ran. Vojaki so poskušali dobiti brezžično zvezo z inozemstvom. Ali gre za ne tievar* ne poskuse ali pa za veleizdajo, še ni ugo* tovljeno. Afganistanski kralj v Parizu Pariz, 25. jan. g. Afganistanski kralj in kraljica sta danes dospela semkaj, kjer so jih sprejeli predsednik republike in druge politične osebnosti. Štirinadstropna hiša se je zrušila Kassel, 25. jan; g. Danes dopoldne se je zrušila štirinadstropna nOva hiša,' ki jo gradi tvrdka Rudolf Karstaadt v mestnem delu Bettenhausen. Vodja delavcev je že zjutraj opazil, da se maje oder in zidovje. Takoj je odredil, da morajo vsi zidarji in delavci zapustiti oder. Ne dolgo nato se je z velikanskim hruščem zrušila hiša r odrom vred Masarykova genealogija Pisatelj velikega dela «Staromorav-sld rodovi*, znani genealog Jožef Pil-naček, je izdal izčrpno monografijo o izvoru predsednika Masaryka. V rodovniku je navedenih 75 oseb. ki so dokazljivi potomci Jana Masaryka, rojenega 1620. v Radimovem (Slovaška) in umrlega 1700. v Holiču. To je oče pradeda Masarykovega pradeda. Najstarejši sledovi Masarykov, ki so se pisali tudi Masarik, Masar ali Masaro-vich. segajo v 1. 1540. in jih najdemo v južnovzhodni Moravski, v okolici Ogrskega Gradišča in Ogrske Ostrove. Masarykovi predniki so bili vsi kmetje. Njegova mati je izvirala iz moravske gostil ničarske rodbine. Med njenimi predniki jih je mnogo, ki nosijo nemško ime. Sploh so v Masarykovem rodovniku Cehi, Slovaki in Nemci skoraj enako močno zastopani. ★ Kontrola investicij v Rusiji Msokva, 25. jan. (lo.) Ker se je v zad* njem času opazilo, da so se za investicije porabile velikanske vsote državnega denarja, je vlada sklenila, da bo pazila na natančno kalkulacijo pri investicijah. Naj višja gospodarska oblast sovjetske unije je v papirni industriji dognala pri investicijskih delih mnogo pomanjkljivosti. Več vodilnih oseb v gospodarstvu je dobilo zaradi neprimernih investieij ukor. Zrakoplovni promet med Ameriko m Angino Newyork, 25. jan. (lo.) Tukaj se je usta* novilo društvo za zrakoplovno zvezo med Newyorkom in AngHjo. Družba bo zgra* dila velikanske zrakoplove, ki bodo lahko prevažali do 100 oseb in bodo vozili s hi* trosijo 200 km na uro: / Drugi princ krščen na ime slavnega hrvatskega kralja Tomislava Obred po določenem ceremonijelu. — Živahnost na dvoru. — Številne čestitke. — Najboljši omen, da bo tretji princ krščen z imenom Samo in ljudje Beograd, 25. januarja Po točno določenem ceremonijelu se je opoldne izvršil na dvoru krst drugega princa, ki Je dobil ime Tomdslav. O krstu je bil sestavljen naslednji akt: »Danes \2J25. januarja 1928 se je izvršil po predpisih svete pravoslavne cerkve krst drugega sina Nj. Vel Aleksandra L, kralja SH6, in kraljice Marije, — rojenega v prestopnem mestu Beogradu, v kraljevem dvoru 6719. januarja 1928. zjutraj. Ime kr-ščenca je Tomislav. Boter je Nj. VeL kralj Velike Britanije Jurij, ki ga je zastopal njegov ofpolnomočeaii minister g. Cunard. Krst se je vršil v kraljevem dvoru. To besedilo bo zabeleženo tudi v rodovni knjigi dvorske kapele sv. Očeta Vasilija. — Pečat. _ Podpisi: Aleksander I., dvorski pro-»ojerej: Mihajflo Popovič, zastopnik botra: poslanik Cunard.« Povodom krsta je bilo danes na dvoru teredno živahno. Vsi vojaški in civilni dvorni funkcijonarji so imeli polne roke posla. Na dvor je dospelo ogromno število čestitk, kraljica pa je prejela mnogoštevilne Šopke cvetja. Ob 11. dopoldne so pričeli prihajati na dvor prvi povabljenci. V veliki dvorani dvora so se zbrali kraljevi vojaški in civilni dvorjaniki z maršalom dvora na čelu. Prihod botrovega namestnika poslanika Gunarda je izzval posebno zanimanje, ker so mu bile kot zastopniku angleškega kralja izkazane časti kakor suverena Ko so vsi povabljeni zavzeli svoja mesta, je maršal dvora napovedal prihod NJ. Vel. kralja, ki je prišel v dvorano v paradni generalski uniformi. Na sebi je imel red. sv. Andreja Prvozvanega. Za njim je vstopila v dvorano rumunska kraljica Marija,, ki Je Imela na sebi lento sv. Save in najvišje rumunsko odlikovanje. Nato je prišel knez Pavle v paradni gardnl uniformi, njegova soproga kneginja Olga, rumunska princezinja Ileana in grška princezinja Elizabeta. Prihod kraljeve rodbine so sprejeli vsi navzoči z Zivio-klicl. Točno cb 12. ie prinesla novorojenčka njegova dojilja. Ob prihodu v dvorano sta ga pričakovala rumunska kraljica Marija kot njegova kumiea in kum. Nato se Je izvršil krstni obred. Po čestitanju je kralj 6kozi dvorano odšel v cbednico, kjer se je nato vršila zakuska, ki je trajala pol ure. Kralj je obdržal cercle, nakar se je umaknil v svoje prostore. Dejstvo, da je bil drugi princ krščen na trne najznamenitejšega hrvatskega kralja Tomislava, je vzbudilo splošne simpaitije in se smatra za najboljši omen, da utegne biti — tretji princ krščen z imenom Samo... Vodo, s katero so krstili novorojenčka, so prinesli posebni kurirji Iz JadTama, Vardar-ja, Dtmava in Save. Vrstnik princa Tomislava na Jesenicah Istočasno rojstvo kraljevskega princa in malega Jeseničana. Istočasno, ko so se v Beogradu veselili na dvoru radostnega dogodka in so topovi in zvonovi mogočno oznanjali rojstvo drugega princa, je tudi na Jesenicah ugledal beli dan — oziroma najprej noč in nato jutro — krepak fantič, drugorojenec mlade matere gospe Marije Kapusove. Dogodek je res prav zanimiv: oMnc in mali Jeseničan sta se rodila isto toč, isto minuto, z istim imenom matere, oba dru-gorojenca in po teži oba enako krepka. Oče prinčevega vrstnika, g. Kapus. ki je usluižben v artiljerijskem tehničnem zavodu v Kraguievou, je takoj po obvestilu o rojstvu svojeea drugega sinčka sporočil zanimivo koincidenco maršalatu dvora ln priložil prošnjo, da bi njegovemu sinku ku-moval pri krstu kralj Aleksander. Železničarjem v vednost Na pismeno vlogo, predloženo dne 21. t m. direkciji državnih železnic v Ljubljani, Je direkcija stopila dne 23. t. m. v ofici-jetna pogajanja z Nabavi j alno zadrugo uslužbencev državnih železnic v Šiški ter so od zadruge bili predloženi predlogi glede nadaljnje prehrane slovenskih železničarjev. Nadalje je g. direktor dne 25. t m. sprejel deputacijo vseh podpisanih organizacij teT sporočil, da je na našo pismeno vlogo danes brzojavno odredil nadaljnje izdajanje živil na kredit ter da danes odpošlje predlog NaDavljalne zadruge v Šiški ministrstvu za promet v odločitev. Deputacija je objasnila g. direktorju dejansko stanje ter prosila, da se na pismeno vlogo da od direKciie pismen odgovor, kar je g direktor obliubil. Ker se po progah raznašajo vse mogoče vesti pozivamo vse članstvo in tudi ostale slovenske železničarje, da naj vsem tem vestem ne nasedajo ter ohranijo strogo disciplino. Izdajanje živil na kredit je izposiovamo, podpisane organizacije bodo zastavile vse svoje sile, da se tudi vprašanje Gospodarske poslovalnice in prehrane slovenskih že- Popolnoma novo! Mladini prepovedanol Prvič v Ljubljani! Asta Nielsen največja tragedkinja so danjosti predstavlja ne srečno izgubljenko Av gusto v pretresljivo lepem -velefilmu. Tragedija blodnice Prekrasna slika ljubezni, greha, strasti, trpijo nja, zablode in prevare. — Ulica greha in nizkotnih strastL _ Prostitutke. — Neznosno življenje v javnih hišah. — Dela mržni priganjač. — Prvi žarek sreče v življenju — Mladi nepokvarjeni naivni akademik. — Upanje na rešitev i groznega močvirja. — Ra Sun brez krčmarja. — Tovarišica v grehu — rivalinja v ljubezni. — Brezuspešne nade. — Po slednji načrt obupa. — Umor. Premijera danes ob: 4. pol pol 8„ 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Kulturni pregled Ljubljanska drama četrtek, 26.: Zaprto. Petek, 27.: «Kandida>. B. Ljubljanska opera. Četrtek, 26.: .Zmagovalka oceana*. Ope» reta. Izv. Petek, 27.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 26.: «PIes v maskah*. D. Gosto. vanje ge. Mitrovščeve. Petek, 27.: Zaprto. Betettova umetniška 25letniea. Gospod Julij Betetto, naš priljubljeni mojster-pevec, praznuje v prvi polovici februaiia svoj 251etni jubilej umetniškega delovanja. (Polkovnik Jelič> na mariborskem odru. Danes, 25. januarja se vrši premijera najboljše srbske drame po prevratu, Prediče-vega (Polkovnika Jeli6a>. Režira gosp. Pre- ITO J*/» Gostovanje ge. Mitrovtfere ▼ n*^0*' fckem gledališču. V krasni Verdijevi operi , ki opisuje predvojne boje za poljsko osvobt>-jenje in z epom (Marija Magdalena*, zajetim iz prve krščanske zgodovine. iazničarjev reši pravično, pošteno in odgovarjajoč socijalnemu položaju slovenskih železničarjev, ld so s svojim delom zaslužili, da se z njimi s strani pristojnih oblasti postopa človeško ter se jih ne tira v gospodarsko propast. — Oblastni odbor UJNZB, Oblastna uprava udruženja strojevodij, Oblastna uprava udruženja kurja-čev in Društvo profesijonistov v LJubljani. Dva nesrečna dogodka pri Sv. Juriju ob Ščavnici Smrt starke v potoku. — Požar. Sv. Jurij oh. Š., 25. januarja Pretekli petek se le vračala iz naše vasi proti domu posestnica Šlpičarka iz Stane-tinskega vrha. Na ozki brvi ji je spodrsnilo b se Je zgrudila v vodo. Potok je tu sicer zeSo plitek, toda nesrečno starko Je bržčas prijel krč in se je v vodi utopila. Našli so Jo otroci, ki so se vračali iz šole, in pokli- cali ljudi na pomoč. Kmalu so prispeli na lice mesta tudi zdravnik in orožniki. Zdravnik je skušal obuditi ponesrečenko z umetnim dihanjem, a ves trud je bil brezuspešen. Starka je ležala v vodi gotovo že pol ure. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Tragična smrt splošno znane in priljubljene stare posestnice je globoko pretresla poleg sorodnikov tudi sosede in znance. V ponedeljek, okrog pol 11. dopoldne, je vaščane opozoril na novo nesrečo plat zvona. Vse se je zbralo pri cerkvi in ljudje so drug drugega spraševali, kje gori. »Pri Korenovih!« je povedal nekdo in vse je hitelo tjakaj na pomoč. Z dvema brizgal-uama se je posrečilo pogumnim možem in mladeničem, da so oteli premičnine in rešili tudi gospodarsko poslopje. Hiša, ki Je gorela, je bila krita s slamo in je bila hipoma v plamenih. Kar je bilo na podstrešju, je zgorelo vse. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Najbrž pa je iz dimnika padla iskra na slamo in povzročila ogenj. Nesreča Je tem večja, ker so Korenovi bili zavarovani Ie za malenkostno vsoto, kar naj bo ponovno v opomin vsem onim, ki še niso zvišali svojih nizkih zavarovalnin. Italijanska špijonaža v Ljubljani Senzacionalno razkritje «Orjune», ki napoveduje razkrinka-nje cele vrste prodanih duš. — Težka obdolžitev italijanskega konzula markiza Gavottija Ljubljana 25. januarja. Glasilo jugoslovensklh nacljonalistov »Or-juna« prinaša v današnji številki senzacijo-nalno razkritje o obilici italijanskih špljo-nov, k] opravljajo svoj posel v Ljubljani in po Sloveniji. Kolikor posnamemo iz današnje objave in iz Informacij krogov, ki jim je stvar podrobno znana, gre za dobro zasnovano akcijo, da se napravi razdor v Orjuni, in sodeč po raznih medsebojnih tožbah ln prepirih med Orjunaši, se je ta zamišljen! načrt skoro posrečIL Nacijonalisti so sicer že pred meseci prišli na sled temu rovarenju, toda iz taktičnih — tako pravi »Orjuna« — ozirov niso mogli nastopiti proti tem tujim plačancem. Glasilo Orjunašev danes Imenule kot prvega Italijanskega špljona tržaškega Slovenca, trgovca Egidija Perica, obeta pa, da bo v prihodnjih številkah razkrinkalo še celo vrsto drugih prodanih duš. Delavnost teh tipov nI bila naperjena samo proti Orjuni, marveč predvsem proti naši vojski, za kar imajo nacijonalisti nedvomne pismene dokaze. Še v tretji smeri so se po orjunaških zatrdilih udejstvovali ti plačanci: Ovajal! so konzulatu vse primorske Slovane, ki so se po poslih mudili v LJubljani in marsikdo je prišel v spisek nezanesljivih državljanov, po povratku domov pa so ga čakale Še druge neprijetnosti. »Orjuna« dolž! tukajšnjega Italijanskega konzula markiia Gavottija in pravi, da so njegovi ogleduhl raztreseni Po vseh javnih lokalih, kjer prisluškujejo iu donašajo konzulu, kar so izvedeli. Ti zaupniki dostikrat tudj nasedejo izmišljenim vestem, ki jih sami Orjunaši namenoma Izdajajo. Tak slučaj je bil pred meseci, ko je neki špljon — imenoma ga bo «Orjuna» označila v prihodnji številki — poročal o 1000 komltašth, ki so baje že na italijanskih tleh in k! jim poveljuje Kosta Pečanac, znani komltskj vojvoda. Vest se je par dni nato na veliko veselje Orjunašev čltala v dnevnem povelju »Prostovoljne milice za javno varnost« s posebnim opozorilom za črne srajce: »Bo-dite oprezni, ne ve se. Iz katerega grma preži na vas orjunaška smrt«. Ta sicer komični incident pa Je razkrinkal enega Izmed ovaduhov, ker Je bilo s tem nepobitno dokazano, kdo Je dotični doušnik. Po mestu se je zlasti zadnje čase mnogo govorilo o delavnost! italijanskih špljonov, gotovega pa širša javnost nI mogla izvedeti nič, ker so nacijonalisti sami namenoma prikrivali dejstva z namenom, da dože-neio čim več podobnih primerov, ki so jim bili že na sledu. SIcer se doslej še ni moglo dognati krivde nekaterih osumljencev, kojih početje ka-že, da so v tuji službi, vendar je nekoliko takih primerov nepobitno dokazanih. Kakor izhaja iz članka, bo glasilo nacljonaUstov objavilo imena vseh tistih, za kojih špljon-sko delovanje so doslej najdeni nesporni dokazi. Orjunaši upajo, da se Jim bo posrečilo dokazati vsem osumljencem njih nepošteno početje. Razkritja so naravno v Ljubljani, kjer je Egidij Peric zlasti med mlajšim svetom zelo poznan, zbudila splošno pozornost. -659- Nova velika defravdacija državnega denarja V Velikem Bečkereku je uradnik Milačič poneveril 126.000 Din in pobegnil iz vojaškega zapora v Rumunijo. Pri gradbeni sekciji v Velikem Bečkereku je bil zadnji dve leti usluižben Velimir Milačič. Bil je navidez skromen uradnik, le redkokdaj ga Je bilo videti na ulici ali v gostilni. Lani 1. decembra na narodni praznik Ujedmjemja se je na presenečenje mnogih pojavil v uniformi rezervnega kapeta-na. Zvečer se je v družbi nekaterih pijanih fantov v kavami poslužil nedostojnih izrazov, pri katerih je omenjal kraljevo ime. Naslednjega dne je bil ovaden policiji, ki re o vsem Incidentu obvestila vojaško poveljstvo in Milačič Je bil zvečer aretiran. Nahajal! se je ravno pri koncertu, kjer so ga poiskali detektivi in ga odgnali v zapor. Te dni je Milačiču na čuden način uspelo, da se je izmuznil iz vojaškega zapora In Je v družbi z neko ugledno damo pobegnil v Rumunijo. Šele sedaj, po njegovem senzacionalnem begu, so začeli temeljiteje raziskovati njegove afere In ie predvsem vojaško poveljstvo ugotovilo, da Milačič vob-če nI rezervni oficir. Obenem Je finančna uprava v Bečkereku izvršila revizijo v gradbeni sekciji in ugotovila, da Je Velimir Milačič Pri manipulacijah z blagajno poneveril celih 126.000 Din. Milačič le falzificiral pobotnice s tem, da Je spretno ponarejali podpise nekih liferantov in svojega šefa. Za nJim je izdana tiralica. MKAK PRIDE I S sekiro v hrbet Prvi letošnji zločin v metliški okolici. Metlika, 25. januarja V bližnji vasi Gorenji Lokvid se Je te dni izvršil zopet nov težak zločin. Med prepiTom Je 33letni Martin Stojnič udaril s sekiro v hrbet mladega fanta Anton Ivca in mu prizadejal smrtno nevarno rano. Na vasi so fantje v soboto zvečer prepevali kakor je to pač običajno. Sredi petja Jih Je prekinil Martin Stojnič, ki se je ravno vračal 'z zidanice domov. Bil je nekoliko vinjen in Je fante nahrulll: »Čemu razsajate? Ponoči mora biti mir!« Fantje so mu baje odgovorili: »Saj si tudi ti pel ko s! bil fant!« Tako se je naglo razvil prepir In kaj hitro sta se z rokami spopadla Martin Stojnič in Martin Ivec Ker je bil Stojnič znatno močnejši ie eden izmed fantov skočil v sosednjo hišo posestnice Ane Škofove po Ivčevega brata Antona, ki Je bil tamkaj na kolini. Ko Je Anton prihitel na pomoč, se je Stojnič umaknil proti svoji hiši in se skril. Fantom Je tedaj zopet zrastel pogum ln so Stojnica izzivali, naj se le pokaže, če ima korajžo. Naenkrat je izza hiše prihitel Martin Stojnič s sekiro ter zamahnil proti Antonu Ivcu. Gotovo bi mu bil raz-klal glavo, toda Anton Ivec se je naglo okrenil in ostrina sekire se Je zasekala preko desne rame v hrbet Po tej strašni poškodbi je ranjeni Anton Ivec zbežal nazaj v hišo posestnice Ane Škofove in prosil pomoči. Stojnič ga Je s sekiro še dalje zasledoval in je še na hodniku njegove domače hiše kričal, da mora nocoj nekdo pasti mrtev. K ranjencu je bil tekom noči poklican okrožni zdravnik g. dr. Mavricij Matjašič, ki mu je nud!l prvo pomoč. Ugotovil je, da le Anton Ivec smrtno nevarno ranjen, ker so zadeta tudi pljuča. Odredil je, da Ivca prepeljejo v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, kar se Je zgodilo v nedeljo popoldne. Storilec Martin Stojnič je bil tik pred vojno že obsojen zaradi uboja na tri leta Ječe, med vojno pa Je bil pomiloščen in je moral Iz zapora takoj na fronto. Pred 6 tedni se je vrnil Iz Kanade, kjer se je nahajal dve leti ln pol. V nedeljo zjutraj se je sam zglasil pri orožniški postaji v Metliki in zagotavljal, da je ravnal v samoobrambi. Stolniča so orožniki po zaslišanju oddali v zapore metliškega sodišča, odkoder je bil včeraj prepeljan v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Novem mestu. Rafinirane sleparije na ime blejske tvrdke Aretacija brezposelne natakarice in zasledovanje dveh njenih pomagačev. Ljubljana, 25. januarja Tekom zadnjega tedma se je oglašala v raznih ljubljanskih trgovinah mlada damica ter naročala za trgovca Ulčarja na Bledu različno blago. Blago seveda ni plačala. Izgovarjala se Je, da jo pošilja sam g. UJčar, kj pa Je bolan, ter je omenjala, naj račun odpošljejo kar na naslov tvrdke. Naročeno blago pa si Je dala dostaviti v hotel »Soča«, kjer je stanovala. Trgovci, ki poznajo tvrdko Ulčar na Bledu kot zelo solidno, so neznanki zaupali ter ji res nasedli. In talco se je tekom par dni posrečilo goljufici izvabiti od tvrdk Šumi, SobmAdt ki dn«ih množino raznega blaga v vrednosti okrog 10.000 Din. Svojo srečo je poskusila sleparica tudll v trgovini Krisper na Mestnem trgu, ki pa H po uslužbencih blaga ni dostavila v »Sočo«, marveč ga Je odposlala direktno na Bled. Ker pa g. Ulčar tega blaga ni naročil, ga je seveda takoj z obratno pošto vrnil v LJubljano. Potom korespondence so y Danes ob tf 5„ K7, «8. In 5410. C I R € U S TOM MIX Pustoiovna drama v 6 dejanjih, v glavni vlogi predrznosmeli cowboy Tom Mix. Telefon 2730 Kino *Dvor». Ljubljani slednjič dognali, da gre za manipulacije rafinirane sleparke. Tvrdka Krisper Je zadevo poverila policiji, ki ie pričela takoj zasledovati opasno pustolovko. Slednjič se ie detektivu posrečilo golju-fioo izslediti, in sicer v osebi bivše natakarice O., uslužbene svoječasno v neki blejski restavraciji Sleparka Je imela tudi pomočnico v osebi znane potepuške Škola-stike Kureševe, kateri je zopet pomagal neki njen pajdaš Policija zasleduje sedaj še ta dva, ki sta pa nezmanokam odmeglila. Tatinski roman debelušne Lojzke Dolgoprstne avanture »Bele kapice« po Ljubljani in Gorenjskem. Ljubljana, 25. januarja Policijski organi so že več dni pazno motrili nekam razsipen in nenavadno lahkomiseln način življenja 20letne bivše trgovske vajenke Lojzke Grmov e, stanujoče v Trnovem, v Cerkveni ulici. Detektivi so opre-zovali okrog ogla hiše in Ji sledili na vsak korak. Policijski organi so ugotovili, da sicer vedno živahna Lojzka, v javnosti poznana pod priimkom »Bela kapica«, zbira okrog sebe različno veselo mešano družbo, s katero prav vztrajno kroka po raznih gostilnicah v Trnovem, pa tudi drugod po mestu. Prav kakor takrat . . . »Bela kapica« je početkom leta 1923. pričela čudovito kari-Jero. Bila ie kot 161etna punčka vajenka v neki trgovini s kožuhovino v Gradišču. Lepega dne se ie naveličala dela v trgovini in se pričela družiti z raznimi zanikar-nimi tovarišicami, ki so jo tekom mesecev popolnoma pokvarile. Loizka je končno vse nadkrilila. Malo, prevejano dekletce ie naenkrat pričelo razsipati z denarjem ter vabiti že takrat s seboj razne tovarišice, pa tudi brezposelne fantaliue. Lojzka, ki je takrat vedno nosila na glav! belo volneno čepioo, je plačevala po gostilnah in kavarnah pijačo ter Jedačo. V istem času so bfle tatvine v raznih stanovanjih v mestu na dnevnem redu. Iz stanovanj je zmanjkovala gotovina, dalje razne dragocenosti ter različne malenkosti. Oškodovanci s policijo vred dolgo niso mogli zaslediti tatov, in tatvine so se neprestano množile Slednjič so stanovale! posameznih hiš vendar le postali pozorni na mlado dekletce, ki Je planilo zdaj v to, drugič zopet v drugo stanovanje z najrazličnejšimi izgovori. Včasi Je punčka prosila za kozarček vode, drugič zopet Ie trdila, da jo nekdo preganja, nekoč Je celo tudi prosila za košček kruha. Ljudje so dekletcu navadno radi postregli, čudno pa se jim je končno zdelo, da vedno pograše po njenem odhodu denar ali kako dragocenost. Dne 11. aprila L 1923. se je končno Ie posrečilo mlado tatico razkrinkati — in Lojzka z belo kapico Je romala na policijo. Pri njej na stanovanju so našli veliko število pokradenih prstanov, ur, zapestnic, ovratnik verižic ter drugih predmetov, ki jih je nakradia po vseh mogočih tujih stanovanjih. Pred deželnim sodiščem je bila mala tatica obsojena na par let ječe. Ko le prišla Loizka zopet na svobodo, je bilo iziprva soditi, da se Je poboljšala. Bila je zaposlena po raznih trgovinah, opravljala pa je tudi različne druge posle. A zadnje mesece so se Jele tatvine po raznih stanovanjih zopet množiti. V razna stanovanja je prihajala mlada, okrog 20let-na .prijazna debeluška, ki je prosila stranke za knjige !n revije za neki »Bralni krožek«. Ljudje so se navadno njeni prošnji prijazno odzvali ter !e nablraika res zbrala nekaj knjig . . . Knjige same pa so jI bile očividno prelahke, kajti neznanka je vedno vtaknila v žep še kaj drugega, kar pa so oškodovanci seveda opazili prepozno. Neznanka se je pred dvema tednoma pojavila tudi v stanovanju Veronike Mermo-Ueve v WoIfovi ulici št. 4. ter prosila za knjige. Po njenem odhodu je Mermoljeva nenadoma prestrašena zapazila, da je z mize izginila listnica, v kateri se je nahajalo 5700 Din gotovine . . . Nekaj dni zatem je detektiv opazoval pred »Slonom« čudno družbico, med katero je imela glavno besedo Lojzka iz Trnovega. Družba se je vsedla v najet avto In Lojzka, še vedno imenovana »Bela kapica«, je komandirala: »Kar v Kranj nas potegnite!« . . . Avto je zdrčaj ter se vrnil z družbo šele naslednji dan, ker so izletniki obrali poleg Kranja tudi nekatere drage lepe gorenjske kraje ... In ko se je Lojzka vrnila, so po Trnovem Jele krožiti govorice, da je Lojzka zapravila pri tej ekskurziji štiri cele tisočake . . . Včeraj se je na domu Lojzke zglasil detektiv, ki je gospodično pozval s seboj. Tekom zasliševanja na policiji so ugotovili, da je bila nabiralka knjig za »Bralni krožek« ravno ta prešmentana Lojzka, ki je tudi MermoUevi Izmaknila listnico s 5700 Din. Obenem )e Lojzka priznala, da je nekaj dni pre) ukradla Pavlini Civhovi iz stanovanja v Salendrovi ulici 4 znesek 50 Din, M Jfh Je »našla« na omari. Seveda pa ima Lojzka na vesti Se mnogo različnih drugih tatvin, ld pa Jih zaenkrat trdovratno taji. Vendar pa upajo policijski organi, da se bo »Bela kapica« v zaporu kmalu tudi duševno omehčala io podala generalno izpo- V]pd • » 4 Obnovite srečke! Vnovič v boj za srečo. Bojazni, na morebitno izgubo vplačil ni, ker bo vsaka srečka izžrebana. Vsakemu rodbinskemu članu in prijatelju bo srečka Zadružne hranilnice najbolj razveseljivo darilo. Srečke za Ljubljano prodaja oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št. 4 Ekspozitura «Jutra», Ljubljana VII, Celovška cesta 53. Domače vesti ♦ Izprememba v državni složbL Naš rojak Rudolf Mate, doslej v Belem Manastiru Je imenovan za komisarja železniške in obmejne komisije v Koprivnici, hidrotehnik K. Klemenčič pri oblastnem hidroteimičnem oddelku v Smederevu pa le pomaknjen v 4. skupino II. kategorije. ♦ Premestitev v sodni službL Sodnik Cvetko Aschmann, doslej pri okrajnem sodišču v Ptuju je imenovan za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. ♦ Grfkl konzulat za naše Primorje. Na Sušak je predvčerajšnjim prispel grški konzul, ki bo v bližnjih dneh začel uradovati. To je peti konzulat na Sušaku. Grški konzulat se nahaja začasno v hotelu »Jadran«. ♦ Sprejem v naše državljanstvo. KakoT javljajo »Službene Novinec, je gradbeni podjetnik Jaroslav Brajer v Ljubljani rodom Dunajčan te doslej avstrijski državljan, sprejet v našo državljansko zvezo skupno z ženo Marijo in maloletno hčerko Marijo. + Učiteljski praktični Izpiti. Ministrstvo prosvete je odredilo, nal se pri vseh oblastnih prosvetnih oddelkih, kjer se to še ni zgodilo, vrše čimprej učiteljski praktični Izpiti za dosego stalnosti v učiteljski službi. ♦ Beograjski Javni delavci za dr. Forela. Od pričetka leta se v vseh državah zbiralo podpis! ministrov, parlamentarcev, članov akademij in vseučilških profesorjev za kolektivne predloge o dodelitvi Noblove nagrade za mir v letošnjem letu. Ta akcija se je letos javila tudi v Beogradu. Večja skupina beograjskih javnih delavcev ie podala iniciativo za predlog od strani Jugoslavije, da na] se letošnja nagrada za mir dodeli znamenitemu filantropu in pacifistu, švicarskemu zdravniku dr. Avgustu Forelu. ♦ Revizija uradniškega zakona. Po vesteh iz Beograda je vlada sestavila posebno komisijo, ki naj izdela nov načrt uredbe o razvrščevanju državnih uradnikov tn usluž bencev ter izvrši revizijo uradniškega zakona, ki je stopil v veljavo dne 1. septembra 1923. Proti temu zakonu se je izjavilo vse irradništvo. Že davno se je pričelo z revizijo tega zakona in s preuredbo uredbe o razvrščevanju. Doslej sta bili z revizijo zaposleni dve komisiji, a nobena nI zado-voliia, vsled česar je bila sedaj sestavljena tretja komisija. Ta komisija bo najprej pro-učilatves materljal. Člani te komisije so tudi predstavniki Glavnega uradniškega sa-veza. Člani te komisije so: pomočnik finančnega ministra Ješa Protič, predsednik Glavnega uradniškega saveza dr, Jovano-vič, podpredsednik državnega sveta dr. Alaupovič, Stevan Nešič. Fbrahkn Tefterda-rovič, Velimir Ristič, Mihajlo Protič, Dra-gotln Milovanovič in Božidar Ivkovič. ♦ Angleški Inženleril v Liki. V Vrhovine v Liki Je nedavno prispela skupina inžen-jerjev Anglo-ameriškega konzorcija, ki namerava vzeti v zakup in izkoristiti vodne sile v Liki. Sedaj proučujejo Plitvička jezera in tamkajšnji teren. Kakor poročajo zagrebškim listom, je angleška ponudba za odkuip zemljišča in raznih objektov tako ugodna, da je odklonitev skorai neverjetna. ♦ Propagandističnl lilm o Jadranu. Kakor nam poročajo, namerava »Jadranska straža« izgotovitl velik film o Jadranu, ki bo predstavljali naše Primorje s kopališčnega gospodarskega in vojaškega stališča. Film bo dovršen v letu dni. služil pa bo za našo propagando v Inozemstvu. ♦ Ameriška jahta nasedla pri Sibeniku. V bližini Šib en ik a je predvčerajšnjim nasedla ameriška Jahta »Conqueror«, na kateri se nahaja večia skupina ameriških milijonarjev, ki so posetHi našo rivijero. Naša vojna ladja »Močni« je prihitela na pomoč ter jahto osvobodila Iz mučnega položaja. ♦ Smrtna kosa. V LJubljani ie umrl po kratki in mučni bolezni zvaničnik drž. železnice g. Ferdinand Čebela. Pogreb bo danes ob 16. uri iz hfše žalosti na Viču, čuvajnica 645. na pokopališče na Viču. — V Uncu Je umrl včeraj po mučnem trpljenju posestnik in trgovec g. Ivan Urbas. Pogreb bo Jutri ob 9. uri Iz hiše žalosti na pokopališče v Uncu. — Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie! ♦ Pesnik Bezruč o Jugoslavll V času »Češkoslovaškega tedna« je član zagrebške ga narodnega gledališča Dubravko Dujšin recitiral na tamkajšnji radio-postaji nekoliko pesmi najpopularnejšega češkoslovaškega pesnika Petra Bezruča Iz njegove glaso-vite zbirke »šlezke pesmi«. Pri tej prffliki Je Jugo9lovensko-češkoslovaška liga poslala avtorju prevod teh pesmi s pozdravnim pismom, na katero Je sedaj liga prejela od pesnika naslednji odgovor: »Spoštovani gospodje I Prisrčno se Vam zahvaljujem za pozornost, katero ste ml izkazali. Vaš bratski Jezik razumem. Kadarkoli pogledam na karto Evrope, se ml zaustavila pogled na državi Jugoslovenov. Verujem, da bo še večja, kadar se H vrnejo ugrabljeni kraji, ki JI po prirodnem pravu pripadajo. Ni hrab-rejšega naroda v slovanskem svetu kakor so naši bratje na Jugn. Vedno Vaš Peter Bezruč.« ♦ Zavarovanje poštnih nameščencev ta slučaj bolezni. Kakor znano, so prešle državne bolnice v Sloveniji s i« decembrom 1927. v last Oblastnega odbora ljubljanske oziroma mariborske oblasti. Do 1. aprila bo dTžavni uslužbenec kolikor totfko 5e deležen ugodnosti, ki mu Jih dajejo državne bolnice. Poslej pa ugasnejo državnhn uslužbencem Se te drobtinice. Botatm državnim uslužbencem se odpira temna perspektiva v bodočnost. Dolžnost ministra za socijalno politiko bi pač bila, da se spomni državnih nameščencev. Obljub smo siti. izkažite se v dejanju, g. minister! * Kreditne zadruge ptt uslužbencev. V Beogradu ima Savez ptt. uslužbencev za svoje člane kreditno zadrugo. Ta ustanova uspeva zelo dobro, saj je povišala dne 15. ianuarja t. I. obratni kapital od 1 milijona na 5 milijonov dinarjev. V zvezi s tem uspehom se založijo pri vseh oblastnih organizacijah podružnice kreditne zadruge z deleži. Glavnica bo služila v podporo potrebnim članom poštnih organizacij. * Knjiga »Brzojav In telefon«. Ivan Na-potnik tajnik na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu, je priTedil knjigo »Brzojav in telefon«, ki izide v dveh delih. Prvi de! opisuje Morzejev brzojav, aparate, inštalacijo aparatov, gradbo prog, kabelski brzojav in napake v aparatih in vodih Knjiga je v stro kovnem oziru dobro in pregledno sestavljena. ima 43 slik, obsega 78 strani in stane 42 Din. Drugi del obravnava telefon hug-hes. badnot, strojni in brezžični brzojav in izide nekoliko pozneje. Naročila na prvi del sprejema prireditelj do 15. februarja. * Nova telefonska proga v Prekmurju. Med Mariborom in Rogaševci v Prekmurju se gradi nova telefonska zveza, s katero se večji prekmurski kraji priklopi jo na telefonsko omrežje * Izmenjava tračnic na progi Beograd-Zagreb. Prometno ministrstvo ie naročilo 450 vagonov ter večjo količino tračnic, da se izmenjajo izrabljene tračnice na normalnem železniškem tiru Zagreb-Beograd. * Dva gradbena inženjerja sprejme v službo oblastni odbor kosovske oblasti. Plača z dokladami mesečno 4000 Din. Prošnje je treba vložiti z dokumenti In opisom dosed. službovanja do 1. februarja na naslov: Oblastni odbor kosovske oblasti, Priština. * Narodna ln državna propaganda. Društvo »Narodno delo« v Beogradu izda v barvotisku izdelane znamke, ki bodo predstavljale različne zgodovinske in kulturne osebnosti Jugoslovanstva, kakor tudi zgodovinske ali sicer značilne dogodke ntšega naroda. Posamezna znamka bo veljala I Din. Znamke so primerne za nalep-Ijenje na korespondenco itd. kot okrasek. Notranje ministrstvo toplo priporoča sodelovanje s tem, da občinstvo mar'iivo kupuje te znamke, čim orideio v promet. * Lastnega očeta zaklal. V Erdutu v Sla-vojniji se je predvčerajšnjim odigrala grozna rodbinska tragedija. Tri in sedemdesetletni seljak P. Kovačevič je s svojim sinom Markom živel v vednem prepiru. Predvčerajšnjim je med očetom in sinom zopet prišlo do prepira; Marko je popade! nož ter svojega očeta z desetimi vbodljati zaklal. Marko in njegova žena sta bila aretirana in izročena sodišču. ♦ Bivši ravnatelj »Gradske štedionice« v Karlovcu oproščen. Kakor smo svojedobno poročali, je bil bivši ravnatelj mestne hranilnice v Karlovcu Martin Carič obtožen hudodelstva poneverbe ter obsojen na osem let težke Ječe. Na njegovo pritožbo je stol sedmorice odredil ponovno obravnavo pred novim senatom. Pri tej obravnavi ie bil Carič od obtožbe oproščen. To oprostilno razsodbo je sedaj tudi stol sedmorice v celoti potrdiL * Delavec padel v kotel vrele vode. Kakor javljajo iz Tuzle, se ie v tamkajšnji solarni pripetMa strahovita nesreča. Delavec Pero Petrovič je bil zaposlen pri izhlapevanju soli ter je hodeč po robu ogromnega kotla izgubil ravnotežje in padel v vrelo vodo v kotlu. Tovariš Djambič mu je naglo priskočil na pomoč, ga priiel za glavo in potegnil h vode. Petroviča so prenesli v bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegel težkim opeklinam. ČRNO-BELA REDUTA" 11. februarja v Unionu Rezervirajte vlasulje in poslužite se če-salnih salonov: Fettich-Frankhelm, Šelenburgova, Franchetti Engelbert, Dunajska cesta. Salon »Ljubica«, Dunajska cesta. Salon Dorčec. Dalmatinova ulica. m Zaščitimo mladino v nevarnosti za živlienie. Med take spada nevarnost dolaza bolezni in še tisoč drugih vzrokov, ki lahko oma-iejo odpornost njih slabega organizma. Da ta cilj sigurno- dosežemo, potrebno ie, da malim daiemo tako hrano, ki nadoknadi ne samo obstoječi potrošek živih sil, katere njihova mišična živahnost izlaga. nego da dobe v njihov organizem potrebno količino hranivih sestavin, ki bodo zadostovale da se iim oslgura brzi in nspešni telesni razvoj. Dalekovidna dekleta daieio radi tega 0VOMALT vsaki dan svoJitn malim bratcom in sestricam. Dobite jih v vsih lekarnah. spomladansko nogometno sezono. Kakor j«e znano, stoji »Maribor® na čelu prven* stvene tabele mariborskega okrožja in bo tekma z ozirom na dober nogomet, ki ga gojita obe moštvi, zelo zanimiva. Začetek tekme je ob 14.30 uri. SK Jadran. Danes ob 20. uri se vrši se* j a upravnega odbora v Narodni kavarni Jutri ob 20. je sestanek aktivnega članstva iitotam. , , . ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 18.30 seja sekcijskega odbora v klubovem tajništvu. Na sejo se vabijo na* slednji gg. geom. Čeme, Kuret, Petbovšek, Omladič. — Tajnik. Ljubljanski športni klub. Danes 26. t. ra. ob 20. uri redni občni zbor v gostilni Činkole. — Odbor. K fašistični zasedbi goriške «Zadružne Zveze* Na GorSkem, 23. januarja. Fašistični tisk je sedaj, ko je prefektur* ni komisar prevzel upravo goriške aZadruž* ne Zveze*, čudovito hitro utihnil o «ne» pravilnostih®, ki so se baje dogajale v po« slovanju »Zveze®. Edino*le «11 Popolo di Trieste® pravi, da je bil ukrep goriškega prefekta sprejet v vseh političnih in gospo darskih krogih na Goriškem z velikim za* doščenjem, a prav posebno pa da so odo« bravali ta ukrep — skromni kmetje v go* riškem predelu dežele. Da si je vse to do* pisnik izmislil sam. pač ni treba pripove« dovatl kajti resnica je ta, da naše ljud« stvo po ogromni večini ta čas še ni vedelo, kaj se je zgodilo v Gorici. »Goriška Straža*, ki bi bila morak iziti v petek, je izostala, italijanskih, faši* s ti enih listov, ki so objavili stvar, pa naši ljudje zlasti na kmetih ne čitajo. «Popolo» napoveduje, da odslej ne bo več dvomljivih investicij, ne več dclgotraj* nega unepremičenja denarja v industrij* sirih podjetjih dvomljive vrednosti, ne več raztroševanja v politične namene, temveč razsežen, lahko dosegljiv kredit malina poljedelcem in primernih financiranj polje delskih zadrug, pa naj so konsumne ali produktivne; nabavne ali razpečevalne. Koristi varčevalcev se bodo varovale, nad njihovimi priznojenimi prihranki, kar naj* bolje vloženimi, čuva sedaj varstvena oblast. Nedvomne koristi si obetajo mak poljedelcem in primernih financiranj polie* pa agrarnega kredita, katerega razpuščena Zveza ni mogla več dajati zaradi kritične* ga gospodarskega položaja, v katerem se je nahajala že dalje časa. Na te limanice naj bi se torej lovil naš goriški slovenski kmet, ki dobro ve, s ka* feimi nameni se je polastil fašizem sloven* Bkega gospodarstva. — Ne bodo žrli naših žuljev! — čuje se vsepovsod, kjer se je že izvedelo, kai se je zgodilo v Gorici. — Poravnamo se med sabo upniki in dolžniki pa zapremo! «Jezikovna križarska vojna» Po Istri se sprehaja neki signor Gen* tiaro di Nuzzo. Svoje vtise je stresel v tržaški «Popolo». Zelo je hud in v sveti jezi vprašuje, kako se mora govoriti, ali bolje, spraviti na dan grdo navado, ki jo ima marsikdo, da namreč govori slovan* sko, ko ni ravno treba? Ko je prišel v Pazin, je moral zbrisati očala, ker je mislil, da ne vidi prav, ko je gledal na celo vrsto priimkov s »poslova* njenimi« končnicami, in ušesa so ga kar zabolela, ko je zaslišal tudi nerazumljivo govorico, ki je aprokleto distonirak® z beneščino. In potem je slišal te nerazum* Ijive govorice vedno več, na trgu, v trgo* vinah, v gostilnah, v nedeljo pa je moral v cerkvi poslušati celo »slovansko propo* vecl®. Ko je povpraševal, kako vse to, je izvedel, da je ta slovanska govorica le gr* da razvada, da se pač iz navade govori slovanski s kmeti, ki prihaja io v mesto, in da vsi prav dobro znajo italijanski. Seveda sledi takoj prava pravcata kri* žarska vojna napoved proti tej «grdi raz« vadi® in «kar najslabšemu okusu®, z zago* tovilom, da pač pride dan in sicer prav kmalu, ko bo vse govorilo italijanski in bo moralo znati tudi moliti po italijansko, k čemer bodo predvsem pripomogli pri* merni ukrepi politične oblasti v svrho afirmacije italijanskega jezika. Slišal je v neki drogeriji mladeniča, ki se je hudoval po slovansko, pa mu je na njegovo vprašanje, ali je služil vojake, odgovoril v najlepši italijanščini, da je služil v Veroni. Ko pa ga je nato vprašal, zakaj ne govori italijanski, je nadaljeval zopet po slovansko. Ko je v drugi trgo« vini čul zopet skrvansko*italijansko me* sanico in vprašal, zakaj ljudje ne govore italijanski, so mu odgovorili, da neznajo, dasi jih je sam slišal kako dobro govore jezik. Povsod, v vseh javnih proda ialnicah, v mesnicah, obrtniških delavnicah se govo* ri brez vseh skrbi slovanski in se ravno tako tudi odgovarja slovanski Kar je pa najžalostneiše, je pa dejstvo, da se celo v prostorih, kjer sta nameščena savoiski grb in liktorski snop, kjer visita na steni slika kralja in «Duceia», kjer se na vsa* kem papirju čita ime Italije, torej v urad* nih prostorih govori tudi slovansko. Zdelo bi se smešno, pa ie vendarle bridka res* niča! V občinskih uradih, v vseh držav* nih uradih, od loterijskega do poštnega in katastrskega, povsod se govori slovan* ski. Nas, ki te razmere gledamo z nekoliko drugačnega stališča kot pa «Popolo» in njegov člankar, more edino Ie veseliti, da se sedaj, no ~koraj desetih letih vseh mo* gočih italijanskih na si Iste v proti našemu narodu, po vseh onih strahovitih prega* njaniih, ki iih ie moral pretrpeti naš na* rod zlasti pod fašističnim teroriem, po vsem onem strahovaniu z gorjačaml sa* mokresi iti bombami, s požigi, poboil in umori, naš narod ne le ni odrekel svole* mu jeziku, temveč se niti ne skriva i niim za svoje štiri stene, za svoie ogniišče. tem« več ga neustrašen govori javno, povsod, tudi tam, kjer gledata nanj savoiski grb in liktorski snop ter slika italijanskega krnlia in fašističnega »Duceia*. Prepričani pa moremo biti, da ni daleč čas, ko se prične gonia proti vsem in vsa* komur, ki se bo drznil na i a vnem kraju izpregovoriti v našem jeziku! Vremensko poročilo Meteorološki tavod .» Ljubljani 25. januarja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja 8. 7. Š o Ui C3 CO o o. e o H <3 C/ f* U » as 7/24 773 1 ?72"2 /73 0 774 2 7/0*5 7725 773-2 4-8 — I - 2 — 2 — 2 2 4 7 «4 100 9* 90 93 94 k8 78 Smer vetra in brzina v metrih o c O KJ m Padavine Vrsta NW 2 mirno mirno mirno mirno mirno mirno E I Ljubljana . Maribor * . Zagreb . . • Beograd * » Sarajevo . • Skopi je . . . Dubrovnik . Split .... Praha .... Solnce vzhaja ob 7.28, zahaja ob 16.57, luna vzhaja ob 9.31, zahaja ob 19.51. Naivišia temperatura danes * Ljubljani 4.7 C, najnižja — 1.3 G Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo, večinoma jasno in mila Tržaška vremenska napoved za četrtek; Ozračje mirno, nebo večinoma oblačno, megk in nekoliko dežja; temperatura od 4 do 7 stopinj. Morje mirno. 0 0 2 9 megla megla megla megla v mm do 1■ ure p— Divača je bila nekdaj živahen kraj, na kolodvoru je vrvelo, sedaj je mrtev in prazen. Od 87 hiš je nad 20 v italijanskih rokah! Županstvo se je iz Skocjana prese* lilo v Divačo. Davkov je toliko, da ljudje zaman ugibajo, kako bodo vse to plače* vali Edino, kar je novega, je ena stanovanjska železniška hiša in tvomica za sa* lame. Vas nudi potniku žalostno sliko. p_ Reka brez skladišč. Predobro znani profesor Edoardo Susmel je napisal zopet dolg članek o Reki... «Treba pomagati da pride do prometa. Eno glavnih sredstev v to svrho so brez dvoma javna skladišča, ki imajo važno funkcijo v razvoju prome« ta. Dokaz za to je itaIijansko*madžarski dogovor glede reškega pristanišča, v kate* rem je določena baš javnim skladiščem funkcija prve vrste. Danes pa so javna skladišča še problem kljub poročilu o bliž* nji soluciji ki pa je sicer staro že leto dni Javnih skladišč še ni, madžarski minister WaIko pa je izjavil, da se madžarski tran* zit preko reškega pristanišča že pripravlja in madžarska vlada dožene v kratkem svoj z Jugoslavijo potreben dogovor*... SUa* dišč v reškem pristanišču pa še vedno ne bo. Kako naj se vrši potem madžarski promet po reškem pristanišču? Bolj prav je imel lani dopisnik «Ha» tržaškega »Po* pola*, ko je Rečanom svetoval da naj opustijo misel na madžarski promet, ker se preko Reke kratkomak) ne bo mogel vršiti. p_Pod most je padel stari Anton Ma* rinčič iz Vitovelj, ko se je vračal domov iz Šempasa precej dobre volje. Nerodno mu je bilo to. Bil je ves umazan in precej pobit V alkoholni zmedenosti mu je ši* nila v glavo hudobna misel da bi se s to priliko maščeval nad sosedi Ipavci s ka* terimi se je vedno priČkal Naznanil je orožnikom, da so ga napadli trije Ipavci, oče France, Alojzij in Anton. Po dolgem poizvedovanju je prišlo do razprave, pri kateri se je pokazalo, da Mariniča niso napadli Ipavci marveč, da ga je vrglo moč* no vino čez mostič na cesti od Šempasa do Lepenja, nakar si je izmislil napad od strani sosedov Ipavcev. Marin Sč je obso* jen zaradi obrekovanja na eno leto m en mesec zapora. Ta Marinčič je po goriški okolici znana oseba. Pred vojno se je ude* ležil evharističnega kongresa na Dunaju in potem je doma pirpovedoval, da je videl med procesijo odprto nebo... p— Roparji v Istri. Blizu Kanfaoara 8ta napadla mesarja Pontevivo dva razbojni* ka. Eden je imel puško, drugi revolver. Mesar jima je dal 2000 lir, nato sta ga pu* stila na miru in odšla sta naglo po stranski poti. Orožniki iščejo napadalca. p— Malim mlinom v deželi bijejo zad* nje ure, ako se bo z vso običajno stro* gostjo izvajal odlok, po katerem mora imeti vsak mlinski podjetnik posebno do* volj en je in plačati veliko pristojbino. Ve« lika podjetja bodo to že prenesla, ali mali mlini zlasti na Tolminskem bi morali pre* nehati obratovati, ako bi se jih podvrglo onemu odloku. Fašistična vkda hoče ven* dar povečati pridelek žita. Zato pa mora* jo biti mlini na razpolago. Na goriški del goriške dežele pada udarec za udarcem. Odpravili so kozjerejo na Bovškem, sedaj jim zaprejo še mline. Fašistična glasila pa pišejo dan na dan, kako velika je Musso* linijeva skrb za povzdigo gospodarstva v obmejni pokrajini. p— «Pozravl Na svidenje!» Za novo leto je bilo na Goriškem razposlanih na vse strani mnogo razglednic. Naslov je bil do* cela italijanski ali če so bile pridejane slo* venske besede »Pozdravi Na svidenje!® so zbodle marsikaterega poštnega uradnika, da je oglobil naslovljenca, čeprav se to ne strinja s predpisi! prav tako cena sirovemu železu (v Londonu) za 24 %. Med kovinami se je podražil edino baker za 9 %, dočim je cena svincu nazadovala za 20 %, cena cinku ia 18 % in cena kositru za 14 %, petrolej (v Newyorku) se je pocenil za 10 %, gumi (v Newyorku) pa podražil za 2 %. Gospodarstvo Razvoj Poštne hranilnice v L 1927. Čekovni promet 46 .milijard Din. Stanje vlog na čekovne račune 622.5 milijona Din. Čeprav Poštna hranilnica še ni objavila svojega letnega poročik in bilance za preteklo leto, vendar moremo že danes objaviti nekaj zanimivih podatkov o razvoju tega zavoda v l. t927. Iz nasldnje tabele je razviden razvoj prometa po čekovnih računih ter stanja vlog (po čekovnih računih) in števila Čekovnih računov koncem pre- teklega lete (v milijonih Din): ček. račun vloge ček. promet 31. dec. 31. dec. 1921. 7.976.6 200.7 7.040 1922. 17.266.6 226.3 8.294 1923. 26.399.6 242.4 9.985 1924. 31.621.6 296.2 11.306 1925. 36.977.9 348.2 12.4Č9 1926. 40.575.1 368.2 13.627 1927. 46.341 7 622.5 15.178 I ljarskega društva v Zatcu, se je lani ob pri-• liki poseta naših krajev izrazil skrajno pohvalno o obveznem signiranju v Češkoslovaški. Tudi v Nemčiji bodo v kratkem uvedli obvezno signiranje po načrtu češkoslovaškega zakona. Obvezno signiranje bo zadelo v živo le nesolidno trgovino s hmeljem, producentu pa ne more biti v škodo. To vč tudi vodstvo Hmeljarskega društva v Žalcu, ki pa kljub temu pošilja tako pretirane okrožnice. Občinski zastopi, ne nasedajte! Gg. narodni poslanci naj stvar temeljito prouče, preden nastopijo proti signiranju. Zbornica za TOI naj pa vč, da Hmeljarsko društvo napačnimi in neutemeljenimi navedbami pritiska na občinske za?tope. Prof. inž. Vinko Sadar. Čekovni promet Poštne hranilnice se je tudi v preteklem letu znatno dvignil in sicer napram 1.. 1926. za skoro 6 milijard na 46 milijard 341.7 milijona Din. Najznačilnejše pa je znatno povečanje vlog na čekovne račune. Napram stanju koncem leta 1925. so se te vloge dvignile za 254.3 milijona Din ali 69 % na 622.5 milijona Din. Sicer opažamo, da se čekovne vloge koncem vsakega leta občutno povečajo, vendar je bilo povečanje vlog koncem preteklega leta posebno izdatno, kar spoznamo, če primerjamo stanje teh vlosr koncem zadnjih 4 mesecev v 1. 1926. in 1927. Stanje je bilo naslednje: koncem septembra 1927 333.1 milijona Din (1926. 289.8), koncem oktobra 4169 (335.8), koncem novembra 462.7 (345.7) in koncem decembra 622.5 (368.2). To povečanje je deloma pripisati bilančni politiki naših denarnih zavodov, ki si koncem vsakega leta preskrbijo večja žirovna dobroimetja, deloma pa dejstvu, da precejšnja denarna sredstva, izvirajoča iz inozemskih posojil še niso porabljena ter se začasno vlagajo pri Poštni hranilnici. Najbolj se je v decembru dvignilo stanje čekovnih vlog pri beograjski centrali (na 210.5 milijona Din napram 158.9 v novembru in 129.5 v oktobru). Pa tudi čekovne vloge pri ljubljanski podružnici so dosegle rekordno višino 109.5 milijona Din napram 72.6 v novembru in 67.4 v oktobru. Število čekovnih računov se je v primeri s stanjem koncem L 1926. znatno dvignilo, in sicer za 1551 na 15.178. Najboli se je povečalo število računov v centrali v Beogradu, to je za 530 na 2740, dalje v zagrebški podružnici za 325 na 4684, v ljubljanski podružnici za 263 na 4733 in v sarajevski podružnici za 86 na 2674. Skop Ijanska podružnica, ki je pričela poslovati v avgustu pret. leta, je koncem leta štela 347 čekovnih računov. Glede števila računov stoji ljubljanska podrnžnica še vedno na prvem mestu. Od leta 1920 se je število čekovnih računov ljubljanske podružnice podvojilo. Naravno je, da število čekovnih računov najbolj narašča pri beograjski centrali, ki je pričela poslovati šele 1. okto bra 1923. , _ Tudi poštno - hranilni promet (na vlozne knjižice), ki je bil uveden 1. julija 1926, se lepo razvija. Stanje hranilnih vlog na knjižice je koncem l 1927. doseglo 23 milijonov Din napram 85 milijona Din koncem L 1926 Istočasno se je povprečna vloga na te knjižice dvignik od 782 na dinarjev. _ Obvezno signiranje hmelja Hmeljarsko društvo v Žalcu poziva zadnje dni občinske zastope proti uredbi o obveznem signiranju hmelja. V okrožnici trdi društvo, da bo obvezno signiranje hmeljarjem v neizmerno škodo. Prosim Hmeljarsko društvo, naj takoj natančno obrazloži, na kaj opira to trditev. Producentom obvezno signiranje nikakor ne more Škodovati, pač pa lahko Škoduje trgovcu - špekulantu. Tudi Hmeljarni Žalcu to ne bo v korist, kajti neobvezno signiranje bi izvršila Hmeljarna, obveznega pa ne bo. Ali 6e Hmeljarsko društvo za vedoma zavzema za interese trgovine 8 hmeljem? Nečuvena je trditev, da se v CSR bridko kesajo, ker so uvedli obvezno signiranje. Da to ni res, dokazuje odgovor, ki sem ga prejel na zadevno vprašanje od Hmeljarskega društva v Zatcu na Češkem in ki se gksi: cZ obveznim signiranjem smo zadovoljni ; zakon se je dobro uvedel in se je izkazal koristen.* Gosp Maier - Wainerts-grflne, M«" naČelstva nemške sekcije Hme- Navodila k novi devizni naredbl Kakor smo že v včerajšnjem članku napovedali, je finančni minister k novi devizni na-redbi izdal navodik (I. br. 1530 od 23. januarja), iz katerih je razvidno naslednje: Nova devizna naredba se ne nanaša na izvozne devize. Devize po prodainih nalogih iz inozemstva in devize, izvirajoče iz inozemskih posojil, se imajo v celem iznosu ponuditi Narodni banki, bodisi pismeno ali telefnnično (telefonična ponudba se ima naknadno pismeno potrditi). Narodna banka mora na ponudbo odgovoriti pismeno ali te-lefonično, tako da se more zaključek sklenili brez odlaganja. Pooblaščene banke kh-ko ob priliki ponudbe Narodni banki prijavijo, koliko želijo od dveh tretjin ponude-nih deviz obdržati v primeru stvarne potrebe za kompenzacijo na rač in svojih komitentov Narodna banka jim more staviti na razpokganje la iznos: te kompenzacije morajo banke izvesti preko svojih borz po dosedanii praksi. V takih primerih so banke dolžne predložiti izkaz svojih komitentov. na račun katerih vršijo kompenzacije ter točno naznačiti komitenta, od katerega izvirajo devize. Ako vrši banka kompenzacijo po nalogu svojih podružnic, afikcij ali slično, mora poleg imen komitentov, na račun katerih vrši kompnzaci.io, tudi točno označiti podružnico, odnosno afiiiacijo. Vsak oplanek, ki bi se pojavil po izvršeni kom- 25. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje živahen. Privatna ponudba je bik zelo skba, zato je morak Narodna banka intervenirati v devizah na Curih, Pariz, Prago, Dunaj in Trst Privatno blago je bilo le v devizah na Newyork in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v gkvnem nespremenjeni. Med efekti je bik zaključena Ljubljanska kreditna po 135. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda znatneje okrepila. Promptna se je dvignik na 433 — 434 (včeraj 430 do 430.5), kasa pa se je trgovak po 434. Zaradi pomanjkanja blaga je bil promet «lab. Tudi investicijsko je dalje čvrsto pri tečaju 87 _ 87.25. Med bančnimi vrednotami ee je trgovak Ljubljanska kreditna po 135, Poljo po 19, Obrtna po 43 — 44, Prašte-diona po 875 in Srpska po 142. Med industrijskimi vrednotami sk Trboveljska in Vevče dalje čvrste. Vevče so se okrepile na 150 zaključek, Trbovlje pa na 505 zaključek. Devize in valnte. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.947, Berlin 0 — 13.56, Budimpešte 0 — 9.94. Curih 1093.1 — 1096.1 (1094.6), Dunaj 7.9998 do 8.0298 (8.0148). London 0 — 27.718, Nev-vork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 222.24 do 224.44 (223.44), Praga 168.1 _ 168.9 (168.5) Trst 300.03 — 302.03 (301.03): italijanska lire 294 _ 296. Zagreb. Dunaj 7.9998 — 8.0298. Berlin 13.545 — 13.575, Budimpešta 9.925 — 9.955, Miku 300.03 — 302.03, London 276.78 do 277.58, Newyork 56.7 — 565, Pariz 222.44 do 227.44, Praga 168.1—168.9, Curih 1093.1 do 1096.1. Beograd. Pariz 222.24 — 224.44, London 276.78 — 277.58, Mikn 300 — 302, Praga 168.1 — 168.9, Newyork 56.7 — 56.9, Dunaj 7.9998 — 8.0298, Amsterdam 22.927—22.977, Berlin 13.575 — 13.545. Trst. Beograd 33.15 — 33.45, Dunaj 26H do 269. Praga 55.85 — 56.15, Pariz 74.1250 do 74.4250, London 91.98 — 92.18, Neuvork 18.8450 — 18.9050, Curih ?62.75 — 364.75: dinarji 33.10 — 33.60. Dunaj. Beograd 12.462 — 12.502, Berlin 168.86 _ 169.36, London 34.5275—34.6275, Miiau 37.5150 — 37.6150, Newyork 708.05 do 710.55, Pariz 27.83 — 27.93, Praga 20.97625 — 21.05625, Curih 136.36—136.86: diDarji 12.41 — 12.47. Curih. Beograd 9.1375, Berlin 123.80, Newyork 519.20, London 25.3075, Pariz 20.41 Milan 27.485, Praga 15.385, Budimpešta 90.80, Bukarešta 3.20. Sofija 3.745. Varšava 58.25, Dunaj 73.20. Efekti Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), investicijsko 87 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Skvbna 56 — 0. šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 433 — 434, kasa 433 — 434, za februar 405 — 407, za marc 408 — 410, za december 438 — 440, investicijsko 87 do 87.25, agrarne 53.25 — 54.5; bančne: Eskomptna 85 — 85.25, Poljo 19 — 195, Kreditna 90 — 91, Hipo 57.5 — 5805, Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 do 140, Obrtna 43 — 45, Praštediona 875—880, Srpska 142 — 143; industrijske: Drava 565 do 570, Dubrovačka 425 — 450, šečerana 562.5, Isis 0 — 50, Gutmann 215 do 220, Skveks 110 — 125, Skvonija 12.5 do 13.5. Trbovlje 506 — 510, Union Osijek 240 do 260, Vevče 150 — 155, Danica 140 do 164.5. Beograd. Vojna škoda 431.5 — 432, za februar 405 — 407.5, za marc 409 — 410. investicijsko 86.25 — 87, agrarne 53 — 55. Blagovna trušča Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključena sta bik 2 vagona, in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, III., 48 mm, fco vagon naklad. f • ~ I AA — _ 4 _ — r. ma*. 1% Mi, i , - 1 1% f\ 1 An penzaciji, je banka dolžna še isti dan pre- postaja po 420 in 1 vagon hrastovin plohov, dati Narodni banki, ki ga bo obračunala 40—100 mm, od 2.5 m naprej, fco vagon X, emiciii nnw narpdbA no sredniem borz- meja po 900. Deželni pridelki: len- v smislu nove naredbe po srednjem borz nem tečaju tega dne in po odbitku enostranskega borznega stroška. — Uvedba mednarodnega virmanskega prometa pri Poštni hranilnici Upravni od bor Poštne hranilnice ie sklenil stopiti v stike s poštnimi hranilnicami vseh večjih evropskih držav v svrho uvedbe mednarodnega virmanskega prometa na podlagi stockholmske konvencije Mednarodni virmanski promet, ki bo znatno okjšal denarni promet z inozemstvom, se bo uvedel v najkrajšem času. r= Udeležba češkoslovaškega koncema Di-namit Nobel v Jugoslaviji. Iz letnega poročik bratislavske delniške družbe Dinamit Nobel, v kateri ima nemški kapital preko nemškega barvnega frusta (I. G. Farbenin-dustrie) močan vpliv, posnemamo, da spadata v koncem tega podjetja družba Titanit d. d. za kemično industrijo, Zagreb, s tovarno razstreliv v Karlovcu in Bosanska d. d za elektriko (Jajce), ki je s svoje strani zopet udeležena na tvoraici za dušik v Rušah. — Zedinjene države prof mednarodnemu poljedelskemu institutu v Rima. Kakor poročajo iz Washingtona, Zedinjene države zaenkrat ne bodo sodelovale z mednarodnim poljedelskim institutom v Rimu, ker vodstvo tega instituk ni internacijonalno, kakor bi bilo potrebno glede na namen zavoda, temveč stoji popolnoma pod italijanskim vplivom. Predsednik in tajnik insti- meja po 9W. U e z e i n i p i denca čvrste, zaključkov ni bilo. Cena tur-šcici se je nekoliko dvignik. Nudi se pšenica (7879 kg, 2 %, slov. postaja, mlev-ska tarifa, pkč. 30 dni): baška po 365.5 do 367.5, sremska po 360 — 362.5, skvonska po 355 — 357.5; turščica (slov. postaja. navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. stara po 287.5, nova po 277.5, za februar po 2 °.5, za marc po 287.5; moka: baška «Og>, fco Ljubljana, pkč. po prejemu po 510. Cene na zagrebškem tržišču usnja. Na zagrebškem tržišču veljajo v trgovini na debelo naslednje cene za kg: vaches polovice: lahke 58—62, srednje 60—64, težke 62—66; kruponi I.: khki 79 — 82, težki 82—S6; vratovi: khki 45 — 50, težki 40 do 45; okrajine- lahke 35 — 38, težke 30-34; notranji: lahki 65 — 75, težki 45—58; kra-vine: črne 95 — 100; kravji boks (po kvadratu): 15.50 — 20.75, telečji boks 18 — 24. Novosadska blagovna borza (25. t m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 310 do 320; baška. 78/79 kg, 2 % 307.5 — 317.5; banatska, 78/79 kg, 2 % 30.5 — 3175; gor-ujebaška. 78/79 kg, 2 % 305 — 315. Turščica: baška. stara 235 — 240; baška, nova 227.5 — 232.5; za februar 235 — 240; za marc - april 2375 — 345 Moka: baška «0gg» in «0g> 430 — 445; baška <2> 410 do 425; baška «5> 390 — 405. Dunajska borza if kmetijske proizvode tuta se volita pod vplivom obkstev in tudi (24. t m.) Navzlic stalni tendenci na pre- pri zasedanju ostalih mest imajo prednost Italijani. Zastopnik Amerike v tem zavodu A. Hobson se je zaradi tega naselil v Ženevi, da neodvisno proučuje razmere v svetovnem poljedelstvu. — Znatne spremembe cen sirovinam v L 1927. če primerjamo cene najvažnejših sirovin na svetovnih tržiščih v početku l L e cenami v početka preteklega leta, tedaj opažamo znatne spremembe. Tako se je cena bombažu (v New Orleansu) dvignila za 51 %, cena bombaževemu predivu (v Londonu) za 42 %, cene lanu (v Rigf) za 71 % in cena volni (v Bradfordu) za 16 %; na drugi strani pa je med tekstilnimi sirovi-nami nazadovak cena svili (v Lyonu) za 14 cena umetni svili (v Lyonu) za 6 komorskib tržiščih, se je na dunajski borzi povečak stagnacija. V pšenici skoro ni bilo prometa, čeprav je bila ponudba znatna. Tudi glede turščice se je zanimanje znatno zmanjšalo. Oves se zaradi obilice razpoložljivega bkga nudi nekoliko ceneje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 395 do 05, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 do 445; rž: marchfelska 40.75 — 41; tur-šči ca: 325 — 33; oves: domači 34.75 do 35. Dunajski svinjski sejem (24. t m.) Dogon 18.286, od tega 2731 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se mesne svinje pocenile za 20 grošev, prvovrstne pitane svinje za 15 grošev, ostale vrste pa ca 10 grošev. Za cena juti (v Londonu) pa za 3 98. Sirove kg žive teže notirajo: pitane svinje L 2X6 kože so se v ceni znatno dvignile, in sicer do 2.10, angleške križane 1.80—1.95, kmet- okrog 20 % (v Buenos Airesu). Cena an- ske 1.80 — 2, stere 1.85 — L90, mesne 165 gleškemu premogu je nazadovala sa 20 %, do 1.95 Šilinga. Iz življenja in sveta Smrt angleškega admirala, ki je napadal Dardanele V Londonu je te dni umrl admiral sir John de Robeck, ki je 1. 1915. vodil napad na Dardanele. Zadela ga je kap baš ko se je oblačil. Pri njegovem napadu na turške utrdbe je pod njegovim poveljstvom stoječa mornarica izgubila dve angleški in eno francosko vojno ladjo. De Robeck je bil prepričan, da se dado Dardanele osvojiti z dobro organizirano pomorsko akcijo, katero je strumno organiziral. Imel pa je to napako. da mu ie manjkalo poguma za dosego popoln-. ?a uspeha. Nekoliko let je De Robeck ;mel čin visokega angleškega funkcijonarja v Carigradu. V svetovni vojni ga je britanska vlada poverila s poveljstvom njenega brodov-ja v Marmarskem morju, od 1. 1918. do 1922. pa je poveljeval angleškim ladjam v Sredozemskem morju. Umrl je v starosti 75 let, pokopali pa so ga na otoku VVightu z vsemi vojaškimi častmi. Pes iz Amerike v Pariz Ekscentrična ideja tega potovanja se je rodila kajpada v Ameriki. 25 letni slušatelj bostonske univerze Eastman je zadel culo na ramo in se je odpravil na po--o vari je iz rodnega mesta v Pariz. Preden je vzel slovo od rodnega mesta, je šel na domači magistrat in si je izprosil priporočilno pismo za pariškega mestnega načelnika in za prezidenta francoske republike. Ti dve listini je pobasal v torbo, pa hajdi na pot. Eastman pešači sedaj skozi ameriške dežele in koraka proti Aljaski, tam pa hoče prehoditi zamrznjeno Beringovo ožino in doseči Kamčatko na azijskih tleh. Seveda bo moral prepotovati ves azijski kontinent in se šele potem obrniti proti Evropi. Možakar računa, da bo dosegel Pariz v dveh letih in da ga bodo sprejeli v francoski prestolnici najpozneje koncem leta 1930. Boljševiska etika Iz ruske komunistične stranke so izključili nekega Savrasova, ker je sestavil trinajst «Pravil za poročene ženske«, ki se ne strinjajo z boljševiško zakonsko etiko. Savrasov pravi sledeče: Žena mora v slučaju nesporazuma skušati z vsemi sredstvi, ki ustrezajo moškemu značaju, da ta nesporazum prestane, ljubiti mora moža bolj nego on njo, postavljati ga nad vse in mu dajati dokaze, da ie pripravljena iti zanj v smrt. Govoriti mora vedno in samo resnico. Ne sme izdati najmanjše pare brez njegovega dovoljenja. Razumevati možev okus pri izberi obleke, v obnašanju z drugimi ljudmi, v obnašanju do njega itd. Slepo poslušati ter izvrševati njegove odloke. Opustiti vsako dejanje, ki bi vzbudilo nezaupanje. Odpovedati se nepotrebnim vprašanjem, kajti on mora sam vprašati, kaj si ona želi. Želeti si, da postane čim prej mati in videti v možu očeta svojih otrok. Opustiti vsako misel, da bi ostavila svojo hišo. pa čeprav, da bi jo ostavila samo začasno. Videti v možu idealnega človeka. Razumeti, da ima šele kot žena neko vrednost in nuditi moškemu zato vse. kar mu more najboljšega. Vedeti, da jo more -mož vedno nadvladovati, ker je močnejši od nje. Pes preprečil železniško nesrečo V praški okolici je padel iz nekega vlaka 100 meterskih sto tov težak železni valjar. Te nezgode ni opazil nihče na vlaku, pa tudi noljen čuvaj ob progi, ker se je pripetila v času, ko ni nihče obhodil železniškega tira. Stvar se je zgodila ponoči, malo pred časom, ko je imel pridrveti po progi mednarodni brzovlak. To noč je bil pes čuvaja na tem sektorju proge zelo nemiren. Cvilil in lajal je tako dolgo, da je zbudil čuvaja in njegovo ženo. Id sta zapustila čuvajnico in šla pogledat, kaj je. Naletela sta na valjar, katerega ni bilo mogoče spraviti z mesta. Ker se je bližala ura brzovla-ka in bi se bila. če bi vlak pridrvel po tračnicah, sigurno zgodila velika nesreča, je čuvaj hitro telefoniral na prvo postajo, opozoril na prometno oviro in končno s signalom ustavil brzovlak ter s tem preprečil veliko železniško nesrečo. Obilen blagoslov V vasi Basel v Belgiji živi revna obi-telj Van Hull. Bog je blagoslovil to družino s posebno obilnim zarodom. Žena Van Hulla je rodila 21 otrok, ki so vsi živi in zdravi, zdaj pa pričakujejo že 22. dete. Zakonca sta se vzela 1. 1903. Skoro vsako leto se jima je rodil en otrok in zadnjemu detetu je bila krstna botra sama belgijska kraljica. Družinica Van Hulla živi v zelo skromnih razmerah. Mala hišica tega blagoslovljenega para ima samo tri sobe in tako malo postelj, da spe po trije otroci na enem ležišču. Starejši sinovi pa se morajo celo zadovoljiti s počivanjem na seniku. Največji ognjenik bruha Za največji ognjenik na svetu štejejo vulkan Krakatau, ki leži na istoimenem vulkaničnem otoku med Sumatro in Javo. Že delj časa je ognjenik miroval, sedaj pa je zopet začej bruhati. Seveda je njegova erupcija silno vznemirila prebivalce, ki so se razbežali na vse strani. Otok Krakatau je sedaj primeroma dobro naseljen. Nizozemska vlada, ki vrši na njem nekake vrsto upravo, je že odposlala tjakaj svoje vojne ladje, ker se boji, da bi zaradi erupcije izbruhnili nemiri. Zadnjič je ognjenik bljuval 1. 1883. Vulkan je razdejal polovico otoka, ki je poprej meril 33 in pol štirijaških km. Od tega ozemlja je ostalo za prebivalstvo samo 15.3 kvadratnih kilometrov površine. Ob zadnjem izbruhu vulkana je izgubilo življenje 20.000 ljudi. Posledice izbruha so se poznale daleč naokoli; pomračilo se je nebo in tudi morje je strahovito valovilo. Razstava «Neodvisnih» je bila 19. t. m. otvorjena v Parizu. Naša slika prikazuje Charlesa Gučrina «Dolly». Papiga, ki kliče na pomoč V pariški ulici Joffroy so se vzbudili neke noči prebivalci radi opetovanega krika: »Strahopetec, pusti me!« S policijo in nabitimi samokresi v roki so vlomili v zaklenjeno stanovanje, odkoder so se kriki še vedno ponavljali. Našli niso nikogar. V nekem kotu je stala edino zelena afriška papiga, ki se je zabavala s kričanjem tistega stavka. Drugi dan se je stvar na policiji razjasnila. Lastnica papige je bila gledališka igralka, ki je pri učenju neke uloge pogostoma ponovila iste besede in žival si jih je zapomnila. Nesrečni milijoni Mrs. Mary Lathan v Londonu je vložila tožbo za ločitev zakona in je navedla kot vzrok preveliko — bogastvo svojega moža. Deset let sta živela zakonca skromno in delavno, a zelo srečno življenje. Nekega dne pa je postal mistr Lathan srečen dedič. Takrat se je vse spremenilo. Ljubita se še vedno kakor prej. toda družabne obveznosti in družabno stališče moža zastrupljata ubogi bogati ženi življenje. Družba ji ne daje nobenega zadoščenja, ker je preveč prazna: dela nima in ga tudi ne sme dobiti, ker je nje mož tako visoka glava; milijonov pa ta tudi noče podariti v dobrodelne svrhe: tako ji je življenje neznosno in se je morala hočeš nočeš odločiti za razporoko. Sodniki so tožbo zavrnili. Ce bi bil mož česa kriv, bi ji moral po eventualni ločitvi izplačevati ogromne alimente — in to bj bila spet nesreča zanjo. Ker pa ni kriv in ker tudi ona ne more prevzeti nobene krivde nase, mora vztrajati _zlepa ali zgrda v svoji neprostovoljni preobilici in v počasni blaziranosti, ki razdira temelje tega nekoč srečnega zakona in ki se je najbolj boji. Nesrečna trinajsta Na Poljskem se pripravljajo volitve v poslansko zbornico in v senat. Večina strank je že vložila svoje liste. Ko jo je vložila dvanajsta, je nastal mahoma zastoj, ker so se preostale stranke ustrašile te časti, da bi bile kot trinajsta na vrsti. Že pri prejšnjih volitvah se je zgodil incident te nenavadne vrste. Takrat so si zadnje stranke pomagale na ta način, da so sestavile skupno listo iz samih strankarsko neopredeljenih oseb. Tokrat so jih iz zadrege rešili komunisti, ki so po nekajdnevni neodločnosti pogumno stopili s svojo listo pred glavnega volilnega komisarja. General Goethals je 21. t. m. umrl v Newyorku. Rojen je bil leta 1858. v nevvyorškem predmestju BrookIynu ter je dovršil vojaško šolo v West«Pointu. Zaslovel je leta 1907., ko mu je prezident Roosevelt poveril nalogo, da dovrši Panamski prekop, ki ga je dotlej gradila neka francoska družba. Okrajšani Strindberg Robert Loraine je spravil na londonske gledališke deske Strindbergov »Mrtvaški ples«. Ker si je pa dovolil razne okrajšave po angleškem prevodu. ki je narejen po že itak krajšanem ameriškem prevodu, je nastopil švedski konzul Sundstrom z odločnim protestom v »Timesu« proti Loraineovim uprizoritvam. Sundstrom vprašuje Angleže, kaj bi dejali, če bi v inostranstvu na takšen način vprizarjali dela kakšnega angleškega genija. Tudi »Eve-ning Standard« in »Sundav Times« sta nastopila proti Loraineu, ker je ta pri nekih prejšnjih uprizoritvah zabranil vstop njunima kritikoma. Jackie kct finančnik Jackie Coogan, ki šteje danes šele 13 let, se ni znal uveljaviti v najkrajšem času samo kot filmski zvezdnik prve vrste, temveč je genijalen tudi kot izkoriščevalec svojih ostalih talentov. Svoje dohodke si zna povečati namreč z zelo pametnim vlaganjem v plodo-noisne nepremičnine. V Los Angelesu je lastnik terenov in poslopij v skupni vrednosti poldrugega milijona dolarjev, ogromno zemljišče ima pri San Diegu, v Newyorku poseduje trgovino, ki je vredna 300.000 dolarjev. Kar pa ima naloženega po raznih bankah v gotovini, bi zadostovalo že za celo življenje kakemu petrolejskemu kralju. Konjske dirke v Vincennesu Konj «Uranie», ki si je v nedeljo priboril «Prix d' Amerique». Slikar z okultno inspiracijo V Niirnbergu vzbuja že nekaj časa največjo senzacijo nenavaden slikar, či-jega izredne zmožnosti proslavlja tudi že svetovni tisk. zlasti na Angleškem, kjer je bil pred nedavnim razstavil svoja dela. To je 551etni Heinrich Niisslein, po pravem poklicu trgovec z umetninami in starinar. Baš to, da ni po življenskem poklicu slikar, za kar mu manjka tudi vsake šole, vzbuja še večje začudenje. Kot sin revnih starišev^je obiskoval samo nekaj razredov ljuaske šole. Poleg tega je treba vedeti, da je Niisslein skoraj slep. da dela v somraku ali pa v popolni temi, ne da bi niti gledal na platno, na katerem mu pod rokami na čudežno hiter način rasejo najlepše slike. Po navadi mu zadostujejo 3. 4 minute, kvečjemu 10, samo največje slike mu vzamejo 20 do 40 minut. Dela pa na vse mogoče tehnike, tudi v barvah, pri čemer pa se ne poslužuje čopiča, temveč golih prstov. Že iz teh podatkov je razvidno, da ne gre za običajnega slikarja in sploh ne za običajnega človeka, temveč za osebnost, ki je obdarovana z okultnimi silami. In res dela Niisslein samo v takšnem stanju, ki je podoben transu, le d» ohrani tudi v takšnem momentu popol- Proces dr. Kramama in smrt grofa Pogajanja med grofom Sttirgkhom in dr. Kramafevim zagovornikom. — Doktor Kramarevo pismo cesarju. — V trenutku, ko bi moral zagovornik izročiti to pismo Sturgkhu, je bil ta ustreljen. Znani češki novinar Vincenc Cervin-ka, ki ga je, kakor znano, med vojno vojaško sodišče skupno z dr. Kramarem in dr. Rašinom obsodilo zaradi veleiz-daje na smrt. izda v kratkem svoje spomine, ki jim je dal naslov »IVloje avstrijske ječe». Iz te knjige priobčujejo praški «Narodni Listy» nekaj velezanimi-vili odlomkov, med katerimi je najbolj zanimivo poglavje, ki se nanaša na smrt bivšega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Sturgkha. V tem poglavju pripoveduje Cervinka med drugim: Mnogi avstrijski politiki in državniki niso odobravali, da so bili dr. Kramar, dr. Rašin in tovariši postavljeni kot civilni ljudje pred vojno sodišče. Splošno je bilo znano, da je to obsojal celo takratni min. predsednik grof Stiirgkh, govorilo pa se je tudi. da sam cesar Franc Josip ni soglašal s postopanjem vojnega sodišča proti dr. Kramaru. Grof Stiirgkh se je na vse načine trudil, da bi to zanj neprijetno stvar tako ali drugače spravil s sveta. Najraje bi imel, da bi se proces proti dr. Kramaru in tovarišem po vladarjevi naredbi kratkim potom ustavil. V to svrho je imel opetovano sestanke in posvetovanja z dr. Kramarjevim zagovornikom doktor Koernerjem. Prvotno je grof Stiirgkh nasvetovaL naj bi dr. Kramar svoje-ročno pisal cesarju Franu Josipu pismo, v katerem bi ga naj prosil za pomilostitev. Ta načrt je padel v vodo, ker je dr. Kramar z vso odločnostjo odklonil, da bi prosil za pomiloščenje. Po daljših posvetovanjih in pogajanjih sta se grof Stiirgkh in zagovornik dr. Koer-ner sporazumela, naj dr. Kramar napiše cesarju pismo, v katerem se naj pritoži proti posezanju vojne justice na polje, ki spada pod kompetenco civilnih sodišč in ga prosi, da v tem oziru intervenira. S tem načrtom je bil zadovoljen dr. Kramar, a tudi oba njegova soobtoženca dr. Rašin in Cervinka. Grof Stiirgkh je obljubil, da bodo doktor Kramar in tovariši takoj izpuščeni na svobodo čim mu dr. Kramar izroči po dr. Koernerju dotično na vladarja naslovljeno pismo. Stiirgkh je pri tem stavil samo en pogoj, da se dr. Kramar in oba njegova tovariša ne vrnejo takoj v Prago: Dr. Kramar bi se naj za nekaj časa nastanil v Salzburgu, dok- tor Rašin in Cervinka pa v Gradcu. Dr. Krama? je po dogovoru z doktor Rašinom in Cervinkom ono pismo napisal v petek 20. oiktobra 1916. in ga takoj nato izročil svojemu branitelju doktorju Koernerju, ki bi ga imel v soboto 21. oktobra ob 3. popoldne osebno izročiti ministrskemu predsedniku. Doktor Koerner bi naj posetil Stfirgkha v nedeljo 22. oktobra takoj na vse zgodaj zjutraj, da bi izvedel cesarjevo končno odločitev. Medtem so dr. Kramar. Rašin in Cervinka seveda že sanjali o svobodi ki jim zašije že v nekaj dneh. Toda prišlo je drugače! V soboto popoldne 21. oktobra so bili obtoženci proti pričakovanju poklicani na sestanek s svojim zagovornikom, in sicer prav v času. ko so mislili, da je dr. Koerner na posetu pri grofu Sturgkhu. Cervinka pripoveduje: «Ko smo stopali po hodniku, sem že videl zgoraj stati dr. Koernerja, nenavadno nervoznega, rumenega, tako rekoč zelenega v obličju. Silna živčna napetost se je odražala z vseh potez na njegovem licu. Takšnega še nisem videl nikdar. Molče je nam podal roko in ko je straža odstopila, je nas odvedel v sosedno sobo. kjer je skrbno za sabo zaprl vrata. Dr. Krama? se je v skrajni napetosti obrnil nanj z vprašanjem: «Kaj je? Kaj se je zgodilo?* Dr. Koerner je s tresočim glasom spregovoril: »Zgodilo se je nekaj posebnega! Strašna stvar! Grof Stiirgkh je mrtev!»... Priznati je treba, da nas je ta vest zadela, kakor grom z jasnega neba. Doktor Koerner je nadaljeval: «Danes ob pol 3. popoldne je grofa Sturgkha prav, ko je pokosil, ustrelil neznan človek v jedilnici hotela «Meissel & Schaden». Zvedel sem to v trenutku, ko sem ob 3. popoldne prišel v ministrsko predsedstvo. kakor je bilo dogovorjeno, z dr. Kramarjevim pismom v žepu.. V skrajni razburjenosti smo ga jeli spraševati: ^Ustreljen? Kdo ga je ustrelil? Zakaj je bil umorjen?* Vse naše nade so mahoma splavale po vodi.» Tako opisuje ta dogodek Cervinka. Kakor je znano, so dr. Kramar il-škova. blagajnik Janko Liška. Drosve-tar Franio Seručar: odborniki: Ivan Muršec. Pene Ronsrador. Miha Brišniik in Vera Kaičeva. PTUJ. Na pustni torek, dne 21. februarja t L popoldne bo priredilo Kolo jugo-slovenskih sester v Ptuju v telovadnici »Mladike« otroško maškerado. Matere, ki se za to zanimajo se vabijo, da pridejo po podrobnejše informacije k društveni tajnici s. Koomutovi. 193 SLOVENJGRADEC. Sokolsko društvo v Slovenjgradcu je imelo svoj redni občni zbor 14. t. m Udeležil se ga je kot delegat župnega starešinstva mariborske sokolske župe br. Mačus. Po pozdravu staroste br. dr V. Železnikarja, ki je v kratkih besedah očrtal delovanje društva v preteklem letu ter se zahva'il vsem, ki so društvo v tem letu podpirali, so sledila poročna oosameznih furnkcijonarjev, ki so ipokazaia, da je bilo društveno dedovanje v minulem letu prav živahno. Zlasti je članstvo zanimalo poročilo br. blagajnika, ki je poročal, da je bil celokupni denarni promet v l. 1927. Din 97.132 m se je fond za zgradbo Sokolskega doma pomno ili za 31.377.65 Din. tako da znaša letošnje čisto premoženje s plačannim stavbiščem vred 92.560.81 Din. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki se ie na I. seji prednjaškega zbora in na I. seji upravnega odbora konstituiral ter mu zopet načeiuje br. dr. Železnikar. V spomin pok. dT. Ferdu Pimatu so mesto cvetja na grob darovali za Sokolški dom v Slovenjgradcu razni rodoljubi skupno 1300 Din. Vreče novt u! i3bijene' vseh vrst ter JUTO za embalažo :ma vedno v- . zalogi Nrio Um. MIlana Slomškova ulica ! i PODRUŽNICA LJUBLJANA (Afilacija banke Čeho-Siovaški Legifi v Pragi) se je preselila v novo urejene prostore na Mestnem fe*gu štev. 5. / / Mehko purauovo pene, kilogram 15— Din, mehko k košfe perje, „ 15*— „ gosie perje „ 100--*- „ f/anko Maribor, vreče računamo po lastni ceni. proti povzetju Manje kakor 5 kg ne oddajamo po pošti, 5 kilogramov pursnovega ali kokošjega perja 110-— Din, 5 „ gosjega perja 535'— „ bruto za neto. Iranko po pošti proti predplačilu zneska Eksp. družba Matheis, Suppanz in drug Maribor BaHBBBBBMaaHBHBaeeseHMHSBBGB Originalne barve. i/ratrlce (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostil specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Telef. 2980 zajamčeno prvovrstne kakovosti rttfd? tvrdka lahvala. Za vso ljubezen, sočutje in spremstvo pri pogrebu moje nepozabne prijateljice Anice Pfeifer se vsakemu in vsem skupaj iskreno zahvaljujem. Izrecno se moram zahvaliti preč. g. stolnemu kanoniku Jos. Volcu za številne in. preprijazne obiske in za ljubeznivost, katero ji je izkazal ob njeni smrti; dalje vodstvu manjšinske šole v Ljubljani, kakor tudi vsem cenjenim staršem za skrb pri pogrebu, da je kljub slabemu vremenu toliko učencev in uifenk spremilo k večnemu počitku svojo bivšo, nad vse blago voditeljico. Vsem številnim spremljevalcem in vsem darovalcem cvetja tisočera zahvala! V Ljubljani, dne 25. januarja 1928. Msrifd Jeglič, učiteljica. Zahvala. Za iziaženo sočutje povodom smrti nepozabne žene in ljubljene mamice ter za počaščenje njenega spomina ob priliki pogreba v Ljubljani in v Škofji loki, se v svojem, v imenu svojih otrok ter ostalega sorodstva vsem prav prisrčno zahvaljujem Dr. Tone Jamar. Neuenburg katoliški dekliški penzionat. V bližini jezera. — Vrt. — Tennis. — Jezerske kopeli. — Popolno naučenje francoskega jezika. — Tuji jeziki. — Trgovski predmeti. — Steno. — Dactylo. — Glasba. — Umetna in ročna dela. Izvrstne reference. Po pojasnila in prospekte se obrnite na go. ravnateljico v Faubourg du Ciet 21. Za našo barvarno bombaža, volne in umetne svile, katero barvamo v niti, na aparatih in v kosih, sprejmemo zmožnega mlajšega barvarskega mofstra po možnosti jugoslov. državljana. Eventuel-no sprejmemo mlajšega kemika, ki bi imel priliko se počasi izučiti v omenjeni stroki. Pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja na Beogradska Tekstilna industrija a. d. Beograd-KIanica. 110 ca 15 tisoč kilogramov flirbda DRAGO HflDL, Novo mesto. . III ■ ■■■»! m% ' ' Zahvala. . - 0 Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda lože fii posestnika in vrvarskega mojstra se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gosp. davč. upravitelju J. Staretu za njegov trud in požrtvovalnost za časa bolezni in smrti, pevskemu društvu Lira za ganljive žalostinke, Narodni čitalnici, prost, gasil, društvu, meščanski korporaciji, za častno spremstvo, kakor vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Kamnik, dne 25. jan. 1928. ŽALUJOČI OSTALI. POZOR! Glavno zastopstvo za SHS za ženske in moške klobuke in vsakovrstne pritikiine predamo trgovcu, ki ima dosti kapitala in garancijo za prevzemanje komisijonalnega skladišča. Vprašanja na Radio Reklam Jugoslavija, Subotica, poštanski pretinac 48. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro ordžje v komisijsko prodajv. 127*L Našega stegovodje K. A. E. ni več. Odšel je za vedno v večna lovišča. Lahka mu zemlja! Maribor, 24. jan. 1928. MARIBORSKI SKAVTI. t Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, brat, stric in svak g. Ivan Urbas posestnik in trgovec dne 25. januarja 1928 ob 4. uri zjutraj po mukapolni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek, dne 27. januarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Uncu. Unec, dne 25. januarja 1928. Elca, Viko, Janko in Slavko, otroci in ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospog Ferdinand Čebela zvaničnik drž. železnic v torek, 24 januarja, po kratki, mučni bolezni umrl. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, 26. januarja ob 4. iz hiše žalosti, Vič čuvajnica 645, na pokopališče na Viču. V Ljubljani, 25. januarja 1928. Žalujoče rodbine: Čebela, Keržič, Bokal. žšm Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franca izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom medicinskega oddelka drž. splošne bolnice in čč. sestram usmiljenkam za njih požrtvovalno nego. Nadalje iskrena zahvala vsem, ki so dragega pokojnika počastili s tako mnogobrojnim spremstvom na njega zadnji poti. V Ljubljani, dne 25. anuarja 1928. 2afc$oci ostali. Zane Orey: V 37 Železna cesta Roman. Allie je divje vzkriknila: v daljavi, onkraj poti na zapad, se je svetlikal dolga, bela, premikajoča se vrsta voz. Oteta je bila nevarnosti gladu in pustinje! Zahvalila se je nebesom in obljubila, da je ne bo sovražne usode, pa naj bi bila še tako okrutna, ki bi ji mogla omajati vero ali premagati njen pogum. Počakala je. Karavana je bila mnogo milj daleč od nje; karavana, ne fata morgana, varljiv privid širne planjave. Čakala je in prežala. Če so bile ure noči tako dolge, kaj ji je bilo teh nekaj dnevnih ur, ki so prinašale življenje in srečo! Naposled je Zagledala izvidnike, jahajoče na čelu in ob bokih Izprevoda, in vole, ki so trudom a teptali svojo pot. Karavana je bila velika, dobro opremljena, oborožena zoper vsak sovražni napad. Allie se je spustila z višine in je stekla proti poti. Kako kamenit je bil svet! Opotekala se je in noge so se ji šibile. Toda dospela je k poti, ustavila se in jela mahati z rokami. Neznanci niso bili več daleč od nje. Gotovo so jo bili zagledali. Kolovratila je dalje in pomahala iznova. Evo! Prvi izvidnik je zadržal konja. Pokazal je s prstom. Drugi jezdeci so se zgnetili okoli njega in karavana se je ustavila. Allie je začula glasove, vzkrilila je z rokami in poizkusila teči. Neki izvidnik je skočil s konja in ji je prišel naproti, s puško nared za strel Karavana se je bala sduSke zvijače. Mršavi, sivi starec se je naglo približal. »A to je belo dekle!« je začula njegov vzklik. Ostali so pritekli; tudi Allie jim je omahnila naproti. »Belo dekle v indijanski obleki!« »Ušla sem .. . Indijancem!« je zahropla Allie. »Odkod?« je vprašal stari, mršavi izvidnik. »Tam izza hribov — mnogo milj odtod.« Gruča okoli nje se je razstopila, umaknila se človeku visoke rasti. »Kdo je to — kdo je to?« je vzkliknli nagel glas, mehak in gladek, a z rahlim jeklenim prizvokom. Allie se je spomnila, da je že čula ta glais. Zagledala je velikega moža v dolgi črni suknji in širokem črnem klobuku, s cvetličastim telovnikom in vihrajočo ovratnico. Srce se ji je skrčilo v prsih. - »Allie!« je viknil glas. Vzdignila je oči in pogledala v temen, zal obraz, v španski obraz z mandeljnastimi očmi, črnimi kakor glogove jagode, polnimi mag-netične sile — v obraz, ki je mahoma zardel. Spoznala je moža, s katerim je živela pokojna mati, moža, ki ga je dolgo imela za svojega očeta: pustolovca Durada. Nato se je onesvestila. Ko se je Allie vzdramila iz omedlevice, je ležala pod platneno streho prerijske barke; več sočutnih žensk se je trudilo okoli nje. Durada ni bilo videti; a vedela je, da se ni zmotila. Voz je drdral po cesti, kar so dale volom moči. Karavana se je bila očividno ustrašila bližine Sjuzov in se je dvizala, da bi čim preje ušla iz nevarnega kraja. Na večino vprašanj Allie vobče ni dala odgovora; pila je z žejnimi požirki, jesti pa ni mogla, ker je bila preveč upehana. »Čigava je karavana?« je bilo edino vprašanje, ki so ga čuli iz njenih ust. »Duradova,« je odgovorila ena izmed žensk in glas, s katerim je rekla to, je pričal, da je Durade važna osebnost. Allie je spala, spala mnogo ur in dremala nato s kratkimi presledki. Karavana se je ustavila. Allie je čula stare, znane ji pojoče krike volarjev. Kmalu je bil okoli nje tak hrup in dirindaj, da se je povsem prebudila. Še trenutek in morala je biti pripravljena, da pogleda Duradu iz oči v oči. Kaj naj mu reče? Koliko mu sme izdati? O materi niti besedice ne! Njegova obzirnost do nje bi se zmanjšala, če bi prišlo na dan, da ji leži mati v grobu. Zakaj Alličine matere se je Durade vedno bal. Ženske, ki se je Allie vozila z njimi, so ji pomogle z voza. Taborišče je bilo prav tako enolično kakor vsa ravnina; očividno pa ie morala biti v sosedščini reka ali lokva. Allie je videla, da so njene spremljevalke edine ženske v karavani; preprosta bitja, nerodna, toda prijazna, vajena trdega, poštenega dela — bržkone žene oboroženih stražarjev odprave. In nekaj trenutkov potem je Allie zagledala Durada. Prihajal je k njej. Kako dobro ga je pomnila! Toda čas, ki je bil minil od tistih dob, in prehod iz otroka v ženo se je zdel neizmerno dolg. Govoril je z ženskami, kažoč tja, kjer je bila ona. Po vedenju in kretnjah je bil videti omikanec in gentleman; a poznalo se mu je, da je to, kar ga ie imenovala pokojna mati — propalica in izvržek družbe, pustolovec, žrtev podlih strasti v Šiški Naslove ma Celovška cesta šit v. 53 sprejema oglase t-r da e naslove malih o^las v Ekspozitura „J&it[*a" oglasov Din 2*— HaroaJLa, ut, ara- dopisa, ločo&uja, ntaliA- oglašat,, ta- poslah, na, Oglasno od 'j-l-L 1..L_ » /_. ___ tiaUk -Jutra,', IsubJjarLO, VrvJtrKcnjco^.TaL ib. JLalo oglasi,, hi, slu £t/o u poj r-tui&ualsui, vl roajaL ruo rvcuruLfuu obcuisloavsaka, bosa-da, pcu~ — Najmanjši TJi&sak Vin, 5—. Vrtsh^butco za, šifro duv j pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Uja irtstojbui* ji vposia, lo obuvam, o asiročdom,, so>-cxr s* oglasu ** prvobčuot. Ctkovno racuA, polhu- tra, rulsuc* (ftbljsuia.šl ttS/z. kolodvorom 86 Motvoz ^pago) feupite najceneje direktno » tovarni Mehanična vrvarna Sinkover Grosuplje 261 Najlepša drva Cebin, Wolfova ulica 1/11. U Radio Neutrovoz - aparat, ugodno prodam. Dopise pod šifro »Neutrovos* na oglasni oddelek »Jutra*. 2367 Sode hrastove, vinske, od 200 do 700 litrov, v najboljšem stanju, takoj za rabo, po ugodni ceni proda Novako-vič, Ljubljana, Kolizej. 1724 Pristni kožuh za žensko narodno nošo prodam. Na ogled v modni trgovini Podkrajšek, Jer-čičev trg. Perje gosje, račje, kokošje in pur je proda v»ako muožino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cekovee. Medji-murje. Telefon št 59. 60,8 535 Nogavice najceneje in najtrpežneje nudi M Gostinčar — Sv Petra cesta 38 917 Krojaško obrt prodam z vsem inventarjem v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2451 Črna moška Suknja skoraj nova, srednje velikosti, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2447 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam za 700 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2423 Hrastovo spalr^co pleskano. prodam za 2400 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2425 Pisalni stroj Remington - Sholes, v dobrem stanju, prodam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2102 Radio aparat štiricevni. z vsemi pritiklinami, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*. 2156 Ročni voziček večji, pisalni pult in bla-gajnični pult naprodaj v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici 2. 2473 Stroj za cufanje in stroj za odvijanje žime in afraka, poceni prodam. Sprejmem tudi tapetniškega vajenca. Rudolf Sever, Marijin trg 2. 2481 Spalmce masivne, češnjeve. lepe, nndi Ivan Mrhar, Stanežiče — Št. Vid nad Ljubljano. 2476 Čevljarski stroj Singer (Hohlmaschine) poceni proda Škof, Maribor, Pobreška cesta 9. 2494 Narodno nošo žensko, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas. oddelku »Jutra*. 24S8 1 ♦f/J/ cs mi >«;!,<-.'■-».• J. •in&m Ajdovo moko po 5 Din koruzni zdrob po Din 350, prvovrstne izdel ke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej umetni mlin. Javornik. Gorenjsko 40596 Vino letnika 1925 in 1926. belo in rdeče, lastni pridelek, v količini 130 hI proda po ugodni ceni Franc Gercc, veleposestnik in trgovec — Pišece pri Brežicah. 2438 Pristni prošek vino iz suhega grozdja pre-šano, razpošilja od 20 iitr. naprej po 22 Din s plačano državno trošarino po 8 Din Kupec ne plača nobene trošarine in nobenih doklad. D. Pačnik, veletrgovina z vinom v Laškem. 40608 KUpini Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir LJubljana. VVolfova ulica i 38 Lisičje, ivIhiiuB Nože io vse drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja ua. Florij.ioska ulic* št 9 47 Parni kotel stoječ, Xido ali Ideal, najmanj 85 litrov vsebine, pritiska 4 atm.. vendar prost koncesije, dobro ohranjen in malo rabljen, kupim Ponudbe ra ogla«ni oddelek »Jutra* pod šifro »Parni kotel* 2301 Dobava ovsa Razpisujemo dobavo 2000 kg ovsa. Ponudbe je vložiti do 7. febr. t. 1. na Direkcijo državnega rudnika Zabukovca. p. Griže. 2436 Špritz mašino dobro ohranjeno, kupi Josip Jesih, mesar, Medvode. 2464 Jermenico železno ali leseno, 2 m premera, 40 cm široko, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Radi§, industrija lesene volne, Zg. Polskava. 2493 Enodružinsko hišo ali manjšo stanovanjsko — kupim. Ponudbe po(i šifro »Biižina centra* na oglas oddelek »Jutri*. 2406 Hišo aH stavbno parcelo kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene in lege na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kupim*. 2441 Dobro gostilno z mesarijo in posestvom, blizu cerkve in tovarne, v bližini Celja prodam Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 2432 Hiša v Kostanjevici na Dolenjskem naprodaj. Pojasnila daje Ivan Javornik, Kranj 2368 Večja kmetija pri Stični, 15 minut od kolodvora, naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji. — Krasne njive, travniki in okrog 20 johov hoste Kupec mora prevzeti dva 76-letna prevžitkarja. Kupci naj se obrnejo do 15 febr. osebno ali pismeno na naslov: Ivan Sitar, Straža-Toplice. Cena 125.000 Din, polovico kupnine takoj — drugo pod ugodnimi pogoji 2467 Trgovino z vrtom, v predmestju prodam za 135.000 Din z zalogo in inventarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2474 Lep in suh lokal 40 m!, z električno razsvetljavo, primeren za pisarno ali delavnico, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2210 Pekarno kupim ali pristopim kot družabnik. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Strokovnjak*. 2482 Brivski salon v centru Ljubljane, radi družinskih razmer takoj proda Peterlin, Mestni trg št. 3. 2472 Poslovne lokale posamezno ali skupno, v i. in II. nadstropju, nasproti glavne pošte in 2 trgovska lokala nasproti kolodvora v Celju oddam. Naslov v ogl. oddelk i »Jutra*. 2450 Dobava opeke Razpisujemo dobavo 10.000 komadov zidne opeke Ponudbe do 7. febr. t. 1. na Direkcijo državnega rudnika Zabukovca p. Griže. 2437 Trgovino z mešanim blagom, na zelo prometni točki oddam radi odpotovanja v inozemstvo. Tudi stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodno*. 2412 Trgovino z mešanim blagom na deželi, z inventarjem in stanovanjem oddam v najem agilnemu, spretnemu trgovcu (samcu). Potreben kapital 50.000 Din. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Velik razmah 50.000 Din* 2468 Velik vrt zelenjadni in cvetlični, s cvetličnjakom in vsem potrebnim orodjem oddam v najem s 1 februarjem t. 1. Vrt se nahaja v najboljšem stanju. v krasni solnčni legi na periferiji Ljubljane — Vrtnar brez otrok ima prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodnost*. 2317 Zemljišča 10—15 ha želim v večletni najem. Pogoj: črna. vlažna prst, hiša, v bližini železniške postaje. Ponudbe z navedbo cene in podrobnim opisom na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zemljišče*. 2458 Vinotoč ali branjariio vzamem v najem ali na račun, event. kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Vinotoč*. 2497 Stanovanje 3—4 sob s kopalnico, želi rodbina brez otrok za 1. maj Ponudbe na poštni predal 209. 2380 Stanovanje lepo in veliko, oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2382 Balkon, stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, kleti, pralnice in vrta, oddam s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mirje*. 1970-a Stanovanje s 4 ali več sobami in pritiklinami išče mirna družina v sredini mesta, s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »M. K 6*. 1817 Lepo stanovanje v vili, podobni hiši, s sadnim in zelenjadnim vrtom, solnčna lega, v Laškem, zamenjam s trisobnim stanovanjem v Mariboru. — Event. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Laško 76*. 2373 Stanovanje 2 lepo opremljenih sob in kuhinje takoj oddam družini brez otrok za 1300 Din mesečno. Plačilo četrtletno naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Meblirano stanovanje 1300* 2449 Sobo parketirano, z elektriko — event. t vso oskrbo oddam starejšemu gospodu s 15. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2077 Sobo event. z vso oskrbo želi uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »1. februar*. 2461 Sobo takoj oddam v bližini Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2445 Opremljeno sobo event. z uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2454 Sobo preprosto, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2443 Opremljeno sobo oddam v centru mesta. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2438 Prazno sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo v centru želi mirna stranka (le odrasli). — Plača dobro. Ponudbe pod »Odrasli* na oglasni oddelek »Jutra*. 2455 Sostanovalca boljšega, sprejmem z vso oskrbo' v Skotji ulici 13 — pritličje, desno. 2483 Čisto sobico oddam mirni, čez dan odsotni gospodični v Flori-janski ulici 27/1. 2489 Opremljeno sobo s posebnim vhodom želi soliden gospod za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Separirana soba*. 2478 Majhno sobico v centru oddam s 1. febr. gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2477 Opremljeno sobo solnčno, sredi mesta, za 1—2 osebi, na željo tudi prazno ali s popolno oskrbo, oddam s 1. februarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2491 Pri profesorju je dobro stanovanje za 1 dijaka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra* ali pismeno pod »Dobra hraaa in nadzorstvo*. 2480 Krasno sobo v bližini kavarne Evropa, udobno opremljeno, popolnoma separiran vhod, elektrika in parket, oddam le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra i 2498 Sobo z vso oskrbo ali brez oddam 2 gospodoma na Aleksandrovi cesti. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra*. 75 kom. delnic Obrtne banke prodam za 3700 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mari-boru pod »Delnice 75*. 22S6 Kuharico ali natakarico z osebno pravico, želim kot družabnico. z 20 do 30.000 Din. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Skupni začetek* 2406 2 gospodični želita dopisovati z dvem3 inteligentnima starejšima gospodoma. — Dopise pod značko »Crnolaska in Blon-dinka* na oglasni oddelek »Jutra*. 2393 Soliden gospod želi znanja z gosipodično, staro 17—19 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Soliden 69*. 2 i69 Mlada dama samostojna, želi prijateljstva. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tujec*. 2459 Samostojna gdč. s premoženjem in lastnim stanovanjem, želi v svrho ženitve ie resno mislečega gospoda, v starosti 30—10 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Značaj 30*. 2391 Resnega znanja radi poznejše ženitve žpli čedno dekle, iz dobre hiše na deželi, neomadeževana, stara 22 let, z lastnim pohištvom in 10.000 Din gotovina, z značajnim gospodom. v dobri in stalni službi, do 40 let starosti. Cenjene ponudbe z natančnim opisom in naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Diskretnost 29*. 2429 Kmalu se je razvila veselica. Najpreje je bila velika tekma v skakanju. Prestolonaslednik Skočikrak je pal s konja in se je udaril na glavo. A takih stvari je bil že vajen; smejal se je in nič ni maral za to. Druga toeka sporeda je bila plavalna tekma. Vsak plavač je moral vleči za seboj cvetlico, na kateri je stala druga žaba. Najtežje je bilo baš to, da si trdno stal na pe-stiču cvetja, ki je brzel po vodi. Vsak trenutek je kak tekmovalec strbunknil ▼ vodo. Godbe! Vse vrste inštrumenti najceneje. Sprejemam popravila za tvarno. Glavno zastopstvo in zaloga Jo? ko Grom, Vrhnika. 2053 Kratek klavir skoraj nov, naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2446 Velik pes mešane bernhardinske pasme, beločrn, klican na ime »Sambor*. se je zatekel. — Kdor bi ga izsledil, prosim naj mi ga dovede proti primerni nagradi. Josipina P o d k o v, mesarica, Sv. Petra cesta 7. 2418 Masko ciganko svileno, posodim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2134 Idealno nežno polt dose-žete z vstrajno uporabo Creme Vivandou Puder Vivandou dobite v pariumeriji Strmoli Ljubljana, Pod Trančo 1. 2286-a ki ;e dobro uveden v Vojvcdir, Sr mu, Hrvatski ia Sloveti ji, išče nameščenja. SAMILO HEFTER, Subotica, Jelačičeva ulica broj / Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik&r. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeriek. Za inseratni (M je odgovora Alojzi} Novak, Val v Ljubljani