6tev. 300.
Trst. v nedeljo 27. oktobra 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
Tvttl ob nedeljah in premikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. F'jiifnićne Slcv. se prodajajo po 3 nvč. (*>stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarel« šter. po 5 nvč. (10 stot.) OULASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mwi. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aids^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč l*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 me.ece O K; na n»-
ročbe brez doposlane naročnine, se np.avi ne ozira, ■arooalna m n«d»IJ»ko IzdanJ* „EKNOotr' stan«: »•
oolo Uto Kron 5*20, xa pol lato. Kron 3 6O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Kefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna »Edinost', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranllnRnl račun Jtev. 841-652. TELEFOM It 11-57.
Balkanska epopeja...!
Trst, dne 26. oktobra.
Po knjigi zgodovine človeškega rodu bi pač zastonj iskali iista, na katerem bi bili zabeleženi dogodki, ki bi se dali primerjati s tem, kar se sedaj viŠi na Bal-kaEii. Poleg strani, ki so popisane z raznimi izdajstvi, prevarami in zlodeli, sploh čini, ki izvirajo iz nebrzdane človeške strasti — |e v knjigi zgodovine pač tudi listov, ki nam pripovedujejo o samozatajevanju, požrtvovalnosti in veliki domovinski ljubavi, lastnostih, ki so vedno Izliv najplemenitejših iloveških čustev. AH, kaj je vse to ptoti veliki epopeji, ki se odigrava denes tam doli na Baikanu ?
Poltisočletja je minulo, kar so divje azljatske tolpe pridrvele na Balkan, ki so ga ▼sled nesloge med krščanskimi narodi podjarmile v kratkem. Vsled nesloge teh ■arodov Je tudi bilo možno, da je peščica Azijatov pol tisočletja vladala nad njimi. Šele v minulem stoietiu so se osvobodile G nagora, Srbija in Grška, deloma vskd Ustne hrabrosti, deloma vsled pomoči Rusije, — Bolgarija pa izključno ob pomoči Ru-tije. Ali s tem je bil osvobojen Šele en del Slovanov in Grkov. Velik del je še vedno ječal pod krutim jarmom azijatskih baroa-rov. Milijon in četrt Turkov, gospodarijo nad sedmimi milijoni uboge in brezpravne raje!! Mejtem, ko je v mladi Srbiji, v mladi Bolgariji in mladi Grški pulzlralo tudi mlado in sveže življenje, mejtem ko je ljudstvo v teh novih državah živelo svobodno in srečno življenje ter se po vzpenjalo do vedno večjega blagostanja in kulture, je nesrečna raja pod Turškim jarmom živela bedno življenje sužnjev. A še tega bednega življenja ni bilo nikdar sigurno. Rodoljubom v svobodnih državicah se je krčilo srce, radi bi bili pomagali ; a kaj, ko je bila vsaka država zase prešibka, da bi se lotila Turčije. Na eni strani je bila ta še vedno velesiia, na drugi strani pa vsled medsebojne zavisti in so vraštva teh narodom in državic ni meglo j»riti do zveze. Konečco pa se je vendar-fe zgodilo ono, kar so zasužnjeni turški Slovani in G ki toiko časa in tako željno pričakovali. Mera njihovega trpljenja je pri kipela do vrha in Bolgari, Črnogorci, Šibi ia Grki so pozabili na rredsebojre spore in zsvistl, pozabili na medsebojno sovraštvo ter se ujedinili v namen, da osvobode svoje brate. In to je ono, kar dela vso to g -gantsko borbo tako veliko, tako veličastno ! V te) borbi ne gre za to, da bi bilo zadovoljeno pohlepnosti kraljev po novih zemljah, temveč gre za to, da se sedmim milijonom Slovanov in Grkov zagotovi človeka vredno ekzistenco. in v dosego tega namena se je dvignilo ljudstvo šti>ih državic: možje so ostavili svoje žene, očetje otroke, sinovi starše, zaročenci zaročenke i Vsakdo, ako je le sposoben za orož-e, je naložil puško ca ramo in odštl na bojišče. O Črnigori, kjer so celo ženske ■a bojišču in kjer ni ostal doma nihče, izvzemši betežnih starcev in otrok — niti ne govorimo. Srbija je poslala v Turčijo vse iKoške do 45 leta. Od Bolgarov je v Turčiji vsak sedmi moški, vštevši otroka in starca. Enako je tudi v Grški. Ves ta veli kaHski napor pa moremo pravilno ocenit! šeie, če pomislimo, da so te državice sta-
PODLISTEK
Osvrt
Slike iz tridesetih let.
Spisal Keaver Šandor GJalakl. — Prevel A. E.
—	Ti, duša, se tolažiš, kakor se znaš! Toda pomisli, ali nisi v nevarnosti, da napoči kedaj kak slab čas. In končno — tudi neglede na to, kako boš vztrajala poleg ne-ijubljenega moža ?
—	Hm — ako ne bom vztrajala, potem zopet vem, kaj naredim I Dandanes — hva!a bodi novemu Času — smo daleč odtod, da bi mislili, kakor so naše pokojne prababice, da mora žena trpeti tiranstva svojega moža. Poleg Ivana se ne bojim, da ne bi našla izhoda.
—	Ti zapustiš moža?
—	Naj je le prepričan, da mu ne oskrunim zakonske spalnice, dokler sem njegova soproga — je odgovorila Madlena, vsa razvneta v Kcu.
Doktorici je bilo žal, da ji je morebiti rekla kaj neprijetnega. Želela je pogovor obrniti na drugo stvar. „Take filozofije" ni marala, zapad pa še ni dal svetu Zoiž
vile na karto svojo bodočnost in celo vso svojo eksistenco, da so to storile kljubu nosprotovanju vse evropske diplomacije 1
Po vseh dosedanjih vesteh in uspehih zaveznikov je v največi meri opravičena nada, da ta vojna zvrši zmagonosno za balkansko zvezo. Nemški Usti tudi že računajo s tem. Ker je pa moderna turška armada delo nemških vojnih inštruktorjev, občutijo Nemci poraze turške armade nekako kakor svoje poraze. In to povsem opravičeno. B:ez ozira na to, da je Nemčija zaščitnlca Tuičije, občutijo Nemci in-stiktivho, da vsako ojsčenje Slovanov znači oslabljenje Nemcev. Po zmagonosnem obračunu balkanskih Jugoslovanov s Turčijo bi tudi položaj avstrijskih Slovanov In Jugoslovanov še posebej postal vse drugačen, nego-ii je bil doslej. Moramo dalje razpredati te misli, ker more čitatelj tudi sam izvajati zaključke iz naše gornje premise, a nam bo itak še prilike za razpravljanje o tem predmetu? K&kor rečeno, Nemci slutijo, da se pripravlja za nje nekaj neprijetnega. Batine, kl jih dobivajo Turki, občutijo Nemci bolj, nego oni prvi, ki so itak že v agoniji. Zato pa se tolažijo, da se balkanski zavezniki po zmagonosni vojni spopadejo med seboj. Ali tudi ta nada ostane le prazna nada. Zaveznice so si že v naprej razdelile svoje teritorije in svoje Interesne sfere. One delajo temeljito In resno. Italija je anektirala Tripoiitanijo na papirju, še predno je deželo zasedla. Balkanske zaveznice pa ne govore nič o kaki aneksiji, temveč uvajajo v vseh krajih, ki jih zasedajo njihove armade, svojo civilno upravo. To je jasno dovolj: 7u smo, tu ostanemo l Aaeksija, sicer ne na papirju, pač pa vla facti. In vse štiri zaveznice postopajo enako. Dokaz, da se to vrši sporazumio. Zato splavajo tudi te zadnje rade Nemcev po vodi. Usoda gre neizprosno svojo pot: na Balkanskem pozorišču se odigrava sedaj predzadnje dejanje Jugoslovanske drame. Zadnje dejanje se bo igralo kje drugje. Takrat tudi izven-balkanski Slovani ne bodo le gledalci, ki aplavdirajo, temveč posežejo tudi sami v razvoj dejanja na odru.
Pisma iz Koroške.
m.
Nemški Volksrat za Koroško. — Stališče deželne vlade in dež. predsednika Heina. — Položaj Slovencev in razmere v „Kat. političnem in gosp. društvu za Slovence na Koroškem".
Poleg raznarodovahvh društev „Siid-mark" in „Sehulvereia", katerih zistematično delovanje v nernškonacijon^lne svrhe sem vam zadnjič na kratko orisal, rni je Še omeniti delovanja nemškega „Voiksrata" za Koroško. Delokrog te najvišje institucije nemških nacijunaicev, v kateri so zastopani najvplivnejši nemški politiki: kakor poslanec Dobernig, celovški župan Metnic in drugi, se da prav dobro označiti z besedami načelnika „Volksrata", ki je zabičal nekemu slovenskemu uradniku, hoteč ga opozoriti na veliko moč in veljavo narodnega sveta: „Vergessen Sie nicht, aass der „V.lssrat" jamtiche stdlen besetzt, seibst den k etnsten Denerposten 1" (Ne zabite, da „Volksrat" oddaja vsa mesta, do najneznatnejše siužbe sluge!)
Sanda, da bi bila laka vprašanja na dnevnem redu.
—	Tudi Jez ti moram zaupati skrivnost 1 Sedaj se ne jezim več, toda prvi trenutek sem bila vsa iz sebe.
—	Kaj je?
—	Nič manje, kakor da se je zaljubil vame baron Martič, da je klečal na kolenih pred menoj in govoril nebroj neumnosti.
—	Ia ti?
—	Jaz sem se mu prvi trenutek kro-hotala na ves glas v lice, misleč, da se kakor navadno šali. Toda kmalu sem se prepričala, da govori resno. Potem sem se seveda razjezila — a ko to ni pcm3galo, sem se zopet razjezila in sem mu zagrozila z njegovim bratom. To je pomagalo in sedaj je zdrav, da, tolaži se že v družbi gospe Budročeve, ki je silno jezna na Muževića, da zadnji čas preveč zahaja v Lučevac, premalo pa k njej v Kianjčevac.
Madlena ni več poslušala p ijateijice. S išala je iz tretja sobe Ivanove korake in je bila zaradi tega vsa razigrana, skoraj plaha, kakor nevesta, ko pričakuje zaročenca. Z Ivanom Je prišel Kargačevic. Ne spretni dtbrosrčntž je skoraj s tež;irn korakom vstopil v salon, kakor bolni Ivan.
V resnici se vrše na Koroškem vsa nameščanja In premeščenja uradništvn, uči-teljstva, in v zadnjem času tudi duhovščinr, po inspiracijah „Vvlksrata", ki ne more trpeti slovenske inteligence v „ogroženih" krajih. Vsakega Slovenca, o katerem so izvedeli, da je narodno zaveden, proklamirajo za .hujskača" in tak<j poseza vmes .Volksrat", da ga stori „neškodljivega" in reši nemški „Besitzstand*1.
Na Volksratov pritisk poganjajo po dovršeni praksi eri koroških sodiščih najboljše in najvestne j še slovenske sodnike - Korošce iz dežele v kak zapuščen kraj; nam koreš kim Slovencem pa vsiljujejo često najzagri-zenejše nemškonacjjonalne strankarje, ki so slovenščine ali popolnoma nezmožni, ali pa govorijo k večjemu tisto spakedrano kurzev-sSto slovenščino, ki je ni možno razumeti, kakor kaže sledeči slučaj: Nemški sodnik v Piiberku (popolnoma slovenska okolica) pravi k obtožencu: „Sie sind angeklagt, am Grossfrauentag einen Bienenstcck ge-stohlen zu haben". A ker obtoženec ne razume nemški, tolmači sodnik: „Jas ti po-fedaj slovensko. Vi obtoženi, na velike žene dan Čebeli palico ukradli".
Ali noj koroški Slovenci mirno prenašajo tako profanacijo justice?
Nič boljše se ne godi drugim slov. uradnikom, ki jih povsod preganjajo, da so postali že bele vrane na Koroškem. Trn v peti je Voiksratu slov. učiteljstvo. Po njega posredovanju je dež šol. svet pred par leti premestil skoraj polovico slovenskih učiteljev na Nemško, kjer Jih je še sedaj deset v prognanstvu; na slovenskem Koroškem pa je nameššenih nad 50°/Q nemških učiteljev ! — Allni30 lo škandalozne razmere ?!
Pa tudi slov. duhovščini ne prizanaša Volksrat. Tudi duhovščina Je v zadnjem času istotako izpostavljena različnim šika-nam. Prizadevijajo jej krivico nad krivico kakor to kaže slučaj Borovlje, kjer je bil na slovensko župnijo — kljub odličnim slovenskim prosilcem — imenovan Nemec. (Ve-iiso je ttina kri-o, ker sedanji škof Ntmec, no rodu in miš jenju, ni nakionjen slovenski duhovščini).
Tako izpolnujo torej Volksrat od Sud-marke ia Šchulvereina započeto delo in sicer z vidnimi uspehi, ker se vse nlegovo delovanje vrši pod patronar.co naše dtž. vlade in so mu vse oblasti na usiugo. Posebno era dosedanjega dež. predsednica Heina se odlikuje po svojem odločno nemškem kuraj, ki ga je Hcin uvel kasor eksponent nemškega Volk^rata! Koroškim Nemcem bo moralo biti pač težko pri srcu ob nje^o-em cdhcdu, ker jim ni upati, da dobijo še kedaj za dež. predsednika tako zvesttga pristaša, kakor so g* imeli v osebi Heina. Toda Hein je šel, a Koroški Slovenci, ki smo doživeli pod njegovo viado tolik i udarcev in zapostavljanj — smo še ostali. Ne stavimo preveč nad tudi v novoimeno-vanega dež. predsednika barona dr. Tries-Skene — o katerem nam je znano, da je sodeloval pri češso-nemškl spravi — in je dobi! cd osrednje vlade nalogo, posredovanja med N^rnci in Slovenci na Koroškem! Vsenakor se pa nndejamo, da nam bo bolj pravičen.
Doslej smo spoznali načrte, po katerih delujejo Nemci in sredstva katerih se poslužujejo v dosego svej h ciljev.
Madlenina in doktoričina navzočnost ga je zmedla popolnoma, dasiravno je bil vsak dan ž njima v družbi. Toda to je bilo v Ivanovi sobi. Tu v salonu pa mu je bilo, kakor da se sestaja prvikrat ž njima. Vendar pa je bila njegova navzočnost dobrodošla gospema. Po Madlenlni izpovedi je bi o doktorici težavno, kako naj bi občevaia z Ivanom. Pa tudi sami Madaleni je bilo laglje, da niso bili samo trije. Po prisrčnem pozira"u z gospema je Ivan nadaljeval svoj razgovor, ki ga je imel s Kargačevičem v svoji sobf, ko S2 je oblačil. Prijatelj ma je moral, kakor vedno, pripovedovati, tej se godi zunaj in kaj se de'a za narodnost. OdKar se mu je povrnila zavest, je vedno mislil na svoje narodne želje in naloge. Pozabljal ni tega niti v trenotkih svojega največjega ljubezenskega entuzijazin?. In to ga je posebno vesel lo. Bal se je namreč še pred nekolik mi dnevi, da bi mogla biti ta ljubezen zapreka njegovim domorodnim čustvom in njegovemu delu. Sedaj pa je videl, da srce, razvneto po ljubezni še močneje ia burneje čuti za domovino, za narod in Slovan t/o. Gotovo je bil hvaležen Madleni in je sedaj gledal v njej izvor svojih d mcMubnih pobud ia čuste7. In ko
Hočem Vas p3 tudi neke iko se s rć nit z našimi skromnimi slovenskimi razmerami ter razmotrivati, v koliki meri odgovarja naše narodno gospodarsko in obrarr.^no delo ogroženemu položaju kor. Slovencev.
Imamo .Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem". Ta organizac a bi bila vspričo obširnega svojega delokroga pcklfcana v prvi vrsti, da z dobro zr soo-vanim narodno-gospodarskim delom s i be za uspsšen naprede . koroških S ovenc.v — ter da s sistematičnim smotreniTi delovanjem ustvari nepremagljiv jez proti vstm nemško-nacijonalnim aspirr.c jam. To 4 ojo nalogo pa bi moglo društvo izviŠe-ati v popolni meri le Udaj, ako bi na poalagi programa, odgovarjajočega (carodno-gv po-darskim) potrebam slov. ljudstva na Koroškem ter uvožajoč njega posebni zr -Čaj
—	združilo v svojem okvtrju vse naroa o-misleče koroške rodoljube brez ozira na razlike v političnem mišljenju. Le na ta način bi bilo moglo vzbuditi splošno zanimanje za društvo in skrbeti za njega usp no delovanje.
Da pa pol. društvo ne more vršiti s oje naloge tako, kakor bi bilo spričo sedar ega položaja potrebno, leže vzroki delorr.i v tem, da si je društvo — vsled pristo k SLS, katere program skuša danes uveljavljati — odbilo marsikaterega slov. rodolju ki se ne more strinjati s sedanjo enostransko politično smerjo, bodi pa tudi, da je celo v vodstvu pol. društva — vsled pcm. nj-kanja samostojnega programa — pogrešati enotnega naziranja in sporazumljenja g'ede delovanja društva v društvenih stvareh> kar istotako ovira vsak njegov razvoj. Ni še dolgo temu, ko se je odličen odbornik pol. drLŠtva izrazil, da v kor. slov. politiki pogrevamo predvsem lasnega programa, kateri nedostatek občutimo postbao za časa volitev, torej ob priliki, ko vsaka strarka razvija svojim volilcem svoj program — Če'.udi dostskrat pobarvan z različnimi barvami.
Posebno neplodna je bila vsled tega šolska politika, ki je obstajala večinoma le v negaciji dosedanjega Šolskega sistema. Šolsko vprašanje se rešuje z n; še strani večinoma samo s kritiko šolstva in učitelj-stva sploh, opuščamo pa skoraj vsako pozitivno delo za zboljšanje naših, res afrikan-skih šolskih razmer, ker stranka nI skrbela za naraščaj slov. učiteljstva In pol. vodstvo še danes nima pozitivnega šolskega programa. Potemtakem mora bi:i umevno, da v Šohkem vprašanju — ki pomenja za nas koroške Slovence eksistenčno vprašanj i — niti za kerak nismo napredovali.
Vodstvo pol. društva pa tudi Še drnes rado naglaša, da izvršuje — kljub pripaoanju k S. L. S. — program nepozab ;ih n, šth koroških prvoriteliev EtaspUlerJa ia Jinežiča
—	toda, kdor ima nekoliko upogieaa v tedanjo plodonosno dobo, na katero se Koroški Slovenci vedno s ponosom oziramo, mora priznati, da sta ravno omenjena voditelja hodi a čisto samosto^ia pota ter £ta, uvažujoč posebno koroške razmere, povdar-jala odločno narodno stališče, vsled čerar so ju na Kranjskem čes o označćli za J be-ralce". — V tem pa v di: :o nasprotujoča si nazranja, pol. vodstva ker mimo programa S. L. S, na katerega je pol. društvo k l sor tolifeo vezana, ni možno izvrševati Š^ drugega, prvemu nasprotujočega programa.
ie gled?l svoje rane In se spora!n|aI, da Je z veseljem prelival kri za svoje prepričanje, je nekako sodil, da ima še več pravice in dolžnosti, da neomajno deluje za svoje domovinske ideale. Zaradi tega mu Kargače-vič nikdar ni mogel dosti napripovedati, kako žive njegovi mtadi prijatelji In o njihovih osnovah in sklep.h. Derkosovo latinsko pesem sta se Kargač^vić in Ivan že naučila na pamet, ia ravno tako tudi Štoosos: „Piač domovine 1" — A dasiravno je Kargačevič sam rad prfpovedota! In vprašal sveta Ivana, vendar pa je več? at začel razgovor o Hani, ki jo je ijub l t olj In bolj, dasiravno je samo enkrat govoril žnjo. Mogel le imeti le melo upanja, vendar pa je pesnil pesem za pesmijo o svoji zmagoslavni ljubezni. Tudi danes je želel neko-likokrat začeti pogovor o njej, toda beseda mu nikakor ni mogla iz te ust, toda Ivcn ni hotel slišati o ničemer druger?!, kakor o gaju, Dra*koviču in o časopisu. Poleg teg- ^e Kargrševič prinesel novico, da raoiše g*-of DraŠkov:č v hrvaUkem jeziku knjižico o pravicah kraljevine ?n potrebi, da se u» de hrvatski jezik v javno življenje. Ivana ta novost zanimala teko z*!o, da je tudi v salonu začel govoriti o tem.	(Dal-e.)
Btran II.
„EDINOST" St. 300
V Tretn, dne 27. oktobra 1912
Skoplje je srbsko, Skader se predal Črnogorcem!
Padec Skoplja.
(Poročilo iz Vranje). — Danes ob 2 popoldne je prešlo mesto Skoplje v srbsko last. Sam prestolonaslednik Aleksander je prijaha! četam na čelu v mesto, pri čemer Je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Tur-šsa armada je bežaia brez glave v silnem nt-iedu. Že včeraj so Srbi začeli napadati Tu:ke in njihova kavalerija je razgnala cele j. r lice. Srbi so uplenili 30 izbornih turških topov. Turške oblasti so zapustile mesto, ar.nada pa je pobegnila proti jugu. Istotako se poroča, da so srbo-bolgarske čete že pred Velesom (KSpru'ii), kl so ga po drugih vesteh že baje tudi zasedle. Vojni plen srbske armade v Ku mano vem.
BELGRAD 26. (Poročilo srbskega tiskovnega urada „Edinosti"). Kakor javljajo raknadno, je znašal predvčerajšnjim vojni plen v Kumanovem 19 voz, 18 lopov in 10 i u traljez. Na srbski strani se je bojevalo 2000 prostovoljce^.
VuCitrn, Giijane in kačaniški prelaz v srbskih rokah.
BELGRAD 26. (Poročilo srbskega ti skovnega urada „Edinosti"). Včeraj Je srbska vojska zavzela Vučltrn in Giijane. Ka-čaniŠri prelaz so zasedli četnik?, Gljane pa prostovoljci, toda Turki so izjavili, da se vd^jo edino ie redni vojski, kar so tudi storil!. ko |e prispela redna vojska. V Ferizo-v ca so se Turki nekaj časa upirali, potem so se pa tudi vdali.
Srbi že v Mitrovici ?
BELGRAD 26. (Izv.) Tu se je raznesel glas, da so Srbi zasedli Mitro vico.
Časna straža ob grobe h carja Lazarja in sultana Murata.
BELGRAD 26. (Poročilo srbskega tiskovnega urada „Edinosti".) Iz Prištine Javljajo, da je srbsko poveljništvo namestilo častno stražo ob grobovih carja Lazarja in sulf^na Murata.
Zadušnica na Kosovem.
BELGRAD 26. (Poroči o srbskega tiskovnega uradd „Edinosti"). Predvčerajšnjim se Je vršila v stari kosovski cerkvi Gračanici zadušnica za stare in nove kosovske junake.
Sijajna srbska zmaga.
BELGRAD 26. (Poročilo srbskega tiskovnega urada „Edinosti"). Današnje avtentične informacije pravijo, da se je vdele-žilo bitke okoli Kumanove 35 000 Turkov. Srbi so bili razmeščeni na Starem in Ma-dem Nagoričevem. 500 Arnavtov je — po svt ji navadi — hotelo tudi tukaj prevariti Srbe. Dvignili so namreč na bajonete svoje bele kape v znamenje, da se udajajo. SrDi so na to takoj ustavili ogenj in se začeli približev ti Amavtom, da prevzamej j orožje. Ker so jih pa prej že parkrat prevarili, so se Srbi približevali zelo previdno. Pokazalo se js tudi takoj, da je bila srbska previdnost povsem na mestu. Ko so namreč bili Srbi oddaljeni od Arnavtov le še kakih 15 korakov, so ti začeli zavratno streljati. Tedaj Da so Srbi planili razjarjeni na izdajalske Arnavte in pobili vse do zadnjega moža. Djbro držanje prostovoljcev je odbilo turšfco konjico, ki se je umaknila. B j je traja:, kakor je sedaj ugotovljeno, celi dan v strelo, celo noč od srede na četrtek, pa do četnka popoldne, ko so se Turki umaknili. Bitke se je udeležavalo na srbski strani veliko število prostovoljce/. Po silnem napadu so Srbi Turke pognali v beg. Turki so bežali v silnem neredu, dočim se Je velika množica Arnavtov skrila po kleteh mestnih hiš. Vnel se je po ulicah mesta strahovit boj. Srbi so Arnavte deloma pobili, deloma po-iDvitl. Ubažal ni niti eden.
Preganjanje umikajočih se Turkov je začdo predvčerajŠnim proti večeru, ter se je na <aljevalo včeraj. Turke je dohitela najprvo srbika konjica, ki je provzročila med njimi st';šno psniko. Turki so začeli metali proč £uške in municijo, ter divje bežati. Eni so bežt.i proti Sfcoplju, drugi proti Velesu. Včeraj so Srbi preganjanim Turkom zopet uplenili trideset topov, silno množico municije in raznega drugega materijala.
Ferizović v srbskih rokah.
BELGRAD 26. (Izv.) Uraino se poioča, da je Verisov'ć v srbskih rokah.
Srbi in Črnogorci — združeni.
DUNAJ 26. (rzv.) Severna črnogorska kolona s p veljnikom Vukotićem se je pri Sjenici združila s 6rbi.
Turki zapuščajo Skader.
MILAN 26. (Izv.) „Secolu" se poroča s Cetinja: Tu pričakujejo, da se Skader vsak čas preda. Pravijo, da so Turki že začeli zapuščati mesto, utrdbe na gori Ta-raboš pa so že vse v Črnogorskih rokah. Turške oblasti že beže iz Skoplja.
BELGRA _ 26 (Srbski tiskovni urad.)
Jutri se izvede vse turške oblasti iz Skoplja, ker smatrajo padec mesta za siguren.
Skader je črnogorski ?
DUNAJ 26. (Izv.) Korespondenca „Slavlja" javlja iz Zagreba, da Je po tja prisoelih vesteh Skader že padel v črnogorske roke.
MILAN 26. (Izv.) „Corriere della Sera" lavlja, da se je Skader že predal, ali uradno še ta vest ni potrjena. Poroča se, da so turški topovi v Skadru že utihnili. Maiisori in Črrtogorci so napadali tekom noči Turke, ki so branili utrdbe na Tarabošu. Turki so se dolgo branili, a včeral jutro so se udali Turki na Tarabošu in v Skadru
Skader se je udal.
DUNAJ 26. (Izv.) Dane3 je turški poveljnik izvesil v Skadru belo zastavo v znamenje, da preda mesto Črnogorcem.
Črnogorci v bližini Prizrena.
CETINJE 26. (Izv.) Včeraj je imela divizila generala Vukotica hud boj pri Dja-kovici. Črnogorci so premagali Turke, ki so se umaknili proti Peči, pustivši mnogo vojnega materijala, pa tudi mrivih in larjenit). Gorskf vrhovi v okolici so bili že zasedeni po Turkih, ki so streljali s topovi na Črnogorce. Črnogorci pa so turško topničarstvo pregnali in postiraii tam svoje topove.
Črnogorci pod poveljstvom generala Vukotica, se združijo že v par dneh s Srbi v bližiai Prizrena, od kjer bodo Korakali skupno na Skopije.
Bolgarski naskoki na Drinopolje.
LONDON 26. (Kor.) Reuterlev biro poroča iz Scftje: Po privatnih poročilih iz okolice Drinopolji je bolgarska artiljerija s svojimi streli užgala del Drinopolja. — Bolgari so 'osvojili tri forte, f >rt Laro5, kjer so ulelii 1800 Turkov, fort Havaros in fort Sufilar, ter kolodvor, ki leži izven mesta.
Obsedno stanje v Drinopolju.
CARIGRAD 26. (Kor.) Mestni poveljnik drinopoijski je izdal strcge ukaze glede obsednega stanja, ki je razglašeno nad mestom. Prebivalcem je prepovedano, nakupovati velike množine živeža. Starci in bolniki, ki imajo še denar in živil za dva meseca, ter vse sumljive osebe se izžeDejo iz mesta. Sposobno prebivalstvo bo v si čaju potrebe moralo podpirati čete. Osebe, ki razširjajo vznemirljive vesti, se ustrelijo.
Drinopolje gori!
LONDON 26. (Izv.) „Times" ima od svojega vojnega izvestitelja poročilo, po katerem je del Drinopolja baje že v ognju. Bolgarske Čete so osvojile Karagač, postojanko na desnem bregu Marice in so začele bombardirati Drinopolje. Nekaj granat, ki so eksplodirale, je zažgalo mesto. Splošno menenje je, da se trdnjava uda tekom dveh dni.
Bolgarski poveljnik poziva Drinopolje k predaji.
STARA ZAGORA 26. (Izv.) Pri Imerušu južno od Drinopolja so Bolgari ujeli turški polk. Bolgarski poveljnik pri Drinopolju je že tudi turškega poveljnika pozval, da naj preda mesto in pričakuje, da se pride pogajat.
Bolgarski vojni plen.
SOFIJA 26. (Izv.) V Lozengradu so Bolgari dobili tolteo živil, da zadoščajo 2 meseca za 60.000 mož. V bojih pri Kirdžali so Bolgari dobili en mil^on nabojev, 40 zabojev municije in 4 zaboje grenat. V bojih pri Mehoniju so Bolgari uničiti cel ali polk turške pehote. Pri tem so Bolgari uplenili dva gorska topova in trideset zabojev municije. V noči od 23 na 24 so Bolgari zopet ujeli en bataljon regularnih turških čet ia en bataljon bašlbozukov.
Bolgarski kralj v Mustafa Paši.
SOFIJA 26. (Kor.) Kralj Ferdinand in kraljeviči s spremstvom so si ogledali včeraj mesto Mustafo Pašo, kjer jih je ljudstvo z duhovščino na čelu sprejelo z vsem navdušenjem. V mestni cerkvi se je vršila v navzočnosti kralja in kraljevičev slovesna služba bož;a. Kralj s kraljeviči se Je vrnil zvečer v Staro Zagoro.
Bolgarski ministrski predsednik o zavzetju Lozengrada.
SOFIJA 26 (Kor ) Bolgarski ministrski predsednik Gsšov se je napram nefcerau zastopniku avstrijskega c. kr. korespocdenč-nega biroja izrazil sledeče: Pomen padca Lozengradu je v dejstvu, da so imeli Turki v Lozengrada zbrane svoje najboljše čete in svoje najsposobnejše generale. Če se niso mogli vzdržati v tej močni trdnjavi, se bodo tudi dalje proti jugu težko upirali z uspehom. Zato bi bili danes oni najboljši prijatelji Turčije, ki bi jej svetovali, da naj ne nadaljuje brezvspešnega boja, in to čim preje tem boi je.
Najstrožje |e treba obsojevati one,, ki trde, da je ta vojna uničevalna vojna. Štiri krščanske balkanske države nimajo namena, da bi uničile turško prebivalstvo teh evropskih pokrajin. Će velevlasti odkritosrčno žele pomlrjenja balkanskega poluotoka, potem se da mir skleniti prav kmalu.
Lozengrad zopet v turških rokah?
FRAKFURT 26. (Kor.) .Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada (brzojavka je od včeiajšnjega dne ob 7 50 zvečer): Lozengrad (Kirkkilise) so Turki zopet zavzeli. Vest vzbuja tu živahno zadoščenje. Poveljnikom se je posrečilo zoper premagati paniko, ki je osvojila čete. Turške čete so zopet zavzele bojno črto, ki so jo zavzemale včeraj in so začele ofenzivo. To vest je sprejel vojni minister v trenutku, ko je , stopal v posebni vlak, da se odpelje v glavni tabor. Potrditve te vesti s kake druge strani ni. (Kdo bi pa to tudi verjel? Ur.)
Grki vzeli Koziani.
MILAN 26. (Izv.) „Secolo* javlja »z Aten, da je grška Ea alerijska briga 'a s poveljnikom Karakasom zavzela Koziani. S — Kralj je s princem Jurijem prispel v Laiiso, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
Grki o padcu Ser vije.
ATENE 26. (Ag. Havas.) Zavzetje Ser-| vije (Seifidže) po Grkih je prva znamenita • etapa helenske armade. Postojanko so Grki ' dobili s kombiniranim naskokom. Sovražne čete, ki so se morale bati, da Jih Grki obkolijo, so se v neredu umikale, pri tem pa so jih zasledovale zmagovite grške Čete. Izid bitke je povzročila večinoma hitrica, s katero se je gibala grška konjenica in artiljerija, pa tudi točnost in dalekosežuost izbornih grških topov. Atenski listi enodušno zatrjujeje, da je bil duša grške operacije sam prestolonaslednik, ki se je v boju zelo izpostavljal nevarnostim.
Iz Monasfirja v Carigrad!
DUNAJ 26. (Izv.) Berolinski ko-respondent dnevnika ,,Die Zeiti; je zvedel od korespondenta „Ruskega Slova'% ki pravi, da je zelo dobro poučen, da se bodo balkanske armade združile v Monastirju in od tam skupno marširale v Carigrad, dj, v njenem glavnem mestu diktirajo Turčiji pogoje za mir.
Pomnoževanje turških čet.
GARIGRAD 26 (Kor.) Snoči se je raznesel g'as, da sta dva močna oddelka ped poveljstvom Javsr in Torghur-paše pomnožila desno krilo desne armud;, vsled česar je njegov položaj zelo ugoden. Tudi levo krilo in sredina sta nekoliko pomnožena. Armenske čete še vedno prevažajo v E repo in sicer jih prepeljejo vsak dan po 15 000 mož.
Velesile bodo posredovale.
DUNAJ 26. (Izv.) „Mittagszeitung" poročajo iz Carigrada, da razven Anglije in Francije do danes še nikdo ni priznal svoje nepristranosti glede na dogodke na Balkanu. To dejstvo si tolmačijo v Carigradu tako, do bodo velesile kmalu zsčele posredovati in v tem so uverjeni tudi diplomatski krogi.
Naivni Nazim paša.
LONDON 26. (Izv.) „Standardu" poročajo iz C-rigrada : Nazim paša je izjavil, da jve, da pade Sfcader in zato noče tam we-igati nobenega vojaka več. Pač pa bo otroška igra, kaznovati Črnogorce, ko Turki premagajo v Macedcniji Bolgare in Srbe.
(Torej, Črnogorcev ne morejo, Srbe in Bolgare pa bodo 1 Op. ur.)
Avstrijski rdeči križ v Črnigori.
RIJEKA 26. (Kor.) Za Čmcgoro določena sanitetna kolona avstrijbkega rdečega križa je v Podgorici etablirala vojno bolnišnico, ki je pod poveljstvom pclkovnega zdravnika dr. Dimbergerja. Ambulanca pod vodstvom polkovnega zdravnika dr. Schin-dierja je odšla v Podhun k Črnogorskim če tam, ki operirajo proti Sšadru.
Knin za rdeči križ.
BELGRAD 26. (Iz/.) Mestna občina Knin v Dalmaciji je določila 10 000 K Iz občinskih sredstev za rdeči križ balkanskih dižav. _
IZ SOFIJE.
Grmijo topovi in pokajo puške na vseh mejah evropske Turčije. Prišlo je, kar je moralo enkrat priti in o čemer sem sanjal vse svoje življenje, a nikoli si ne bi bil mislil da pride to tako hitro in nepričakovano : balkanske države so se zjedinile, da storijo enkrat za vselej konec neznosnemu stanju na Balkanu. Ime carja Ferdinanda ostane z neizbrisnimi črkami zapisano v zgodovini balkanskega Slovanstva, ker njemu je vspelo to, za kar so se mnogi veiiki
možje trudili vse svoje življenje z jako slabimi vspehi. On je brez dvoma, kljub temu, da je neslovanskega pokoljenja, najveći med živečimi Slovani. On je pravočasno spoznal, da je njegova in njegove dinastije usoda tesno spojena z usodo bolgarskega naroda in je ves čas svojega vladanja z vsemi svojimi silami in z blestečim svojim umom delal za napredek in ojačenje svojega bolgarskega naroda in dovel Bolgarijo do tega. da mora v današnjih usodepolnih dneh igrati prvo ulogo v obračunavanju s turškim tiranstvom. Jaz, ki sem ga svoječasno v „Škratu" in „Edinosti" kritiziral, misleč, da je njegova politika v službi nemštra, spoznal sem v teh treh letih, ki jih živim ▼ Bolgariji, da Ferdinand iskreno ljubi bolgarski narod, da resno izpolnjuje svoje vladarske dolžnosti in gotovo ne pretiravam, ako rečem, da je najmodrejši in najbistrejši izmed vseh današnjih evropejskih vladarjev in da ga ni v Evropi diplomata, ki bi se mogel meriti ž njim. Vi nas pomilujete! Čemu, res ne vem ? Prej bi bili vi pomilovanja vredni, ker ne morete od b'izu pri-sostvati največjemu jugoslovanskemu prazniku. Kdor gleda ta narod, kako gre no vojno, mora res misliti, da gredo ii ljudje na kako veliko slavnost v Makedonijo, a ne na krvav ples. Bali so se Bolgari res, a ne vojne, marveč bali so se, da bi jim evropska „velemodra" in „veleskrbna" mačeha, evropska diplomacija, ne preprečila vojne. Bolgari trdijo, da morajo še-le na bojnem polju dokazati, da res zaslužujejo svobodo, ki jim jo je velikodušno podarila Rusija, požrtvovavši neštevilne tisoče svojih sinov.
S tem, da dovršimo od Rusije započeto delo, osvobojenje Balkana, izkažemo najuzvišenejše in najdostojnejše svojo hvaležnost velikodušni osvoboditeljici — tako govore bolgarski junaki. — Žal da Vam ne morem povedati in opisati vsega, kakor bi rad.
Bodite pa uverjeni, da preživljamo sedaj tukaj najdivnejše trenotke svojega življenja, ker „Sa istoka zora rudi, sav se Balkan od sna budi. Hajd u boj, hajd u krvav sada boj, Slovan mora biti svoj".
Noč in dan čujejo se tukaj brezkončni hurra! — da živeje vojnata! Navdušenje je prišlo do vrhunca. Vsaka četa, Iti odhaja na mejo, je spremljevana z burnimi vzkliki navdušenja in radosti.
Z Amelijo sva bila že mnogokrat aa kolodvoru pri odpotovanju vojakov; ali ni sledu o kaki skrbi, kaki tugi — sama radost, navdušenje, veselje. Sami pogumni radostni obrazi 1 Čuden, diven narod! Tak narod mora imeti bleščečo bodočnost! Gledal sem žene, hčere, ki so se poslavljale od svojih; iskal sem, da vidim kje kako solzo — niti sledi! Pravi Špartanci. In vi ste v skrbeh za nas I Ali vas ni malo sram pred svojimi bolgarskimi sestrami? V nedeljo smo bili zopet na kolodvoru, Amelija in žena nekega tukajšnjega hrvatskega prijatelji so okitile odhajajoče vojake s cvetlicami. Amelija šiva obleke za vojake, vsak dan se krega s sosedom Nemcem, ki simpatizira s Turki; danes mu je med drugim povedala, da se Nemci zato toliko srdijo, ker so upali, da pohrustajo Balkan; a oni nimajo tu ničesar iskati, ker so tu slovanske zemlje. Ne bojte se! Avstrija se ne bo mešala, ker je mednarodai položaj tak, da se nobena evropska država ne bo upala utikati svojih prstov v balkanski požar. Kar se tiče življenja, ni tukaj nobene nevarnosti, ker ima Bolgarska hrane dovolj za vse. Saj vam mora biti znano, da Bolgarija izvaža živež, torej ga ima več, nego potrebuje; letos pa je izvoz radi vojne zabranjen — ostane torej vse za nas.
Kmetom je vujna prav prišla; se vsaj po zimi ne bodo doma dolgočasili in bodo kaj videli po svetu. Kdo bi naštel vse karakteristične slučaje od teh dni. Dosti bodi en primer! Med drugimi, ki so se prijavili v „kazarmi" povodom mobilizacije, bil je tudi sivolas kmet. Kaj pa ti dedo tukaj? so ga vprašali. Eto na — jim je odgovoril možakar — prišli smo vsi; štirje sinovi in in dva zeta, pa še jaz ž njimi! Neka žena, ki je ostala sama s tremi otročiči, ki jih nima s čim hraniti, jih je ostavila, da skrbe zanje dobri ljudje — a ona hajd s puško proti Turkom. Da, take Bolgarke! V naši banki imamo uradnika, ki je penzijoniran polkovnik. Sedaj je seveda zopet v * službi.
USTREDNl BANKA ČEŠKIH SP0RSTELEN
VlajUd tajile * V o P r®]i?7e?!G2e4V0
Fiksne vloge pud najugodnejšimi pogoj1.
VADIIE II SaVCLjK • SSJiJMJiiuA.
Uradne are od 9. IJ-V, dop In 2 1 2 5 pop.
SOKIM
ln modno blago za gospode In gospe priporoča Izvozna
hiia Prokop Skorkovsky
i sin V Humpotcu, Celka. Vzarol na zahtov« frtnko. Zelo zmerne ce >e. Na telje dajam tukaj izgota.ljatt ge-•poske obleke.
ZCFIRE
očete imeti dobro obleko In po ceni? Ksm Armando Leni, ans
V Trstu, 27 oktobra 1912.
„EDINOST'* 3t. 300
Stran 111.
Včeraj nas je obiskal v uniformi. Dva mlada uradnika, ki še nista bila poklicana v vojake, sta ga vprašala nestrpno: (— med tem ko to pišem, poli 1 po noči, čujem zopet gromovite urra-klice zunaj —.) No, gosp. polkovnik, kedaj nas pokličejo, kedaj bo objavljena vojna? A on jim smehljajočim licem, kakor da obeča otrokom, da jih povede v gledališče: Čakajte, čakajte deca, črez dva tri dni prav gotovo I Kaj bi vi plačali, da bi vse to videl', slišali in čutili — a ubožci, malo ste predaleč.
Po zmagah pri Kumanovem in Lonzengradu.
„Agramer Tagblatt" ocenjuje pcmen teh
zmag tako-le:	, ,, x
Zdi se, da je vojna ze na pol odločena s tem, da so Bolgari vzeli Lozengrad, Srbi Kumanovo (ta ključ do Skoplja), Grki pa Seif.dže, vrata Elascne. Turčija je potisnjena nazaj na vseh čitah in nobena poročila o zmagah in nobene strategične pretveze ne morejo več vzbujati dvomov na napredovahu zvezanih balkanskih dižav. Vsa Evropa je presenečena po teh prehitevajočih se dogodkih na bojiščih. Vse one, ki so še do Včeraj verova-i v militarično premoč v svoji notranjosti razorane in razsute turške države, so sedaj dcgodki drugače poučili. Turčija, nje čeie, ki so bile nekdaj strah C/rope, so danes poražene od malih balkanskih držav. In zdi se, da je bolni mož na smrtni postelj«. Dan 24. oktobra ostane za evropsko Turčijo zgodovinski dan in bodi slika po dovršeni vojni taka ali taka : dnevi Loztngrad?, Kučanovega in Serfidža ostanejo dnevi žalosti za nekdaj mogočm Kalifat.	__
V plamenih ves žari Balkan...
V plamenih ves žari Balkan, blisk mečev seče tmine — v navdušen boj hiti Slovan mad klete dušmanine'1
Hej, sokol Jug, kje tvoj konjič ? sinovi, kje sokoli? In zvezda Miloš Obilič ob carskem kje prestoli?
Zasužnjen, v sponah težkih — lev Slovan je dvignil glavo, začul je Vile gorske spev in šel na bojno slavo !
Oj kuku, lele! — pisk, vihar, ▼se ljute nam nevolje i — Zajaši — divni car Lazar «a boj v Kosovo polje 1
Sramote mi smo jedli kruh m pili žolč s solzami — Svobode car — slovanski duh aa boj gre zdaj pred nami l
Osvete ogenj plani v grod, junaški duh davnine — Na bojni spremi nas pohod ovenčaj s slavo sine.
Gre naša vojska kot vihar — kot meč, ki v noči pada; Vsi: Črnogorec, Srb, Bolgar naprej do Carigrada !
*
* *
Kjer se Marica šumna pretaka — naša desnica je od junaka... Zvezde — oči nam zro iz temine, vsklik naš glasi se: Smrt na Turčine 1 K harfi doneči pesem nam bije: Daleč in blizu tja do Turčije! Duša kipi nam srce vzigrava —, kliče k svobodi mati nas — Slava!
BRZCUm/NE VESTI.
Sprememba carinskih postavk v Argen-tiniji.
BUENOS AIRES 26. (izv.) Vlada |e predložila parlatneniu zakonski načrt, ki znižuje carino na živila in sledeče predmete: Sukanec, pohištvo, delavsko orodje, bomba že vin o, železo, torbice iz jute ali platna, papir in drugi konsumni predmeti. Zato se pa predlaga zvišan e carine za luksus predmete, kot avtomobile, manjše iadlje, dele vozov in svileno blago.
Turška carina.
CARIGRAD 26. (Kor.) Carinska uprava naznanja, da se mora plačevati za blago iz Bolgarije, Srbije, Grške in Črnegore 100% uvozna carina. Nadalje mora biti to blago opremljeno s provenijenčnim certifikatom.
Židje molijo za bolgarsko zmago.
SOFIJA 26. (Kor.) Po naročilu velikega rabina se bode po vseh sinagogah na Bolgarskem vršilo bogoslužje v zahvalo za bolgarsko zmago. Židovska občina v Scfiji se je organizirala, da uredi z lastnimi troški bolnišnico za ranjence.
Italijanski konsulati v Turčiji.
SOLUN 26. (Kor.) Na italijanskem kon-sulatu v Solir.u so zopet izvesili italijansko zastavo.
Patrijotizem bolgarskih Židov.
SOFIJA 26. (Kor.) Po predlogu višjega rabina se bodo vršile po vseh sinagogah v Bolgariji zahvalne božje službe za zmago bolgarskega orožja. Sofijska židovska občins je na svo-e lastne stroške organizirala bolnišnico za ranjence.
Bivši sultan — vojn! poročevalec.
CARIGRAD 26. (Izv.) Tu se zatrjuje, je bivšega sultana Abdul Hamida na izrecno sultanovo željo niso odvedli v Bruso, temveč je ostal v Carigradu, da se udeležuje vojnih posvetovanj.
Tržaški Slovani za brate na Balkanu.
Nadalje so darovali sledeči gg. po K: N. N. 6, Petar Jeraj 20, Ante Pogorelec 25, Fran Matejčić 20, g.ca Vintrova nabrala po gled. predstavi 24/10 31, B. M akovac 5, Iv. Bidovec 20, Vasilije Guštlna 80, v gostilni Oflar nabrali gostje 3, v zadevi društva na Padričah v gostilni g. Župana nabralo za črnog. rud. križ 4 50, Rodoljubi v Trebčah dodali 5, Jerica Pttrovčič 5, K. Zečehen 5, Jakob Klemene 100, Jožo Orebič 10, Davor i Vladimir Orebič 15, nabral za jugoslov. ranjence med mladino v Piiskovicah 7. N. N. 10, N. N 5, N. N. 2, N. N. 1, N. N 1, Petar Miže 3, Jakob To mine 5, Franjo Žagar 100, Kap. S. Dabinovlć 150, od dr. J Jedlcvvskega daljnih 1 28, Joan Ferluga 3, Gjuro V. 10 Ant. Topić jun. 250, G. Mi-kuličić 100 P. S. Langheim 40, N. N. 40, N N. 100, Eettore Pollich 500, A. Sarjano-v:c 100, N. N. 30.
Skupaj K 1812 78 včeraj Izkazano . 13431 40 Skupaj K 15244 18
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 5 je preminul po dolgi in mučni bolezni tukajšnji trgovec in posestnik, gospod Josip Gre-g o r i č. Tržaški Slovenci so izgubili v pokojniku odločnega, značajnega in požrtvovalnega rodoljuba, a politično društvo »Edi nost* svojega bivšega večletnega marljivega odbornika, ki ni nikdar imel izgovorov, da bi se odtegnil narodnemu delu. Pogrešali ga bomo tem teže, ker nas zapušča v najlepši moški dobi. Politično društvo in tržaško Slovenstvo mu ohranita hvaležen spomin. Gospej vdovi in drugim sodrudnikom pa izrekamo najprisrčneje sožalje.
Pogreb se bo vršil danes cb 3 30 popoldne iz hiše žalosti Bairlera vecchla št. 31.
Nafe vesti o zmagi Bolgarov v Lozengradu. Vest o padu Lozengrada nam je bila potom korespondenčnega biro a potrjena tficijelno že v četrtek popoldLe okolo 3. ure. Okolo 11 zvečer pa smo prejeli lelefonično potom Dunaja podatki o izgubah in o številu ujetih Turkov, kakor smo iste razglasili pre včeranjim s posebnimi letek* In priobčili v včerajšnjem izdanju. No, v začetek zvečer smo bili previdni in smo z vso rezervo le omenili doŠiih nam vesti. V petek zjutraj pa smo prejeli brzojavko iz Scfie — oddano ob 11 zvečer od znane nam ostbe, tržaškega Slovenca, ki že p?r tet biva v prestolnici Bolgarske —, v ka teri so bili podatki še bolj detajlirani. Ni bito torej več razloga, da ne bi priobčili toli važnih in za vse Slovanstvo toli razveseljivih vesti. In vspričo dejstva, da je analogne vesti priobčil tudi Reuterjev biro — torej zavod, ki je znan po svoji resnosti, da so jih priobčili tudi nemški listi (četudi s pripombami) in da predvčeratjja „Wiener Allg. Zeitung", ki je baje v kehtaktu z avstrijskimi oficijelnimi krogi, priobčuje vest, da je bilo ujetih mnogo tisočev Turkov potem nikakor Še nt ugotovljeno, da so one vesti brez podlage. Kvečjemu se more reči, da ta ali ona potrobnost ne odgovarja dejstvem.
To pa stoji: zavzelje Lozengrada po Bolgarih je uvrstiti med najsijajneje čine, kar Jih beleži zgodovina voin in poraz Turkov je bil katastrofalen. To pa je menda — glavno 1	_
„Triester Zeitung" ni sestra „Triester Tsgblatta" samo po dejstvu, da ima tett gospodarje in — branitelje, ampak tudi or vesteh z balkanskega bojišča. Združene balkanske države morajo biti poražene, a Turki morajo zmagovati! Če ne drugače, pa vsaj na — „Triesterčinem" papirju. Tako je „Triester Zeitung" še v svojem predsinočnjem izdanju z mastnimi čr/.ami naznanjala velik poraz Srbov pri Kumanovem po krvavem boju. Poraženi Srbi da so se morali umakniti na srbsko ozemlje.
Tako je »Triester Zeitung" puščal^ Turke sijajno zmagovati še zvečer, dasi so
-Rapier a Cigarettes
Nova trgovina

AH9 Industria inglese
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 (jsstjses)
Velik izbor oblek za moške in dečke.
Angleški rarglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANf AZIJA".	Cene, da se ni bati konkurence
AR fURO M0DRICKY
Prodajalnlca manuf. blaga In drobnih predmetov Trst, nI. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 6 40 do 18 —, volnene K 3 — do 20 —, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera.
•. - ..v. t. '
Dr. Pecnik
Zr$\x via S. Caierina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: lll/»—1 in 7—7l/,
SBSSSSSSSSBSSSSiS^^
ALOJZ KRŽE
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342.
Priporoča cenjen, občinstvu svejo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
Fratelli lauber
Trst, ulica Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje«
Dr. Al. Martinem
Cesar e Cosciancich Mficssijonirani zobo-tehniH »
ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barrlera vecchia 33
II. sad. Telefon 1708.
Sovama čevljev
MODU?
v Trstu
130 lilijalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Ccrso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-6-vis ul. Madonna del Mare)
FinI čeuljl po ljudskih cench. Izključena vsaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K	7*60
„ Box.............9-50
„	fini Goodjear Welt . . .	„	13*50
„	„ amerikanski . . . .	„	11* —
n	„ „ najfinejši „	17'—
nizki čevlji črni......*	6*—
„ zelo fini črni.....„	11*30
„	amerikanski luksua - .	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni „Romana*4 ....	K	3*20
lakasti „ . - . .	„	4*20
nizki čevlji, močni.......5*—
„ „ chevreau . . . .	„	7*50
„ najfinejši Goodjear Welt »	11*—
„ amerikanski luksus . .	»	13*—
„ m v barvah .	„	14"—
„ „ lakasti . .	„	15'—
Čevlji visoki In n zki za otroke od 2 TL dalj 3.
CORSO 27. Ul. CAOflflfl 11.
vmtmmu m
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MART N SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domaČega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
1
1912
1913

Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za madrace, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti).
Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga.
V največji slovenski trgovini
Križmančič & Bresčak
Trst, ulica Nuova štev. 3?.
Zmerne cene. DomaČa in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo fra >kc.
Stran IV.
„EDINOST" št, 300
t
i
Zsio§a dalmatinskem uina
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu
ilip ivanišević, Trst
ulica Valdirivo 17. lelefon 14 05.
— Prodaja na drobno in na debelo. —
GOSTILNE : „Ali- Adria'-, ulica Nuova __. štev. 18 in gostiln ^-Buifo , Piazza
LGioseppina Stev. 7. v katerih toči
W svoja vina pive vrste.
E
blago za Ssnske In sukno za moike obtok«, zadnje mode razpošilja najoeneje Jugoslovanska razpožlljalna
R. Stsrmecki v Celju St. 302
Vzcrol in oenlk, čez tisoč st/ari t slikami ooštiln« prosto.
Restauracija FINDIM6
T^slj oslogne If
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA
Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja
Prva sisačka rakotvorni ca tambura S. Stjepušin
SISEK, (Hrvatska). Odlikovan na pariški izložbi leta 1900 in na milanski izložbi leta 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice ima razna godala kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oku rine itd., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilu-s tre van cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj.
V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom „Tamburica", ki prinaša razun poduka krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 kron.
Cea. Icr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
v TRSTU
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju.
streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Živijenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Drniška gla-nloa In rezerve dne 31. decembra 1911
Deluiška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00.— Statutarični rezervni zakladi . . „ 5.000.000.— Po-ebna rezerva dobička . . . . „ 2.000 000 —
Razpoložljiva rezerva....... 3.000 000 —
Izredna rezerva za škodo . . . . „ 1.000000'— Pobožna premijska rezerva .... 2.000.0'!0*— Rezvrve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ-
ljenskih zavvrovanj....... 128.397.539 05
Premijska rezerva zavarovanj proti
elementarnim nezgodam . . . „ 11.411560.17 Rezerve za visečo škodo ...... 4.713.482.61
Skupaj . . K 168.994.604.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869-34. Za3;cpstva v vseh deželnih g'avrih mestih in važnejših kraj h A st^o-Ogrske mo ar Ijo.
Oea. priv in kr.
|Fvslryski kreditni zavoč
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnice in reserve 243.000.000 krom.
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
sprejme v Bvoje
]?is!en$ vsraosta^ celice
zdelane od svetovnr- tvrdko Arnheiui v Eerolim proti .požaru in vlomu, pohr&c: Lđ cpr.vijanje v-*tanot, kakor tudi ea^ao po hre.no z i. prti ii zavojev, trr d& v dotičnih j oklenil celicah v najam
varnostne stuambice (safes) t-
racličnin velikosti, v katerih se lahko shranijo vred
aostril papirji, llatlr.e, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi cdpret kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranitas vloge na knjižic*
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/o
Reutni davek plača direktno zn*^.
Savi tudi z vsemi Lanbovnlml posli, tei zavarovanjem proti zguoam na žrčbwnju.
„ALLA FIDUCIA"
/elika zaloga izgotovlj@nih oblek za moške in otroke Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata).
Paletots iz črnega sukna, močni, za moške........od	K 18*
Rtnglan modernih uzorcev iz angleškega blaga......,,	„ 21'-
Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga.....„	,, 19*
Deške obleke ,, „ „ „ ,, .....„	„ 14-
Paletot za otroke v modernih barvah...........,,	,,11*-
Otr ške obleke v vseh barvah in oblikah.........,,	,, 6'-
Moške hlače iz sukna........................,, 5*-
VSE PO TOVARN1ŠK'H CENAH

— dalje
»j
Za bližnji spomin mrtvih (1. novembra)
se dobivajo pri cvetličarju
GlOUANNI flERLSHZ, Corso 39
velika izbor vencev iz biserja, porcelana in svežega lovorja (specijaliteta) ter tudi krizantemi, c pres in vsakovrstno okrasno rastlinje. — Cene brez konkurence.
„UND£RWOOD"
Prva svetovna znamka.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sera odprl gostilno
Ana Merldionole
C&mpo Belvedcre št. 3
kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domače tovarne in imam ni razpolago vedno gerka in mrzla jedila. Abonnement za kosila In večarje. cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča
Leopold Oergsn.^
Mio n 1070 I Povsod 7imo, slovito In priljubio d 10/01 Ijenn domačo sr.ditvo. Pri večjih natočbah znatne zniž&ne ceno.
LEKARNARJA
fi. 7hserry trnlssm
postavno lavarovan. — Pristan jamo z nuno kot varstvena znamko. Proti vBaki faleifiiaciji se bo strogo postopalo na podUgi pravice. Ta balfam je n-JboljSe zdravilo pljučnim ia prsnim boleznim, kailju, hri^avosti, težkemu dihanju, pljnč-emu kataru in osobito proti influenci Blabi prehavi, ielod-Aoeuia krču, anetja jetti in oblsti, proti oslabeli st' preh a-je Ju. rotiobolu iu ust-, i m boleznim, proti trganji', opeklinam kotnim boleznim itd. *»/, ali •/, ali vtlika steklenica K 5"60
Leksr? arJa A.Thierryja
1 Ste peresno J^im mazi o N^Sr^f
edino pristno * 1 ;—J » v o le« il- J
ržm
llCH GltNj
^ Mt. W	ta«
i LTUkt, b
zanesljiv
no za raue, otekli ne .od stra- % ji *: f njuje iz telesa	ttsiMUTSej?
vae Škodljive sno7j ia večinoma nameetuje muCn* operacije. Učinkuje tudi prot.9t.mm ranam.
Ove dozi staneta samo krore 60 stotink.
Dobiva se: Lekarna pri Angelu varahu, ADOLF
THCERRT, PrćgTada pri Rogatcu. Prodaja se
v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah dro ž.
Pekarna In slaščičarno
Josipa Zavadlal
Trst, Uls Madonnlna St. 12.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri \ steklenicah. Sprejema se kruh in drugo \ pecivo. Postrežba na dom.
EMILIR CEREGRTO
Campo Ban Giacomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst
Velika zaloge dvokoles
In kmetijskih strojev, gramofonov, orkestroro/ pri B^tjeX-U»
Oorloa, Btolna alloa št 2 in 4. Mehanična delavn oa. — Prodaja na obrete. Ciniki franka. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oeni.
Calfe 1*110 \
w
11« obroke
Trst, ulica Hfltfonnlnn 5
Popolne sobe, zelo fia?, s »lidne. poslane doi>ro izdelane č r8te; svetle in nepoli" rane ter p<ist.niezno pchiStvo, tudi i-, lezno; šivalni Htroji, stenske u:e, slike, (tglednla, manuf. b'tigo. • Zmerne cbp.c
(NOVA KAVARNA)
Trt Piazza Batriera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbrra časni-k v Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert Telefon 19-81. Poleg kav_roi se nafcaja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se p~< dajaj » mrzla jedila, vi o in Preherjevo {.>ivo. Sprejemajo se naročila na dom. Pri oroča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik
V najkrajšem Času se otvori nova trgovina
steklenin, porcelana, galanterij s. blaga
tardke A. PALME i Co, dražbe z o. I.
Trst, ulica Campanile št. 21.	Telefon 21-16.
Telefon 21-16.
Za dela na domu je steklar vedno na razpolago.
Izvežbanega
stenografa
oz. strojepisca
sprejme takoj
odvetniška pisarna Drja. gost. 6;c-gerina in Drja. €Sv. Siavika.
_ Plača po dogovoru.
! 1L
D 1=30
Mehanična kleparska delavnioa za kov.nske izdelke
Giusto Pilottl fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 1S-3B.
Riva Pescatori Štev. 14
Specijaliteta : ladijske svet Ijko Posoda in škatlic iz belei in kamn»-b'irrne pločevine. — Žlebot i, cevi in zidne obloge iz katerekoli snori ▼ kosih po dva metra (brez zveaavo).
n
Odprl se je
ufet Bolle
v Rojanu, ul. Montorsino 9.
Prodaj« se vsakovrstno presajeno mesa in klobase. — Točijo se izborna vina ia prvovrstno pivo. — Zi obisk bo piip»r©«»
Fran Balie* lastnik.
Zslojfl sodčskou za ulao
starih, že rabljenih, in novih, iz debelega ===== lesa, z belim železom.
7rst - ulica paduina št 10 - Trst.
sinser Co M. Ur. n šivalne stroj«
Trst, ulica Carlo Ghega št. 13.
Popravila strojev vseh vrst, strokovnajiko <a najceneje. Brezplačen pouk v šivanj«, tozm/b
- in krpanju.	—
Šivalni vzorci in ceniki zastonj.
^T ODLIKOVANA
tržaška praMna abuoal
ULICA G108UČ CA1DUCCI ŠT. 21
Barun različnih izberov naj&nej^ h molkih in Eea-skib oSural po najnlžUh oenah se prodajajo t«dl
po izre-Jnin cenah :
Jsnjo SsJsO .If s trakovi . . . . po K IfV— U3njs Boscalf z elastiko . . . . po K lO'— Js |o SojLCalf o .lika 09rOy . . po K IG 50 Usnju Soxcai( z zapon^mi Triamph po K 10 50
£n=:ki ica dečke 1 K uinnj. - V6okov. blago L vr*t*. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Kupim čiste, bele, suhe gobe.	'
Ponudbe, z vzoicem ter navedbo cene za 100 frg franko Praga, prosimo na naslov:
Vydrova tovarna hranil,
PRAGA VIII.
V Trstu, dne 27. oktobra 1912.
»EDINOST« at. 300
SiraL V.
Kmetijska družba za Trst in okolico.
Zakaj se združujetro ?
j.Zadnv narod s chudobou ziipa-sici na Evrope bez dobrych financi, bez kapilalu nic valneho neporldi, ani svoje prava pfirozena nauhaji... Nam Slovanum treba vSelikvch jed-not, abi ruzne sily a schopnosti v jakousi delnou celitost spojov&ny byly, chceme li se dobrych pro-spčchu naditi. [Noben narod v Evropi, ki se bojuje s siromaštvom, ne more brez financ, brez kapitala nič velikega storiti niti svoja prirojena prava doseči... Mi Slovani potrebujemo razna združenja v ta namen, da bi bile sile in zmožnosti v delavno celoto spojene, ako se hočemo nadejati dobrih u>pehov|.
Te velepomembne besede je napisal dr. Fr. Cyr. Hampelik, narodni mučenik, narodni buditelj, pisatelj in oče češkega kmetijskega zadružništva.
Kaj je pravzaprav dovedlo kmeta k zadružni ideji? Brezdvomno velikanski socijalni in gospodarski razvoj tekom zadnjih desetletij je prisilil in privedel kmetovalca do tega, da je začel razmišljati, kako bi si izboljšal svoje žalostne razmere.
Prvi so začeli delavci v tovarnah, rudnikih in drugih podjetjih zahtevati izboljšanje svojega gmotnega stanja, zvišanje plač, skrčenje delavskih ur itd. V to svrho so se združili in si ustanovili svoje organizacije, delavska društva, potom katerih se uspešneje bojujejo za svoj kruh. Kar bi en sam ne mogel doseči, to jih doseza sto ali tisoč, ki so združeni v mogočno zvezo. Vsak dan lahko opazujemo, kako hrabro se bojujejo in kako se večkrat tisoč združenih delavcev postavlja za pravice enega samega člana. Zmaga je večinoma na njihovi strani. Vse to pa dosezajo delavci le s skupnim delo-vaijem. Zares občudovanja je vredna ta velikanska organizacija našega preprostega delavstva.
Pa tudi industrijci, obrtniki in trgovci so uvideli, da posamezni ne morejo ničesar doseči. Združili so se in si ustanovili posebne zveze, takozvane „kartele" in „truste", kar opažamo posebno v Ameriki. Le združeni lahko varujejo svoje stanovske interese, le združeni lahko dražijo svoje izdelke.
Vse te organizacije različnih stanov vplivajo močno na ostale neorganizirane stanove. Stan, ki je danes neorganiziran, uničujejo drugi organizirani stanovi. In tako neorganiziran je bil še do pred kratkim kmetijski stan.
Po vzgledu in doseženih uspehih drugih iteaov potom združenja, pa tudi vsled sile, je slednjič kmet uvidel, da po stari poti ne gre naprej. Iz njega srede so nastopili možje rodoljubi in začeli snovati razne kmetijske organizacije, ki so se danes razširile v naravnost ogromnem obsegu in ki z velikim uspehom ščitijo njega stanovske interese.
Življenje je že tako, da včasih samo tare človeka, da izgublja vse veselje do dela; saj so skrbi za obstanek čimdalje večje, dela na kmetih čimdalje težja, dohodki čim dalje manjši — sploh vse narejeno tako, da bi dostikrat ta ali oni najrajše položil roke ▼ naročje in pričakoval z nekakim turškim fatalizmom popolnoma flegmatično in brez prevdarka, naj pride, kar hoče. Človek je pa že po naravi ustvarjen tako, da si rad ohlaja vroče misli in njegovo trpljenje je mnogo, da, polovico manjše, ako se je zaupal prijatelju, tovarišu, da ž njim misli, ž njim trpi, m delata skupaj načrte za boljšo bodočnost. Zato so se začeli ljudje združevati, da skupno lažje prenašajo trpljenje in težave, ki tarejo posameznega in da skupno razmišljajo, na kateri način bi si olajšali skrbi ali si pomnožili svoje dobrostanje.
Naraščanje stroškov kmetijskega pridelovanja, draginja vseh gospodarskih potrebščin, pomanjkanje delavcev, oziroma poslov, delajo kmetovanje zgubonosno, če se po starem naprej gospodari in če kmetovalec ne skuša več pridelovati in bolje vnov-•evati svoje pridelke.
Kmeta torej more iz sedanjega opasnega položaja rešiti eainole boljše gospodarjenje, ki na eni strani krči pridelovalne stroške, na drugi strani pa pomore do večjega in boljšega pridelka.
To, kar store državni in deželni za-stopi (tržaški deželni zastop stori pač presneto malo za našega kmeta, ker ima vedno toliko potreb za razne kulturne in nekulturne svrhe. — Op. ur.) je, ali bolje rečeno, bi bila njih sveta dolžnost, da krepko in do skrajnosti podpirajo kmetovalca ob njegovi nameri, da si sam pomaga. Kmetovalec si mora sam pomagati; v to svrho se mora strokovno naobraževati in se enako drugim stanovom združevati na skupni boj za svoje pravice in koristi ter na skupni odpor proti stanovskim sovražnikom in krivicam.
Prva naloga naše kmetijske družbe je, da naše slovenske gospodarje vzbuja k napredku, jim daja navodila za umno gospodarjenje, jim pomaga, da pri namerah narede kmetijstvo dobičkanosnejše, izkratka: da kmetovalca vzbuja in vzgaja za samopomoč.
Naši kmetijski družbi ne gre za gmotne uspehe; vse dohodke in podpore obrača — kakor je razvidno iz letnih poročil o delovanju —, da zadnjega vinarja zgolj na korist svojim članom. Kmetijska družba želi z nabiranjem udov doseči le gori označeni
namen, kajti vsak ud je nov sodelovalec za dovajanje našega kmetijskega stanu k blagostanju. To je edini cilj naše družbe, ki mora biti tudi prisrčna želja vsakega našega rodoljuba.
Da kmetijska družba ve in ume vršiti svojo nalogo, o tem pričajo njeni uspehi v zadnjih letih, ki se ne kažejo le v velikem naraščanju njenih udov, temveč poglavitno v nepričakovano velikem napredku našega okoličanskega kmetijstva, kar je skoraj večinoma nje zasluga s pomočjo naših slovenskih velezaslužnih gg. državnih in deželnih poslancev.
V dokaz, kako velikanske važnosti je zadružništvo sploh, omenjajmo h koncu mnenje velikega ruskega misleca in pisatelja grofa L. N. Tolstega, ki priznava v pismu, ki je je poslal nekemu ruskemu zadrugarju, da se njegovi nauki strinjajo z načeli, katere širi zadružništvo. Snovanje in širjenje zadružništva, pravi, je socijalno delo, ki je najbližje prepričanju in čustvom plemenitih in moralnih ljudi, ki jim je pri srcu blagor ljudstva, ne pa njega izkoriščanje. Zadružništvo, pravi dalje, brezdvomno zboljšuje stanje onih, ki se združujejo. rNa vsak način mislim", tako nadaljuje, „da spada širjenje zadružne ideje med najplemenitejša in največja dela našega časa. Temu delu naj se vsled tega posveča mladina, ki hoče služiti svojemu narodu. Ko bi bil še mlad, bi jaz prvi začel delovati v tem smislu. Pa tudi v tej svoji starosti upam, da še kaj storim v tej smeri med svojim narodom in v svoji bližini".
O/erravaHo
ca bolehne in rakoxrr&leso*nt#
Prtvzroča vol)« 4o jedi, ttrjuje žalotfec li tjičujt tutfl »rgaalzMi
Priporočeno o d nAjalorečih adrarnlkor r raeh slučajih, kadar ae je treba po bole ani ojaiiti.
0dllkj?v«A9 s 3f3 kolajnami na rasnih nuutavih ta i atd «000 EdiavničklinJ »pričevali,
Izbora! okus. V HT Izbora! »ku
Lekarna SerraVallo - Trst _
m0
Držani proračun za leto 1913.
Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun za leto 191 o, ki izkazuje
skupno potrebščino v znesku K 3.137,202.506
in „ pokritje „__„ 3.137,481.539
torej prebitka K 278:973 Vendar je v resnici tudi ta prebitek le na papirju. Pred vsem so morali vspo-staviti ravnotežje bilance s tem, da so postavili med dohodke preostanek iz leta 1911 v znesku K 42,448.000. Iz tega sledi, da niso mogli sestaviti proračuna, ki bi mogel z rednimi dohodki pokriti tudi redne izdatke. Iz proračuna nam torej de-jenski že gleda nasproti očividen primanjkljaj.
Poleg omenjene svote pa je v proračunu tudi svota 130,000.000 kron, ki se najamejo kot novo posojilo „za železniške gradbe in nabavo železniškega prometnega parka". To bo zopet zelo neugodno upli-valo na državno rento, ki stoji že sedaj na nivu — turške državne rente.
V primeri z letom 1912, ko so troški proračunjeni na K 3,049.416.394, izkazuje ta proračun K 87,786.172 večjo potreb ščino. Pokritje izkazuje K 157,391.195 več dohodkov nego proračun za leto 1912, ko so dohodki proračunjeni na K 2,985.090.344. Na posamezna ministrstva razdeljeno so se izdatki pomnožili okroglo v milijonih kron:	Za skupne zadeve 16 8
ministrstvo notranje zadeve . 3 „ domobranstvo . 7 4
„ naučno.....8-3
„ finančno .... 4 3 „ trgovinsko . . .0.0 n železniško . , 42 5 poljedelsko . . .13 „	pravosodno . . .1*3
„ javnih del . . .4 7
pokojnine.........6*5
Za trgovinsko ministrstvo je prora-čunjenih 9 milijonov manj izdatkov. Med temi izdatki pa ni uračunjena svota 20 milijonov kron za novo telefonsko omrežje.
'Večji dohodki so proračunjeni pri finančnem ministrstvu na 84 in pri železnicah na 40 milijonov kron. Ako pa vojna na Balkanu ne bo hitro končala, ali če pride celo do kakih evropskih komplikacij, je gotovo, da izostanejo toliko pri enem, kolikor drugem proračunjeni večji do-i hodki.
Na vsak način številke tega proračuna ne kažejo nič dobrega.
pristne orijentatske preproge
vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše
antične in moderne orijentalske preproge,
orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja
Corso, Capo piazza Štev. 2, - (palača Modello). ————
Sprejemajo se vsaka popravila pre:jroar in stare preproge so zamenjavajo.
. GABAI, Trst,
Veliko skladišče klobukov
1 dežnikov, bela In pisane srajce, fztadsk. platna J žepnih robcev, moških nogovic Itd. Itd.
K. CVENKELT™«, corso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. sdss Narodna trgovina.
Športne lepite Iz uelblodle dloke In telovniki za gospode, kakor Beckouo perilo Iz uelblodle dlake proti protlnu, skrnlni
Ifl ffflllfiP se dobivajo edino pristno po originalnih tovarniških cenah. Speci lil IjllIlU* jalna tovarna z električnim obratom za blago iz velblodje dlake. s\veateije, natičnik, čepice, rokave, nogavice za protine, trebušna, kolenska, noi^i« ogrevala itd. itd., kakor tudi športne potrebščine za lov in zimski šport. Podružnici : Karlovi vari in Marijanske toplice.
M. BECK, DUIU4J, 19., Hauptst-asse štv. 30/37.
Natančnejše v ceniku, ki se pošilja vsakomur brezplačno ■	in poštnine prosto.	- .~--r -
ženo
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdat-. nejšo in .skoraj za polovico oenejšo margarino

ITSICUJI" t
Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken* Ounaj, XV. Diefenbachfiasse 59
LOVANSKA KNJIGARNA 119 TRGOVINA PAPIRJA
Brzojavna adresat r: GORENJEC - TUST
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine,
vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. ::
JOSIP G0RENJ6C
Trst, ul. Caserma 17.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
i::: TELEFON 21-la. CI
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Naj bo gate j a zaloga knji^ papirja in pisarniških p -iu: k:: trebščin. :::: :•; Velika zaloga muzikh' molitvenikov in časopisu %'
Velikanska zaloga nn fakturnega blaga
.•Vrl-- •	-i .iT-VV-"1'.->
1
Popolno zaupanje
so si pridobile
T MAGGr' kocke
s križcem
(gotova goveja juha)
po
vin.
pri vseh gospodinjah.
Ime MAGGi Jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovjst.
S
>
CL
»
C N
O M
V
89 >
k
M. AITE
ulica nuooa 36 s podružnico ulica Huoua 38, vogal S. Lazzaro
Naznanja svojim cen;, odiemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenia blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromoe zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera nart jenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah.
lune sune. nltrnsKl In Milne zn Slutile In tud! kmlnte.

cv
rt 3 CV
3
N«
fr
o D.
C
OB
a»
*r
n
O 3
pr
i
Stran VI
„EDINOST st 300
V Trata, dne 27. oktobra 1912.
Mova, klofeačarua
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska isbera angleških čepic za može in dečke.
Cene izredno zmErne. Sprejemajo se poprave.
V novem bazarja
v ulica Bel ve dere št 7
se ctabi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in čtaklo kakor tudi velika satoga igrač.
Za obilen obisk se pjiporoča
EK3IL/JA NOVELU
LSILSJ OSI ISUSE
Jficolo Cesciandch j
koncesioniran zobni tehnik
Trst, ulica Por.ierosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 fn 2V2-7. Cere zmerne.
i 1,	»nJil
:IIE=U
Avtortzovana dunajska šola. m
— — aitiBOrijMia — —
tetaja oblek, izdelovanja oblek ia perila AJ4A |40VAK ~ TUST
le, m,
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik Trst, Corso 17.
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ■ ~~ Za uboge znižane cene.	.
SE-
Skladišče šivalnih strop
Lruigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia tt. 25.
toe flcsovorne. mr Plačilo n ifernlr.
Sprejme se popravljanja živalnlli strojav i vs kega zlstema. Prodaja igel, olja In aparatov.!
Kupuje in prodaja že rabljene \ Šivalne stroje. 601 !
®mil F:
= — urar sn zlatar = =
Trat, iiCes Vincenzol Beilfai St 13
isnrtJJ ensiB rr. iaicia i5Tsia|
Bogat Isfeor ar
mtc, kuior tufil nfcfcEOT, py?tanor z ilja-»aoil tn brea 'lijaitar.* žtM«Jfo ^crtfiee, elužej io srcbrse ea moi&f. vse iorJcureninih cenahl
miodePRO žoi&zne ograje *
trn vHt (dvtrc«), vrt«, tavarne, (LertAfra, prastare za taa« Iti. Hcstrovan katalog	104 brezplačno.
JL\M Industrija slpsKlh dežel" Ferd SOhne - Rlssenfurt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gontingen Maat; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-—	btras se 45.	■
KMKMKKKKVmCKVK I
Hermangild Trecca
Barrierm reechim iter. $ ima velike zaleg*
atrtvftlkik predmetom
VENCI
OBRTNA
it
15»
iN
Oj
SC
r^smpf

TRGQYSKQ-08RTEA ZADBUSA « K
ul. S. Fraiiceseo d'Asisi št. 2 l. uadstr.
Pošta« branilBtčnl račun 74.679	Telefon 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
= K&le hranilne skrinjice -Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi take akrlnjica, ki sa primerne za prlhranjavanje malih in večjih svet.
Skrinjica se doba pri podpisani zadrugi.
Trgov, obrt, zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni Član in jih obrestuje po
isr 4'|2°|O
Rentnl davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje poeoi. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadali na pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta.
2. L nadstr.	I
š4 portelasa im biserov vazaaik s m> iictp, oi OMttnik evotie ■ trs« kovi in napiti.
Šlikt aa firccImstUi pliitak n sptmia
■ajadij« keakvrenia« eeia TRST, ulica filosai Cardoesl ittv 21
s IKLIFON (tsv. »IJ N U
uL S. Franc esco

IGNRZIO POTOCNIG
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKA IZBERR izgotovljenih moJklh oblek za odrasle in za de?ke; specijaliteta : volneni In platneni kostumi, jopice Iz alpagasa itd.

VELIKA IZBERA BLRGfl ZA MOŠKE.
--Izdelujejo se obiske tudi po meri. —
— Cene, da s« ni bati nikake konkurence.
Radoslav Petric - Trst
ulica Geppa 12, telefon 10-25.
Odlikovane kleti dalmatinskih vin
= ASIfi In KIPEČI REFOSK ==
garantirani, pristni in ugodnega okusa. CENE ZELO ZMERNE
za gosp. krčmaije, gostilničarje, trgovce jestvin in za domačo uporabo.
Postrežba brezplačno na dom.
Kdor poskusi ASTI in ki; eči REFOŠK Radoslava Petriča, ne kupnje več v na drugih vin.
InrrlSii eredje, artafailiift »para«, lUderoi, asietae reke ta a*je, barfIJ«,
-.11 al paai, ala*tilil paal la aegovlaa, elektrefteraf evU^ae ?rigreie, aparati
■ i	— (Bk&laslj*.
sar^jouic1" Mto«»U!> s« uiuaUn »»' ijeaja Fo»«-*»i£In« ta : J » ta »«»»<»41**
Josip Trampuš
Trst, ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrai a« dan 8vež kruh.
Zaloga moke vsake vrste Iz prvih mlinov. —
Vino in likeri v steklenicah. Sladšdioe in biškotini. - Postrežba tudi na don.
000000000003S890
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti".
za gorivo, petrelja in stavi), rn&ijai;;
S Josip Miceu * 1
0 Trst, vla San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) *
B □
b a
NARODNA POSOJiLNiCA IN HRANILNICA v T
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
NA KNJIŽ CE IN TEKOČI R^ ČUN OBRESTUJE S PĐLKIMI

STU
VLOGE
Al-4W!o
PRODAJA SREČKE NA MALE MESEČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA HA MENJIČE IN VREDNOTE. = Pr SREĐUJE ZAVAROVANJA VSEH VRST.
S. M. MM, tirala skladišče m

Nova prodajalna zlatarja-urarja
fliessandro kamaro, Crst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Vsrlžlct, priveski, zapestnice, zlato Ia ara-brne ure, stenske ure Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vaakovratne rezbarije. Ceno zmerne.
tSfe.	Tr^t, ul-ca Lazzarctto veccbio št. 45.
Sft^ priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
HB^^	in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Naraćbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvornišhe cene.
Keramične piošče za podove predelave poda
Specijaliteta:
sestespoogsate plošče posebno moč^e in precizne sz opekarn SIECI v Florenci
^iCa?nazzo S Uiero, uL Bachi si 9, Trst-
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdira^ile zobot brez ^ vsake bolečine »
Dr. J. Čermšk V Tusch8f
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST -
ulica deila Csiaermts iS, II. n.
(vogal Pjazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Provoz mnlicEV na vsa fenaja
Vozovi z bogato opremo od najenostavcejšib. do najluksurijo neših. — Vsi pogrebni
...	'	-	*	* *------ ^--^----_ Jj^
ALEKS ^HA.NC M A VEH - TRST
žgalBiea kave
TELEFON 1743.
^ajbo }i=l vir zn «iob!^anjo oefiene kave.
SOT Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sl&dčle, raznih vin hi likerjev v botlljkah
v Trstu, uli a Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafia Š5ega.
RRM BRTRQELJ
■	čevljarski mojster
Trst, ulica Viitoria CoJonna 10.
v bližini ulice Tigor), priporoča se slavneinu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, žensko in otroke. Sprejemi* naročila po meri. Cene zmerne.
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vol -, plin klosetne »eaaike, kr pelji in kopeljski p'ći. Vsakovrstne so'me yećif acet. aparati. Zaloga aparatov za ž.^rečo luči. Mrež c? ia stekia
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater
Trst, ullcii Muda veeclild 5.
predmeti so stalno na izbiro. Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
Nočna Daročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via deila Te»a 31. TEL 14-02. Zastopstvo s prodajo pogre nih predmetov^ J. MKZEK, Općine št. 170; T. VITEZ v Nabreiint na trgu pri ctrkvi; A. JAMŠES, pri Orehu (Nos^ero); F. BRXETIĆ v Škcdrju.	Deležn k in upravitelj H. ŠTIBILJ.
hTUOVO

JCttet provincials
(Novi deželni h6tel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ 8KERL.
V Trstu, dne 27. oktobra 1912.
„EDINOST'4 št. 300.
Stran VII.
Fodmžiiica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delniška glavnica K 8.C03.000.— Rezervni zaklad : K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Plazza della Borsa štev. IO, telefon Štev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČIST'MI 4 'I.
V Času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Građen co St. 3,
TELEFON ST. 43. Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade.',
Ha MM, iiripavost I m Katare
prijetno učinkuje in jih hitro odstranjuje zdravniško toplo priporočeni in celo krčeviti kašelj odstranjujoči
THYMO&EL SOHILLAE
dragoceno in koj uč nkujoče sredstvo. Be edna znamka zavarovana.
Ublažuje kas lj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter po-
težioče pri dihanju. 1 steklenica K 2'20. Po pošti, če se plača vnap ej K 2*90 so pošlje 1 steklenico K 7 — 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne d jte se premotiti od nikogar, da vzame.e nadome^t lna sred-st a	-
Vprašajte sroj ga zdravnika Prip avljatelj in glavna z loga :
LEKARNA B. FRAGNER
C. kr. dvorni zahgatelj. - Praga, ll!.( št. 203.
Cabaret

avmi
»»
• O
Ravnatelj: K. Maurice. TrS', Ulica StžldlOIl Št, 10. Ravnatelj: K. Maurice.
Od 16. do 31. okt. krasen Internacllonalen spored.
FRICI LARISON, intercaci j oralno petje in p>e?. MELITA BRENTANO, predavalka. M1C1 ZLATKA, Ssnsonetka. KLARA CLARETTE, Bubr.
KRISTA FELSEN, subretka.	EMI KERRER, Bnbretka.
MARY VALVERDE, subretka. SIEGFRIED OSER, komik. TR. WARNOW, subretka.
Začetek točno ob 9.
l/of url Selila i Trat, Piazza Ponterosao 5. IVala VII. fflUlt/Jf Trgovina jestvin in kolo-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in tlirake testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bid~»vec. vodia 50G
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krono.
Pazite na ime i delka, izdelovalelje in na varstveno znamko.
an&elo bemiee
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna manv fakturnega blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Kova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni predmeti.
Priporoča se cenj. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.
Naravni led
v štaBg&h in kosih iz tvornice naravnega leda v Ban a h
se prodaja na debelo in na drobno v
LATTERIA lG!EN!CA
„TRIFOLIUM"
Za izdelovanje ledu se vporablja le bro-
jenska voda (Aurisina). Znano je, da se pri nakupu naravnega ledu priitedi 300 %>	dlje traja
nego »riatalni led
ČISTILNE KROGLJICE
O	k* prenavljajo kri do tire	41
A	proti hemorejdam. sestav-	{p
2	ljene is rastlinskih snovij,	q
?	priporočljive za redne delo-	—
w	vanje dreves proti hemorojd-	Jf
9	nim nadležoostim k lavobolu	w
^	Itd. — Cena ikatljl 60 atotln«.	^ Glavna zaloga:
lekarna „galeno", Trst, via S. Cilino.
jfinton pilato
Novo skladišče istrskih vin
Tr^t, ulica Commerciale 328
(Pendice di Scorcola).
Prodaja na drobno in na debelo.
Postrežba na dom. -
CENE ZMERNE.
CENE ZMERNE.
Prvaslovenskamirodilnica
v Trstu
fllojz Saletelj
'i i ca Caradorl 18, v bi žlnl gosti ne ND0
Zaloga barv, čopicev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-tm 'i i i nalnih posodah in drugo, ir—ri
Nova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano Oimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A, Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	---
Robert Cian, urar, S&J'Mlii
žepne ln atenske are ter sprejema vsako popravljanja po nlikl oeal -s dvoletnim Jamstvom.	_
Marino Mattulich
TRSI, ulica Ponte-terosso štev. 9. — Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji
Ž
152
Antonio Alberti
zavod za izdelovanje in barvanje kožuho-vine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23 5<S. Zaloga ia bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovine	1572
Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in aadlarje z do avnico gornjih delov čevlje* (tomaje). TelečJ« icože črne in rumene (Bokskalb). ošči;a sa iajbol|e vrste za barvans čevij9. Naročbe za fse kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggiasfscslli
7 Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17
Mihael Lampe ''fc^rV.*«.
darua. — Vsćkrat na dan svei kruh — Posebnost vino ln likeri v stsaclenloab Postrežba tadi na dom.	Vj^
Stara grška žganjarna ..
v Trsta, Via Oavana 5. Ia as l.?bi boga. , is-jira iikvorjov; apecijait-Jta: griči ;n fra-iaja'iis. .ir E:an]oici brmjevec, srai^i Blwovae ia uu-ii. w i ,'8j in raaii usuo aiz&e. Izbera jgrsućic. 'aičiji -lapećenoi.	ja-i^tici \z bija. — p; _ ■ >
Andrej Antoaopuia.
Q ihlfihci spomini so artiat.čne fotografije ua IJlIUol krmtalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zaatopnifc velitcega podjetja zi reprodukcijo artističnih fotografij je GtUVANNI PELlZZAtil, urar, Trat. ulica Kuora št. 41 (palača balemj.	1498
Priporoma oe-njenema občinstva svojo IgioJ*?1*0 in slai6l6arao, naaajajočo s« v ai M_iin a vanto 6 L ogel al. : Sotte foaune. Vsakovrstni likeri ln vino v stcs e&loali Cene zmerne.
Dttnrl ii^ bombaževine, alik in deinikov na rrUUttJti mesečne obroke. Via Chiosza &L 16 j I. nadstropje. Ivan K 1 u n.
tfniirtnt/A7nira ani^n uepenSek j«
l\IIJ<yUVU4.IIIva edina slovensku Kajigoves-nica v Tutn, niica Oediia 3u 9. — Izdeluje vsa knjigoveza priprosta in fina dela točno in po ronkureućnih cenati.	1716
Costante Marco
bolečine blažeče, vnetje preprečujoče in antiseptično učinkujoč
Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno mazilo, imenovano Praško drmate matllo, kot zanesljivo obve ilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšuje vnetje in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešuje zaceljenje in ozdravljenje.
Pošilja se vsak dan po pošti.
1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3'lfc se pošljejo 4 doze, K 7*— 10 doz fra u ko v vse kraje av. ogr. monarhije.
GLAVNA ZALOGA:
4 B. FRAGNER, 4
c. kr. dvorni zalagatelj
lekarna „pri črnem orlua, Praga, Mala Stran, vegal Me-rudove ulice St. 203,
Zaloge po avstro-ogr. lekarnah.
Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA • TRST
ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno izvršene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel aii pastel. SptcijelUeia: Dopisnica z artističnimi poza ni 10 komadov 3 K Zrn d e odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
M. Kukanja
Trst - via della Caserma št. IO - Trst
(v gal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
]osip Zavadlal
Trat, ulica Marco Pollo 6.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
za čevljarje-
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
Urar Ralmondo Bislach
Trst, ulica Capiin 9,
vogal ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
Anton Mm
Catnni«ifo Antoua JerJtiča naaiov: Trat, ul. riiljyrdld delle Foata 10, Gorica, Gk)«po«ka
ulica 7.
4419
nnfnn l/rilčir krojalH mojrter ▼ Gorki, nillUll JVrUoll/, tekal ifiče Frana Joaipa 5t 36. Izdeluje obieice po meri v vsakem kroja. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri narodUu zadostuje prsna mera. V zalogi ima razno vrstno blago ter razpoSilja nzoroe na ogled. Oene smerne.
S^venci! Slovani! fr^
edino slovenske urarne hi zlatarne ? Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprava Jamči se za 2 leti, Jstotako tudi vsaka naročbo. Prihaja tudi na dom. • Svoji k svojimi Udani ALOJZU POVH. m
Krojači:
FRAN RUPNIK, KP?.oirio.TLm.
Mesarji:
Mre A P -ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Trst, IflLOMn ulica Belvedere ŠL 2.
Hais Sc&eidler
= zobotehiiik =
ioIk!tehnik Ur. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 67*
Trat, Piazza €. Goldoni št II.
RESTAVRACIJA
;RLLR STRZIOME'
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trat Ea obilen obisk. Toči se lsvratno plro Ia Tino prro vrsto. — D0 3RA KUHINJA. (JENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrijančić,
bivli vratar hotela „Balkan".
Trst — via Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
__ Delo točno. -- Cene nizke.
NEPRODIRNE PLAHTE
za vozove, vagone, blago i. t. d. .-»cacscac-jcjt
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
&!OV; SIVITZ, Trst
Telefon št. 18-83,	ulica G. Galatti St. 8.	Telefojj št. 18-83.
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: eves za senc, priprave za hlm Itd. Blsa« prve vrst«. Zale ugodne &•«•.
6fosu6 Cracciatti
vta filulla 33. — Telefon 313 X/IV.
6
9 Opoldne fn zvečer abeeemeiit, zelo ugodno. Izborna ku-l hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (S) |
Stran VHL
„EDINOST" št. 300.
V Trstu, dne 27. oktobra 1912.
Borzne uzance.
Določbe o kvaliteti (kakovosti) in grajanje kvalitete.
Skoraj na vseh postajah Primorske, Kranjske in Istre najdemo vagone popolnoma pokvarjene, smrdljive argentinske koruze, ki so jo poslali razni Zidje našim slovenskim trgovcem za kupljeno zdravo blago. Posebno veliko je takega pokvarjenega blaga na postajah po Krasu in Vipavskem. Naši trgovci izgube lepe tisočake, posebno, ker se ne znajo dobro braniti in se dajo raznim židovskim brezvestnežem ukloniti. Posebno veliko trgovcev ima strah pred takozvano „Min-derwertsklauselM in mislijo, da morajo, Čim so podpisali to klavzulo, vse prevzeti. To pa ni res, kar lahko S8mi izpre-vidijo iz spodaj navedenih borznih določil.
V nastopnem podajamo le del borznih določil budimpeške borze, ker večina pogodb, ki so iih podpisali naši trgovci, slone na določbah omenjene borze.
§ 39. splošnih določb pravi: Blago boljše kakovosti, nego dogovorjeno, se ne more zavrniti.
Ako pa sta se stranki dogovorili, da se ima poslati blago določenega produkcijskega okraja (se je določila prove-nienca), tedaj se ne sme tudi boljše blago iz drugega okraja dobaviti. (Tedaj se ne sme poslati argentinska koruza za romunsko).
§ 41. Ako se je prodaja izvršila na podlagi tipnega vzorca, mora blago glede svoj ga splošnega značaja odgovarjati vzorcu. Zaradi neznatnih razlike se ne more ugovarjati.
ago
prevzame z manjšo vradnostjo (mit einem Minderwert).
(Ta točka je jako važna in naj si jo naši trgovci dobro zapomnijo).
§ 43. Nezdravo blago mora kupec prevzeti le tedaj, ako ga je prodajalec pri prodaji — naj si bo tudi na podlagi Tzorca, ali na podlagi pregleda — opozoril na to, da blago ni zdravo, ali če se je kakovost označila s „tale-quale".
§ 44. Ako izjavi kupec, da je blago pregledal in našel v redu, ali se je prodalo brez jamstva za kakovost, jamči prodajalec glede kakovosti le toliko, da mora dobaviti zdravo blago. Vs kakor pa je primoran do resnične predaje hraniti blago s skrbnostjo rednega trgovca.
§ 48. Ako je kupec odpeljal blago iz kraja predaje (postaje, ladije, skladišča), ae more več grajati kakovosti blaga.
§ 49. Glede grajanja kakovosti veljajo, ako te uzance nimajo za posamezne predmete posebnih izjem, nastopne določbe : a) Ako sta kupec in prodajalec pri predaji osebno navzoča ali zastopana po svojih oblaščencih, se moro kakovost takoj grajati; b) Kupec mora blago, poslano iz drugega kraja v kraj njegovega obrata, najpozneje prvi delayni dan po prejemu obvestila ali avize od železnice ali ladje pregledati in kupca telegrafičnim potom, in će ni telegrafične zveze, s priporočenim (rekomandiranim) pismom obvestiti, da dvigne ugovor glede kakovosti.
Ako se ta določba ni vpoštevala, se smatra blago kot negrpjano.
§ 50. V slučaju predstoječega §, točka a) morata obe stranki skupni vzorec takoj pečatiti in v slučaju točke b) mora kupec, ako se prodajalec takoj po prejemu obvestila o grajanju ne izjavi, da pride k skupnemu vzetju vzorca, nemudoma vzeti vzorec v poverjeni obliki.
§ 51. Ako se ena stranka brani potegniti skupni vzorec, mora druga stranka preskrbeti vzetje vzorca v poverjeni obliki na troške upirajoče se stranke.
§ 52. Način potegnjenja poverjenega vzorca se mora dokazati.
§ 53. Za presojo kakovosti blaga je poklicana komisija borznih izvedencev.
§ 54. Ako se je grajanje spoznalo kot opravičeno, ima prodajalec pravico izven Budimpešte tekom šestih dni in pri pogodbah, katere se morajo izpolniti v določenem roku, tekom tega roka, predložiti nam novo blago, vendar mora to svojo namero sporočiti kupcu najpozneje prvi delavni dan po razglasitvi izjave komisije borznih izvedencev. Zamudi to, ali je na aovo predloženo blago zopet slabo in ne odgovarja pogodbi, ima kupec pravico izbirati glasom § 65.
§ 55. Ako ima kupec glasom pogodbe pravico, kakovost blaga drugje, izven kraja izpolnitve, grajati in se je njegov ugovor spoznal kot opravičen, prodajalec nima pravice, novo blago predložiti, pač pa ima pravico zahtevati od kupca prev-zetje blaga s primernim popustom, ali tudi le v tem slučaju, da ugotovljena zmanjšana vrednost ne presega 5% kupne •ene.
(Ta § naj vsak dobro prevdari. Kraj izpolnitve je navadno oni kraj, kjer ima prodajalec svojo obrt!)
§ 56. Kupec ima pravico blago prevzeti s popustom v ceni, kateri je primeren po komisiji borznih izvedencev ugotovljeni manjši vrednosti, ako se je pred razglasitvijo komisijskega mnenja izjavil, da se hoče poslužiti te svoje pravice.
§ 57. Prodajalec mora kupcu povrniti < vse troške, katere mu je provzročil s ! predložitvijo neprimernega blaga.
Navesti še hočemo nekatere §§ do ločb za zrnje.
§ 3. pravi: Dobaviti se ne sme nezdravo, trgovskim običajem neprimerno rešetano zrnje. Istotako se ne sme dobaviti blago, ako ni iz zadnje letine, ali če je pomešano z onim prejšnje letine.
§ 4. Nezdravo je tisto zrnje, katero je zaduhlo, ni suho, popolnoma (vse) ali deloma segreto (vroče), znatno črvivo (od vrtavcev razjedeno), ali katero ima večjo množino plesnivih, pokvarjenih zrn.
§ 24. Glede potegnenja vzorca (§§ 50, 51 in 52 splošnih določb) so merodajne nastopne določbe :
a)	V svrho določitve kakovosti se mora vzeti vzorec na raznih krajih blaga, pomešati vse, vendar od odtoka se ne sme vzeti vzorec. (Ako se siplje blago na kup, teče oa vrha na kraje in to, kar priteka na kraje, imenujemo odtok).
Vendar ima kupec pravico zahtevati, da se vzame poseben vzorec iz katerega koli dela blaga, ali na različnih krajih (izvzemši odtok) v svrho dogotovitve, da blago ni egalno (enakolično), ni zdravo, ni običajem primerno rešetano, da nima določene najmanjše teže ali da ima več primesi (Zusatz), nego je dovoljeno.
b)	V svrho določitve kakovostne teže, neglede na v predstoječi točki omenjeni slučaj, postavita stranki vsako stoto vrečo na stran, zmešata od teh žaklov (vreč) enake množine in stehtata povprečno. Ako množina ne obstoji iz 100 vreč, se postavi ena vreča na stran.
Navedli smo nekatere važne § borz-inih uzanc, katere mora poznati vsak trgovec, ki ima opraviti žitno kupčijo,
V nastopnem slede še opazke k ne-' katerim odstavkom.
Nezdravo blago se mora prevzeti le tedaj, ako je prodajalec prodal tako blago, je torej pri prodaji povedal, da je blago nezdravo. V nobenem drugem slučaju pa nisi obvezan prevzeti nezdravo blago in naj si tudi podpisal takozvano „Minder-wertsklausel".
Predno blago odpelješ od postaje, ga moraš pregledati, in to tekom 24 ur po prejemu avize. Ako dobiš avizo v soboto popoldne, smeš pregledati pozneje, najpozneje pa v ponedeljek. Ako blago ni tako, kakor si kupil, ali ni zdravo, ga ne smeš prevzeti, ampak brzojavno, ali, če ni brzojava, s priporočenim pismom sporoči, da blaga ne prevzameš in navedi vzrok, ter zahtevaj, da pride prodajalec ali sam, ali pošlje kakega pooblaščenca k potegnenju vzorca. Ako prodajalec ne pošlje pooblaščenca, ali ne p ide sam, moraš takoj potegniti vzorec in mora biti način potegnjenja overovljen (po notarju, sodnem uradniku itd.) Potegnjeni vzorec se mora zapečatiti od obeh strank, ali če je navzoča le ena, zapečati notar, ali sodni uradnik in se pošlje na borzni sekretarijat. Sedaj, po potegnjenju, lahko odpelješ blago, vendar je moraš hraniti s skrbjo reduega trgovca, dokler stvar ni rešena. Svetujemo pa zategadelj blago odpeljati in primerno hraniti, da ne nastanejo preveliki ležarinski troški na železnici. Blago boš itak moral prevzeti, ako se je dogotovilo, da zmanjšanje vrednosti ne presega 5°/0 kupne cene in leži blago drugje, nego na kraju izpolnitve. Troške ti mora itak povrniti prodajalec.
Manj vredno blago si primoran prevzeti le v tem slučaju, da manjša vrednost ne presega 1%, ali če si podpisal klavzulo „Minder\verf* in ne presega manjšo vrednost 5°/0 kupne cene, drugače pa blago lahko in smeš zavrniti.
Kdor želi še kakih posebnih pojasnil, ' naj se obrne na ,Tržaško trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu in naj priloži •svojemu pismu K 1-— v znamkah za j troške itd.
Vsekakor pa še hočemo pridejati ne-i kaj nasvetov:
Ne kupuj od neznanih židovskih firm ali od takih židovskih firm, ki so že poznane kot nezanesljive.
Spodi take žide in priganjače, da bodo hitreje od zunaj zapirali vrata, nego so jih odprli. Saj itak že težko služite svoj denar, a vrhu tega imate še lahko sitnosti z oblastmi. Proti Vam, slovenski trgovci, so te oblasti jako natančne, med tem ko se čifutom in drugim marsikaj izpregleduje. Zato imamo dokazov dovolj.
Da te ne uženejo, vzemi si dobrega odvetnika, ki bo znal zastopati tvojo stvar. Borzna določila so precej jasna in zatega-d-lj treba le primerno nastopiti. Seveda se mora borzna določila poznati. Ako bo možno, priobčimo vse borzne uzance in jih tudi pojasnimo primerno. F. Z.

I
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN - TRST
Telefon št. 231 - Riva Gruniula Št. 12. - Telefon št. 231 j
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN • TRST.
Brzoiavi : TRUDEN - TRST.
,A|la citta di Lione'-l	'rst - Borzni trg štv. 31
Svilena podloga, prve vrste, po K 1-30. Baržuni za črne obleke in vseh bar? po K 190 in več. Priložnostni nakup: TA FFET-ŠIF ON V toalete po tovarniških cenah. W V	j Velom* du nord za jopiče in plašče, širina cm po K 7-90 in več. ii Vel vet angleški, širina 70 centimetrov po 4*70 in več. 1 i 1*38. — Velikanska izbera svile za | zorci na deželo poštnine prosto. Si
Čevljarska zadruga v Msrnu
edina Jugoslo-	Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vaakovrat
vanska tovarna	v Trstu Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič-
____^ i v Gorici, trg nosti in trpeinoati
je	sv. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekoae vie proU-
Vprodajalna*vedno gyeieblago. roga suda. — cene zmerne, vode tujih t^rdt.
*CQ
~CO
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
J* Via S. Lucia 5-13
• = 5
m a^
m
# w ®r
'a«
1N#
S« Lucia 5-l8|[f
5 S BOGATA EN LEPA IZBE E A FINEGA IK NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # " 'J i**s DELO SOLIDNO	tu vukovritalb «W11«.	GENE ZMERNE. # C"*
:: V dobroznanl manifaktuml trgovini ::
Am Zaffred
ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanetti)
se dobiva vsake vrste blaga, posebno
■V volnenega blaga za ženske obleke
in tudi cvetlice ter peresa za klobuke
vse po nizki ceni brez konkurence-®^.
Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem :: Točna postrežba ::	J^ Zafred.
z.
LJUDSKA HRANILNICA ii? POSOJILNICA v TRSTU S*£2SSEE
■	1 V lastni hiši — ulica Torre blanca štev. 21 (ob ulici delle Poste) ■
telefon štev. 2567.
Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek.
4W
Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge
• z vsem svojim premoženjem.
Uradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
V Trstu, dne 27. oktobra 1912.
EDINOST" št. 300.
Stran II.
EKARNA
v ul. Sliulia št. 92.
Vsek dan 3 krat svež kruh s prodajo jestvin in kolonijalnega blaga.
Priporoča s-3 lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici. -
eležnik
s primerno glavnico vstopi lahko takoj v
:oIidno, dobro upeljano obrtno
podjetje Z letno reniabiliteto K 20000. haslov pove fnser. oddelek pod St. 2397
A ; J3KS. .F.BAHC MAY£i£ - TBš
'J t??
K
' O,'
TELEFON 1743.
f ;oo:Jši vi/ zs. dobi anjo -iGč. ns ka t
Veliko presenečenje!
Nikoli več v žliljenju take p'i-likft! 600 kom. za tamo K 8 80.
Krasna pozlačena prec. ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 kr-madi finih žepnih rat, 1 kras. gosp prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna oleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega koljena iz orient. biserov, m-id. dam.iki okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uh u c o v, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata elensrn'ca, 1 par manšetuih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, naj-le) še na sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ijubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom. korespondenčnih predmetov in. še 500 rč<bljivih, potrebnih predmetov. Vse skakaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stant 3 kr "ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch Jangw!rth, Krakovo št. 47 NB, Pri naročbi dveb vvojev se priloži an glečr.a brivna britev prve iste. Za neugajhjoče se vrne denar.
Mirodilnica
rlnton (Jrsich
Samera vecchia št. 14.
ZALOGA
fea v, CopiSev, povlak in mašil za čSse, izrezov za slikarje (stimjiov, zamaškov ta d šav.
*t. 2514-12
RAZPIS
učiteljskih m^st v definitivno na-meščenje v sežanskem okraja.
1.	Mesto višjega učitelja na štirirazredni ljudski Soli v Komnu.
2.	Mesto višjega učitelja na trorazredni lfudski Soli v Lokvi.
5. Mesto učiteljice na trorazredni ljudski šoli v Povirju.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dae 14. januv*rja 1906 1. dež. zak. in uk. št. 10.
Za mesta navedena pod zaporedno štev. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, 2. odstavek državnega šolskega zakona od dne 2. ma.a 1883 1. drž. zak. št. 53.
Pravilno opravljene prošnje mora se predložiti službenim potoni podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tediiov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestino".
Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. (Okrožnica okr. šol. sveta 2. avgusta 1906 I. št. 1860).
C, kr. okrajni šolski svet
Sežana, dne 24. oktobra 1912.
V gostilni
Mate Bulica
Kar ko vije
(Bovedo si. 342)
sg dobi novo dalmatinsko
črno vino po 72 st. in belo „ „ 80 „
Toplo se priporoča za obilen obisk udani
LASTHeK.

3E
30E
35
3G

□
I
iti
Izboljšajte promet v svoji
fiaciilni z Izvrstnim cenim tJJollllll plzenskim pivom
ia Češke delniške pivovarne v čefikih Budjejevicah. Največja slovanska plvorarsa.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljani, Zagreba, Pali, Zadra itd
=
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuila št il
priporoča slavnemu občinsfcv;
trsoolno lestuln in KoionUalneia Maso.
ia na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - p
svojo
Ta trgovina - dobro poznana od Slovencev v Trstu, v okolici in* w	postreže enako dobro sL občinstvu
x blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO.
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.
Trgovina kuhinjskih
potrebščin
Trst. ul. Oommerciale 3.
BAH
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprava, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav.
Avgust
via Stacion 85. Velik febor Placqn&-vcriiio parantiranih in priveskov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, erebrue, nikelnnte in jeklene ure Begoktorji it prvih tvorec „Zenit" in „OmegaJ. Poprava z ga-, ra^cijo eDeg* leta €Jraiii>-j f*M ly plošče v*eb vrst. I i illllMiMIHS
„Alta Coiombfl"
ri Tst, ulica C:>mmerc;»le št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila
vedno na razpolago. _
in lastna delavnica =?
POSTREŽBA TO ONA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik.
žv'tđfMA'.* Ve --.><.• - .-o■ v-

LeRnrnn Brelih u Sežani
P^llllg« :: :: TRS:: :: M.	ulica Arcata 19
Velika izbera čevljev za moške, žensk* in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: p t) jato Eizfcih ln zmeruJl! cenah.
Ribje olje S. vrste zagotovljeno iz pole-novke in uvoženo direktno i t Norveška.
I steklemca K 1-20; 3 steklenice - po pošti franko kron 4 50. --
ANTOM LENČEZ
trgovec z vinom in gostilničar v Trstu.
Pripor ča slav. občinstvu a?ojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinski opolo in kraški teran) na drobno in na debelo v ulici della Zo.vta St. 5, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
aa trpa pred voj«8n1eo Piazza Caserma Stev. kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vi dno sveže pivo in gorka in mrzla jeoila. Cene zmerne
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica delta Guardia 24.
Kruh večkrat n& dan svež, raslične moke, vse vrsti bisketov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah.
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica del/Istria St. 4
s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča si. občinstvu svojo
trgovino vsakovrstnega koloni-i i jalnega blaga
na drobno in na debelo.
Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM !
BRIVEC
Andrej Rojic
TR8 T - ULICA ACQUEDOTTO št. 20
Hkjijenična in dobra postrežba. Se priperoča za obist

TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
:>	družba z o. z.
— Trst — ulica Tiziano Vecelllo Stev. 3. — Telefon §tev. 2BO. —
Izleti na vse kraje
in varne. — Cene zmerne po dogovoru.
v-wvwwvvvwiw:v
.'jsis1 jii. asBsm
z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte; elegantne, solidne

Austro - Američana
===== brza zveza z Ameriko. ===
Trst- NewYork
„OCEANIA" 2. novembra.
Trst — Buenos-Ayres
„ATLANTA- 31. oktobra. „ARGENTINA" 14. novembra.
Medpotoma se ustavi v Cadi.vu, Las Palraas, Santos, Montevideo in Rio de Janeiro.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I.. II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Pntras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin plccolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, ulica Ponteroaso it 3, I. n.
S3T S3T
35.000 ur
i ura kron 2 50.
Par;flka najnovejša faaona, gravur natančno prvovrstno pozl«Čena, nerazločljiva od 18 kar&ktn« s 31etno garancijo za samo K 2'50, 2 uri K 4 80. 5 ur K 11 30. - 1 parlika poz ačana verllloa
oajnovejSe fasone 50 vi t., 3 verižice Kron I"2§. Brez rizika. Za neugajajoče se povrne denar. Dobavlja se po poštnem povze'ju.
A. iKapeiusz, Krakovv,
(Avstrija), Dietelova ul. 57 - 368.
Dr. D.
ZDRAVNIK-
KARAM AN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trsta, Corso št. 12
od 111/2 do 1 Vt in od 4 V2 do 5 Vs popoldne. TELEFON 177/IV.
Odhajanje In prihajanje iMoj
od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železnica.
ft.OO 5 52 5.55 7.37 7,4$
9.05
9.10 9.15 12.30
2 44) I20
4.42
600
7.3S 740
8.22
840 10S9
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
B Herpelje, Pula in medpostaj«. M do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. B (ionca, (Ajdovšiina), Jesenice - Celovec-Danaj-Praga-Dečin-Beljak-Berlin - MonaJiova in medpostaje.
O Gorica- Jesenice - Celovec-Trbiž-Ljwblja«a-
Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje. (Rovinj), Pula in medpostaja. M le do Buj in medpostaje. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljmb-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaja. O Gorica - Jesenice - Trbiž - Ijubijana - Beljak-Celovec-Dunai.
O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pni* in medpostaje.
B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Lj ubij ana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Paia in medpostaje.
B Gorica-Jesenice-Beijak^Monakovo-Barlia), Celo vec-Dunaj -Lineo-Praga- DeČ in. O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mo-nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikiki
3	14 O Herpelje-Divača.
2 20 O v Gorico.
5.00 O v Koper-Izolo-Portorose vosi do vkljaia« 3. novembra.
Prihod v Trst.
5.47 O Iz Dunaja. Solnograda. Celovca, if»iako va, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljnbljaae, Jesenic, Gorica.
7.04	O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdordčaae). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gori ce.
12 43 M Iz Poreča in med postaj. 2.00 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric«.
(Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. .137 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpotftaj.
1	M Iz Buj in medpostaj.
7	00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ijub-
ijane, Jesenic, Gorice.
7.05	Iz Pale. Rovinj, Herpelje, Divača, Dmnaj.
8	00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, I>u-
naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice. (Ajdovščine). IOOO M Iz Poreča, Buj. Kopra.
I0.33 O Iz Pule (Rovinj a), Dunaja (Čez Divača). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorica.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikik: O »O O Iz Portorose, Kopra.
9.87 O Iz Gorice.
9.41 O Iz Divače, Herpelj.
Furlanske proge.
Odhod iz Trsta (južni kolodvor).
5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Gradei, Italijo.
9.00 O čez Nabrežino-TržiČ v Červinjan, Gradei
in čez S. Gior^io di Nogaro v Videm. 120 O čez Bivij-TržiČ v Červinjan, Gradei«), Italijo.
4	IO O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča meiaaec
do Červinjana. 7 05 B čez Bivij-TržiČ v Červinjan, Gradež, Italijo.
9	20 O čez Bivij-Tržič v Červinjan.
Prihod v Trst (juini kolodvor).
7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Červinjana.
8.45 Čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mušanca
iz Červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Červinjana.
2	48 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), Čer-
vinjana
6.55 0 čez Tržič-Xabrežino iz Italije, Gradeža, červinjana.
11.13 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Červinjana.
Na progi Červinjan-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje S parniki in motorskimi čolni lagunske paro-
brodne družbe nem redu : Odhod Gradež o. p. prihod Gradež zdr. p odhod Gradež zdr. p. prihod Gradež o. p.
N. I. B." po sledečem voz-
8.15 12 25 8 40 12.50 7.30 11.30 7.55 11 55
4.00 4 25 3.15 3.40
9.00 9.25 8.15 8.40
") vozijo iz Ćervinjanj v Oradež ia ruiaj v oktobru ia aprilu vsak djn, v drugih mescih t. j. od novembra do vkjjufno marca te ob četrtkih.
Stran XJ
, EDINOBT'4 &t 300
V Tratn. »ine 27. oktobra 1912.
že z}utra) vsi drugi listi objavili uradno potrjeno.vest, da so Srbi — zavzeli Kuma-novo. Čudno se sučejo pojmi v uredništvu „Triester Zeitung" : kdor zavzemlje pozicije, ta je poražen, zmagovalec pa je oni, ki je moral — bežati. Slavofobstvo provzroča prava opustošenja v nemških glavah.
Morallčna veličina na eni, demoralizacija na drugi strani. Tudi najnavdu-šeneji prijatelji Turkov so najneprijetneje pre senečenl, da konsternlrani, po dosedanjem vedenju toliko turških vojskovodij, kolikor turških čet. In bolj in bolj je začela javnost iskati vzroka turškim nevspehora v — de: m o rali zaci j i, ki razjeda turško vojsko. To |e tudi psihologično umljivo. Nekoliko demo-ralizujcče je deloval že sklep miru z Italijo. Glavno zlo pa je prišlo v turško vojsko z momentom, ko so oficirji postali političoi-konspiratorji. Posledica temu je, da ni več pravega kontakta in sporazumljenja med častništvom in možtvom. Saj izjavljajo ujeti turški vojaki naravnost, da so bili brez vsa-cega pravega vodstva. K temu se pridružuje okolnost, da se Turčija ni skoro nič pripravila glede živeža in obleke za vojsko: Ljudje so izstradani, raztrgani, obnemogli. A vrhu vsega Je še neki moraličen moment neizmerne važnosti, ki razlikuje turškega od krščansko slovanskega vojaka v tej vojni in ki dela tega poslednjega močnega.
Za turško vojaštvo ni nobene ideje, ki bi ga navduševala, bo drila; ne vidi pred seboj nobenega veltkega cilja, za katerega naj bi se žrtvovalo. — Kajti država, ki bi mu mogla pred Javljati tako idejo, je gni'a, demoralizirana v razsulu. Od todi tudi demoralizacija vojske.
Na slovanski strani pa je velika ideja jasnega in kratkega koncepta, da Je prešla v kri vsacega posamičnega vojaka: vsak Srb, Črnogorec fn Bolgar ve natančno, za kaj gre v boj, ve, da gre za svobodo svojih trpečih bratov! To ve, to umeje, to ga razvnemlje, to ga visoko dviga moralično in vsposoblja za Junaštvo !
Taka Je razlika med sedanjem turškim in balkansko-slovanskira vojakom. Na to razliko ni mislila Turke občudujoča Evropa. Zato Jo dogodki tako presenečajo, da ne ve, kam bi se dela in kako naj bi se prilagodila dogodkom, ki Jih pišejo sedaj v zgodovino slovanski junaki na Balkanu!!
Za naše šolstvo. CM podružnica štv. 4 (za Skorkljo in Belvedere) sklicuje v ne del|o, dne 27. t. m., ob 10 z|utraj Javen shod v dvorano gostilne .Balkan" (ex Grotta) v ulici Tivarntlla z dnevnim redom: „NaŠe ljudsko in srednje Šolstvo".
Z ozirom na važnost tega predmeta vabi k najobilneji udeležbi.
In kako je bilo plačilo ?! „Z u p o r-h i k i se ne pogajam". S temi besedami je generalissimus avstrijske vojske Windischgratz dne 25. oktobra leta 1848. odgovoril na sporočilo Ludovika Košuta, načelnika revolucionarne ogrske vlade. Ko šut je namreč sporočil Windischg a'zu, da bi Madfarl odnehali od nadaljnega oboroženega cdpcra, ako bi Wlndischgiatz respektira! pravice Ogrske, ki si jih je ta pridobite z aprilskimi zakoni od leta 1848 Nadalje, ako zaustavi daljnje sovražnosti b obsedanje Dunaja. „Z uporniki se ne pogajam" — Je bil odgovor Windischgiatzov in potem |e sledil krvav ples, v katerem so se Madfari, — to treba priznati — obupno borili celih deset mesecev. In veliko vprašanje je, — ako bi bila borba dalje trajala — s kakim rezultatom bi bila zvršUa, da niso Hrvati e, Srbi, Romuni, Slovaki in Rusi krvaveli na bojnem pol|u pod cesarskimi zastavami in za cesarske zastave! Tako je po desetih mesecih madjarska vojska pri VilagoŠu položila orožje: udala se Je ruskemu generalu Paskieviču.
Grenka čutstva vzbujajo v nas spomini na te dogodke. Narodi so pozd«avljali zoro novega časa, a prišla je potem doba Met-ternichov in Bachov. Plačilo slovanskim narodom za njihovo veliko delo v rtŠie monarhije je bilo, da narodnosti na Ogrskeru živijo do danaŠn|ih dni življenje raje pod — da je kupa grenkobe do vrha polna — peto njih. ki so se tedaj puntali, proti katerim so Slovani prelivali kri za rešitev monarhije in glede katerih se je izjavil vojsko vodja W i n di s chg r a t z, da se ne pogaja žnjimi!!
Odvetnik dr. Feliks Kovačič in ka-zensai branit, dr. Josip Ferfolja sta bila vsled ovadbe, vložene proti njima ter zakonskima Buda iz Tomaževice od g. c. k notarja dr. Ignacija Kotnika v Komnu, z razsodbo c. kr. okrajne sodnije v Komnu z dne 18. avgusta t. 1. obsojena na 50 kror globe ter na povračilo stroškov, radi tega, ker sta po nalogu zakonskih Buda sestavite neko ovadbo proti gosp. notarju dr. Kotniku.
Z razsrdbo c. k. deželne sodnije v Trstu z dne 24. t. m. sta pa bila dr. KovačiC in dr. Ferfolja oproščena vsake krivde in kazni ter je bil g. notar Kotnik obsojeD v povrnitev vseh stroškov prve in druge stopinje.
Splavljenje nove križarke „Saide"
Včeraj dopoldne se je vršilo v ladjedelnici v Tržiču slovesno splavljenje nove avstrijsk križarke „Saide", ki je posestrima že v vojno brodovje uvrščene brze križarke „Admirala
Spauna*. Kumica nove ladje, soproga tržaškega namestnika, princezin]a Frančiška Ho henlohejeva se je odpeljala zjutraj ob 7 s križarko „Pantherjera* v Tržič. Z raznimi parniki so se odpeljali že prej razni drugi gostje. Nekoliko pred 8 Je pristal Panther ored tržaško luko, nakar se Je takoj pričela slovesna blagoslovitvena ceremonija, ki jc Je izvršil mornariški superior Jaki.
Pri slavnosti so bili navzcči: namestnik princ Hohenlohe, kontreadmiral vit. Kohtn, grcf Zeno Goes s člani upravnega sveta ladijedelnice, brigadir generalni major vit. Krauss-Elislago, tržaški okrajni glavar Gas-ser in župan dr. Rebulla, knezonadškcf dr. Sedej, tržaški župan dr. Valerio in drugi zastopniki civilnih oblast in veliko število drugega odličnega občinstva.
Po običajnih sprejemnih in pozdravnih ceremonijah in nagovorih je dala kumica znamenje za splavljenje, nakar Je ladja ob grmenju topov zdrknila v morje.
Po končani slvesnosti so se kumici predstavili razni odlični gostje. Ob 10 dopoldne se je kumica zopet vkrcala na križarko „Panther" in se vrnila v Trst, ostali gostje pa deloma z lokalnimi parniki aH železnico. Ob poli 2 popoldne se je vršil pri kontreadmiralu vit. Kohenu slavnostni obed.
Nova ladja „Salda" vsebuje, kakor leta 1909. splavljeni „Admiral Spaun", 3200 ton in bo vozila 27 pomorskih milj na uro. Ladja je vsa zgrajena iz jekla in bo imela 10 topov po 7 cm., dva po 4 cm., eno mi-traljezo in dve cevi za lanciranje torpedov. Ladja ima štiri vijake. Stroji imajo 20.000 konjskih moči. Ladja je dolga 125 m, široka 12 8 m in se potaplja 4 6 m.
Ruski rdeči križ za Grke. Včeraj Je dospela v Trst ekspedicija ruskega rdečega križa,, sestoječa iz voditelja, dveh zdravnikov, Šestih postrežnic in 10 postrežnikov, namenjena na grško bojišče. Ena od postrežnic se je udeležila vseh vojn v zadnjih 25 letih in med drugim tudi rusko-japonske vojne. Z istim vlakom kakor ta ekspedicija je dospel v Trst tudi podpolkovnik generalnega štaba Tanczozs, ki se poda na grško bojišče kot avstrijski vojni ataše.
Za CM obrambni sklad so se nadalje orijavili sledeči p. n. gg. ia dr.: 1073. Neimenovani iz Gradca, plačal 200 K; 1074. podružnica v Nabrežini, plačala 200 K; 1075. Kamen slovenskih realcev abituiijentov I. 1912., plačali 155 95 K; 1076. podružnica družbe sv. CM za Dovje-Mojstrano, plačala 94 K; 1077. prof. Josip Celestino? kamen, o'ačano 200 K; 1078. Milkina pušica v Trstu, plačala 40 K.
Balkansko bojiše. Za vsakega čitatelja, ki se hGče poučiti o položaju na bojišču, je neobhodno potrebno, da ima na razpolago zemljevid. Opozarjamo zato svoje čitatelje, da Je uprava našega lista izdala zemljevid o „Bojišču na Balkanu-. Ta zemljevid se prodaja po vseh tobakarnah po 10 vin. komad.
Poštni urad v Moščeničkl Dragi (poliiični okraj Vclosko) z uradn'm imenom „Draga di Moschienizze-Moščenička Draga", ki se fe imel otvoriti dne 1. novembra t. I., ne začne omenjenega dne poslovat*, ker se je za ta urad imenovana poštna ekspedljen-tinja službi odpovedala.
Vsled tega se v Dragi (MoŠčenice) obstoječa poštna nabiralnica do nadaljne odredbe ne opusti.
Slovensko gledališče.
Danes popoidne ljudska predstava. Ponovi se Birinskega drama
„MOLOH*.
Zvečer repriza J. Straussove operete „CIGAN BARON".
Jutri v ponedeljek
se prične razprodaja vsega blaga
konkurzne mase

Brosch & Laurenčie
ul, Nuova 40, vogal nI. S. CHovanni.
VELIKI POPUSTI!
Razprodaja se vrši cd 8 dop. do 6 pop
Mati ja Bulic Frano Štrancar
W	i	________ -T"__«-.. ..• /*l..llial '
Li
Tržaška mala kronika.
Trst, 26. oktobra 1912.
Smolo je imel. Po Starem mestu je v zadnjem času pohajal po raznih gostilnah, neki črno oblečen človek, ki je k=jzal v vsem svojem nastopu neko gotovo eleganco. Naročil si je obtd, ki ga pa ni plačal, češ da v par dneh dobi denar iz Amerike in potem plača vse. Gostilničarji so mu zaupali. Predvčerajšnjim je prišel ta gospod v menjalnico banke Mandel & Co. na Borznem trgu in |e predložil šek za nekaj sto kron, ki
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici
ulica Belvedere št. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 1,
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo št. 342
(hiša Žčuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino iz Omiša ter pi«o.
Solumerin - Buffet
Trst, Tla Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB V0LPIN.
Sualtiero Cozzio
Pass« San Gloranil 8
in Torrente 15 (nasproti Cbiozzl) Trst
PRVA brusarsk* :: DELAVNICA ::
la električni uzotor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev ' za striženje las.
s: >"tzke cea© u
€tmifiia Varbinek
manufaKturnj trgovina
Trst, ulica Giulia št. 14.
Velika izber oblekec za ctrobe, damskih bluz, kril, vse izdelano po zadnji n odi, boe in vseh manufakturnih predmetov. — Stezniki, pasovi, droonaiija Cene nair.ižie, brez konku enes.
gostilničar v Trstu, u!. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svoje
COSTILNO
v kateri ti čl pristno vipavsko domače vino lastnega rrijelka, ter Istrsko In diuga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obUk.
m	r
ŠTIPAM MIMICA
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omila
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. i GOSTILNA v uL deli' Istria ŠL 14.
Yl»« na debelo In >a družino t meh ■ ——— roatUua*. ————— MT j
Krojačnica I. Suppanz
ul. Fabio Severo St. 15
izgotavlja moderne dampke jopice ii. p lašce, kakor tudi civ. in vojaške obleke 55—= po najnižjih cenah. ------
PRIHRANKA
SO
O
20 vinarjev stane steklenlčlca
Rumarum
za I liter ruma, ki ga lahko napravi vsak. Dobi se ga pri
Martinu Dovgan,
Trst, ul ca Giulia štev. 86.
Di
Giuseppe Jeritsch
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina H
Nov prihod volnenega blaga za moške j in ženske, zefir, batist in perljiva svila gl
za jopice.	.
Svilenina in o Kraški zadnje novosti I velik izbor izgotovg enega perila in na I metre, spodnje trajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, za- H| vese, trliž po izjemno nizkih eeuah.
Pri nakupu pristnega
Gerolstemskega vmlca
pazite na
varstveno
znamko
rdečo snrezdo.
Potovalec : Tomaž Hlnteregger, Trat
ulica Miramar itev. 25.
Zaloga po vseh trža&kih mirodilnicah. Gerolsteinski vrelec se nikdar ne pokvari.

Birao XI.
sc ga tudi izplačali. Včeraj Je Mandel kon-statirai, da |e bil šek ponarejen in fe stvar ovadil policijskemu komisarijatu v ul. della M j da vecchia.
Policija je zasledila onega neznanca in je bil aretiran prav v trenutku, ko £e je hotel odpeljati v Ameriko s parnikom Austro-Artitriaane. Rekel je da se imenuje Anton Gredjanić, star 37 let, redom fz Dalmacije Kakor se sumi, je aretiranec napravil še več drugih goljuf j Oblast pridno poizveduje.
Predrzni vlomilci. V ulici del Msrcato vicchio Š'. 2, v pritličju Lloydove palače, se nihaja tobakarna, katere lastnica je Julija Podietova. Pri Podjetovi je že Štiri leta U5 užbena kot prodajalka neka Marija Snider (Žiidirr?), katera uživa polno zaupanje svoje gospodinje. Poleg tobakarne in sicer na vogalu ul. del Mercato vecchio in nabrežja della San ta, se nahaja gostilna, ka er-2 lastnik je bil dolga leta gospod Kteinz, v zadnjem času pa Karel Verzegnassi. Verze ,nassi pa se je preselil dne 25. avgusta t. 1. drugam in odtedaj je bil ta loka prazen.
Ptošlo noč je neki predrzen lopov vdrl
v prazne gostilniške prostore in sicer skozi okno nad vrati, ki je bilo odprto. Gostilniške prostore deli od tobakarne le slab zid iz opeke, in lopov je predrl ta zid in sictr vis ko gori pod stropom. S pomočjo nekih vr t, ki so se nahajala v gostilniškem lokalu, Je splezal potem do luknje in skozi njo v tubakarno. Luknja je zelo ozka in najbrž (e moral imeti lopov pri sebi kakega dtčka, ki je splezal na ono stran, kajti odrastel človek ne bi mogel skozi luknjo.
V tobakarni so bile ukradene znamke, kr 1*1, paket dopisnic za inozemstvo, škatl{a smotek rR isita" in cigarete; vse skupaj vredno K 157—. Lopov pa ni vzel seboj zneska 50 K. ki ga najbrž ni videl, in ure z ilato verižico, ki je bila v neki mimfei.
L pov ali lopova sta se vrnila nato po Isti poti, skozi luknjo v zidu, v gostil niški lokal. Nista pa potem šla na ulico skozi odpriino nad vrati, temveč skozi okno, ki se odpira na nabrežje Sanita.
Ko je prišla Sniderjeva zjutraj v toba-k&rno, je tako! opazili tatvino in Jo naznanila policijskemu komisarijatu št. II., ki je ukrenil vse potrebno, da se zaslede predrzni tatovi.
Tatvino je ovadila, pa sama bila aretirana. — Včeraj zjutraj Je prišel v hotel „Al.* Abbondanza" neki možak, ki se je izdajal za Lana Metka, ž njim pa neka žen ska, ki je rekla, da je njegova žena. Zahte vala sta sobo in jo tudi dobila. Kmalu popoldne Je Metko cdšel, kmalu za njim pa tudi ona ženska strahovito razbuđeno. Pra \Ha ie, da je jej le bsla okrsdenih 10 K, in je obdolžila lastnika hotela in pa neko h-šne v hotelu. Poklicali so stražnika, kar pa zt-on • žensko ni bilo ravno najugodnejše, laj i policija je spozaala v njej neko Ano Bernardini, ki je vdana tajni prostitucija. In bila je aretirana. Policija išče tudi onega Me;ka, ki je baje ukradal Birnardinijevi 10 kron.
Lep tlček je 48!etni Alojzij Jachezi, dninar, rodom iz Furlanskega Vidma. Možakar je presedel že lepo vsoto let v zapo rth in radi tega je bil že ponovno izgnan iz Avstrije, a se vedno zopet *rača v Trst. ^luorado vseh laških lopovov. Sedaj je bil zopet v Trstu in Je stanoval v ulici Fo/-zachera Štev. 2 pod imenom Alojzija L p >ta. Včeraj pa so ga aretirali ob izhodu il proste luke, ker je hotel odnesti 8 kg rozin.
S smrtjo mu je grozil. — Danes zjutraj je bil areifraa zidar Fran Ferluga, 44 let, stanujoč na Greti, ker je grozil go stllničarju Josipu Boletu na Greti s smrtjo.
Loterijske Številke, izžrebane dne 26. ofct >bra:
Dunaj	90 57 48 30 56
Gradec	38 62 76 68 21
Porotno sodišče.
Dasiravno le bila obravnava proti fotograf u Mioniju določena na dva dni, se j v vendar končala že prvi dan pozno v ncč.
Po zasliševanju prič, ki so skoraj vse izpovedale ugodno za obtoženca — edinz> priča, dr. FcrfjiJa, je izpovedal obteževalno, kar mu je priznal obtoženec sam — je sodišče stavilo porotnikom glavno vprašanje na hudodelstvo goljufije in sicer za znesek nad 2000 K, in eventualno vprašanje, za slučaj zanikanja glavnega vprašanja, na krido po lastni krivdi.
Po govorih državnega pravdnika in bra-ritelja ter izčrpnem reasumeju predsednikova m so porotniki po kratkem posvetovanju, k; je trajalo komaj 7 minut, zanikali obe vprašanji z 12 „ne", vsled česar je sodišče obtoženca oprostilo obtožbo.
Društvene vesti.
Sokol Prosek, danes ples v sokolski
dvorani.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 7 zvečer važna odborova seja.
Vab.lo na nogometno (foot-ball)
igro. Načelnik odseka kolesarskega društva „tipkan" — .Heljos" vabi vse člune in one, ki bi hoteli pristopiti k klubu, da se zberejo aarus v rudtljo, ob 8 30 dopoldre pad „Nar. domom" v Trstu, odkoder odkorakamo skupno na igralni prostor. Prosimo d: !noštevilne udeležbe.
„Jugoslavija", društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju, je izbralo na občnem zboru dne 12. t. m. za zimski tečaj sledeči upravni odbor: Predsednik: Milan Panišić, stud. com. Podpred tednik: Miroslav Pogorele, stud. com. Tajnik L: Peter Tapa, stud. com. Ta|nik II. Iv Ogorelc, stud. com. Blagajnik; Dragotin pl. BaŠić, stud. com. Knjižničar: Marin Ferić, tud. com. Naslov društva: „Jugoslavija", eksportna akademija, Dunaj IX. Berggasse 16.
^ d&L organizacija*
Centralni odbor „Narodne delavske
organizacije" sklicuje za danes dne 27 oktobra t. 1. točno ob 10 predpoldne shod vseh članov „Narodne delavske organizacije" v veiikl društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Z ozirom na veliko važnost predmetov, ki pridejo na shodu na dnevni red, |e nujno potrebno, da se udeleže tega shoda v s i člani „Narodne delavske organizacije".
Pripominjamo, da nečlani nimajo pravice udeležiti se shoda.
Centralni odbor
„Nar. delavske organizacije" v Trstu.
Opozarjamo vse tiste člane, ki so s članarino zaostali nad 6 tednov, da pri bc-dečem občnem zboru ne bodo smeli ne voliti, še manj pa voljeni biti.
Delavci, ali ste si že preskrbeli brošuro .Nar. dela/, organizacije" ? Stane samo 12 vin.
Odborom vseh skupin „Narodne delavske organizacije". Podpisani odbor naproša na podit gi sklepa odborove seje z dne 23. t. m. odbore vseh skupin, da prirede med člani skupin veliko agitacijo za članski shod, ki se bo vršil danes, v v nedeljo. Današnji shod bo velikega pomena. Poleg drugih točk je na dnevnem redu tudi " volitev volilnega odbora, ki bo imei nalogo sestaviti kandidatno listo za prihodnji občni zbor centralnega vodstva „Narodne delavske organizacije".
Centralni odbor
.Nar. delavske organizacije" v Trstu.
Socijalni tečaj NDO, V torek od 7 do 8 zvečer J. J „O domovinski pravici"; od 8 do 9 zvečer Ant. Brand-ner: „Strokovne organizacije".
Čitalnica NDO. Že večkrat smo opozarjali v „Edinosti", da imajo pravico čitatf iste v čitalnici NDO samo člani NDO, kar je čisto naravno in samposebi razumljivo. Toda v čitalnici NDO se nahaja vedno veliko števiio takih, ki niso samo nečlani NDO, ampak celo njeni največji nasprotniki ln pripeti se skoraj vsak dan, da zmanjka j čitalnici kak časopis. NDO vendar ne more nastaviti za ves dan paznika, ki b» jazi! na liste oziroma kontroliral, kdo |e iian in kdo ni član NDO. Čitalnica NDO je odprta ves dan. Nekateri nečlani NDO mi-il jo celo, da je čitalnica ljudsko prenočišče. Spat prihajajo v čitalnico. Poudarjamo, da i na}o pravici zahajati v čitalnico NDO :amo čiani NDO. Mislimo, da bodo imeli judje toliko pameti v glavi, da se ne bodo justili vsak dan odganjati iz čitalnice. Torej, red zahtevamo. Kdor bi rad čital, naj se organizira. Čitalnica je samo za organizirance.
Vesti iz Goriške.
Brda. Izborna letcŠnja briška rebula prodaja se prav dobro. Namreč celo po 60 kron hektoliter. Je pa tudi res dobra 1 Kdoi noče poku siti sladko briško rebulo, naj se jožuri v nedeljo 27. t. m. na Dobrovo, kjer se vrši običajni ples „likof", ob kateri jritiki se bo točila .rebula". Samo ne se spuščati v boj ž njo, ker je zunaj v ofenzivnem razpoloženju 11
Druge slavenske dežele
Iz Koroške. Letošnji občni zbor društva „Gorotan" Je živo pokazal, aa je na Koroškem še nekaj mlade, narodne inteligence, ki nesebično žrtvuje svoje moči v povzdigo narodnega ln kulturnega stanja med Koroškimi Slovenci. Pokazalo se Je posebno glede narodnega učiteljstva, da je faktor, ki zaslužuje, da bi se ga moralo pač malo več upoštevati, nego se je to godilo do danes I
Manj vesele razmere se pojavijo v zadnjem času med koroško akademićno mladino. Tu izgleda naravnost žalostno 1 Kruhoborstvo, in, lahko rečemo, s tem umetno vzgojena m?lomarnost in popustljivost v narodnem delu, brezbrižnost v naj-ooij perečih narodnih vprašanjih so dovedle skoro pretežno večino slovenskih koroških akademikov tako daleč, da je pozabila, ka, ,e skupnost, in kaj pomeni za nas koroške Slovence posameznik, sleherna posamezna, narodno delavna moč. Vsiljuje se nam vprašanje : so li to znaki bojkota napram društvu? Možno je vse, sicei d\ se ne bal tovariš tovarišu pogledati / obraz 1
Naj bo že, kakor hoče, „Gorotan" bo hodil tudi v naprej po pravilih jasno začrtano poti Želeti je le, da se slovensko koroško učiteljstvo na Javnih shodih ne blati, sar se je žaltbog zgodilo, ko |e društvo iborovalo. Ako tudi dotični gospod ni imel namena žaliti izrecno slovensko učiteljstvo, naj v slovenskih krajih, kjtr službuje slovenski učitelj, v prihodnje molči o takih zadevah rajše. Ljudstvo |e nerazsodno in
izgublja na tak način zaupanje do učitelja, morda edinega svojega voditelja in prijatelja. Torej: več skupnosti in previdnosti!
Razne vesti,
Razne vesti za ženske. Anglija ima v petletni dekliet Eleni Mas, hčerki nekega gledališčnega igralca v Londonu, najmlajšo pisateljico sveta. Njeno prvo delo, ki je je škozi 3 mesece narekovala svojim srečnim starišem, se glasi: „Onkraj nočne teme". Ni pa izključeno, da Amerikanci pri vsej svoji podjetnosti in konkurenčnem duhu ne pokažejo svetu pisatelja dojenčka v starosti med povojem in mlečno steklenico.
V	združenih državah Amerike se Je pri čelo veliko gibanje proti lišpu in luksurjoz-nosti v ženski obleki.
V	angležkem parlamentu so predložili zakonski načrt, ki prepoveduje klanje ptičev v svrho dobave peres za klobuke.
Da se dekleta pravočasno in redno pripravijo na svojo — materinsko dolžnost, so ustanovili na Angležkem „Klub žive pupe*, ki oddaja deklicam v starosti 10—15 let pupe iz porcelana. Dekleta morajo te pupe tako oskrbovati, kakor bi bile žive. — Pii nas za sedaj še menda tega ne bo potreba.
V	vroči provinciji Tucuman v t judo-vladi Argentlniji Je povila 9Jetna deklica Čvrstega sinčka; oče šteje 10 let. On, ona in ono, vsi trije so zdravi in se počutijo —
dobro.
Kot najnovejše „delo" angleških „suf-fragettes (izgov. safržets") o borbi za splošno žensko volilno pravico poročajo pretr-ganja telefonskih žic in demoliranja poštnih škatijic.
Na zadnji vrtnarski razstavi v Londonu je bilo videti neke posebne vrste rožo s krasnimi cvetkami. Posamezne cvetke so prodajali od 60—100 kron. No in ljudje Še pravijo, da ni denarja 1
t
Sukna,
lodre in modno blago za gospode in dame. priporeča KAREL KOCIAN. tovarna sukna v Humpolou (Češko) : : Uzorci franko. : :
ss ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—&
5vojo higijenično brivnico
priporoča slav. občinstvu
s A. ŠEBEK, isa
brivec
TRSTf ul. G. Carducci 9.
Domača tovarna glasbil. Pomanjkanje jugoslovanske tovarne giasDil in sploh domačih izdelkov gramGf jnov in plošč na debelo je dalo povod mlademu in podjetnemu Dalmatincu gosp. Milanu Obuljenu, da je v Hainburgu ob D. pri Dunaju ustanovil tak zavod. Glasbila tega domačega podjetja so dobro znana našim ljudem, najbolje pripo ročilo pa Je, da naročajo pri n;em naše najbolje vojaške in civilne godbe, kakor domobranska godba v Zagrebu, godba kraljeve garde v Be.gradu, narodna godba v Splitu, srbska meščanska godba v Dubrovniku. — Podjetje g MIlana Obuljena je konkurenčno podjetje, ustanovljeno s slovanskim kapitalom proti tujim, večinoma nam nasprotnim tvrdkam v G.aslitzu, Hebu itd, in se razume samo po sebi, da so cene zmerne Ako še pripomnimo, da Je Milan Obuljen pravi naš mož, da se pogostoma spominja narodnih podjetij, tedaj mislimo, da naše godbe, naši sokoli in tudi posamezniki vedo, kaj jim nalaga dolžnost.
Trgovci pa dobivajo glasbila, strune, grame fone, plošče in vse drugo pod istimi pogoji, kakor pri drugih tvrdkah. Dopisovanje tvrdke Je seveda v vseh jugoslovanskih jezikih. Dobro bi bilo, da malo premislimo o važnosti in posledicah češkega principa „svoji k svojim" in prenehamo en-srat z ženskim ravnanjem, da na eni st ani ae kolnemo narodnih sovražnikov, na drugi strani jim pa polnimo žepe.
Ravnokar so izšli novi krasni posnetki za gramofon od hrvatskih umetnikov na I Dunaju. Cenik na zahtevo franko.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni soprog oziroma stric gospod
Josip Gregorič
trgovec ln posestnik
včeraj, 26. t. m. po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti mimo v Gospoda zaspal.	*
Pogreb dragega pokojnika bo danes t nedeljo, 27. t. m. ob 3 in pol popoldne iz hiše žalosti Barriera vecchia Št. 31.
Trst, 27. oktobra 1912.
Antonija, soproga. Marica Primožič, nečakinja.
NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST Corao 49 (Trg Goldonl)
H! HALI OGLASI ŠH
MALI OGLASI se računajo po 4 (tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaš« 40 stot Plača se takoj hiser. oddelku.
Hl/O vacpli mladenki želite poznanstva dveh UWB veseli istotakili mladenč-v v stalni službi v svrho možitve. Ponudbe pod „Roža in Vijolici", post. reBt. glavna poŠta.	2409
n«) l*plf i <Harzseifert) doma vzrejeni, izvrstni rva II d I	pevci, izučeui z aparatom, habit'e
za pleme ae prodajo. Ul. Commerciale Pendioe Scir-co a 3v9, vrata 20	2404
Odda. 86 po8teIja v taj®m- Kojan, Molini.
2405
Hrirla 86 tak<>j aobica, čedna, s hrano. Belvedere UUUa Št. 57, II.	2406
Pnhištl/n za 80b0> tuhinio, poljedelsko orodje, I UIIIOIVU raBtline, svetiljke, ce danes in jutri proda o po nizki ceni. Nas!ov pove ins. oddelek E linoati.__2407
Klini m ~ tudi Trsta ~ bisic° *
IMipilll vrtom, prikladno za kurnik Ponudbe pod „Kurnik 5t. 2408" na Jnser. odd Edinosti. 2408
7p|f| Ipnn stanovanje, obstoječe iz dveh sob CaClU IU|JU in kuhinje, se odda rarti preselitve takoj za K 30.— mes čno. Poizve se pri: Oeliodu-strie-Gesellschafc, Rojan— Serbntoio it. 4. 2410
Uritnliira	zmoŽDa alovemkega, nemškega in
UbllDlJiOa	italijanskega jedka, bi podučevala
nekaj ur na dan.	Ponudbe pod „Učiteljica" na ins.
oddelek Edinosti.	2411
Lepa
meblovana soba se odda t&krj. Sto p p ani 5t. 3, III. pritličje (nad ljudskim vrtom). _______2412
l/llhinia popolna, iz aluminija, se proda p^d l\UIIHIJCS/ roko. Umberto Cesca, ul. Caserma 14. __________________________ 994S
Na nrnHai je 115 klaftrov ravnega sveta za lid p I UUdJ zidanje po ugodni ceni. Ako ni vsega denarja, se tudi počaka. Oglasili te v ulici Aquedotto 9—1. Pisarna KremSer	2413
nhnnaiito f 20 do a0 K dnevDO »»luiite,
UUUynillC ■ Če »e hočete baviti z mojimi patentiranimi novostmi Potrebna glavnica 2 K. — Pošljite svoj naslov na: Export Arnold Wei*a, Dunaj 63, poštni predal.	234')
Claunomil občinstvu naznanjava, da svm OldvIlDlIlU otvorila gostilno v ulici deli Sapone št 2. Zagotavljava točno postrežbo in se priporočava udana Metod Rebeinak (prej pri Brzeku natakar) in Andrej Ivančič,	2301
Ortko meblirana se odda v ulici Giovauni Boc-OUUd caccio 16, I.	2235
IH iiictinia ima v zaI( pflr':^e molele, naj•
ITI bulo Lilija elegantnejse opremljene klobuke prenavlja. Cene najzmernejše. Ul Nuova 45, I. 2384
Iptfln mladenič, vešč slovenščine, it&li-U lOlOII janSčine in nemščine, i^če s'užbo v kaki pisarni. Naslov po taš ln.se.atni oddelek pod štev. 2364	2364
Nova krojačnica. S:«'
RUĆAN v Trstu, ulica del Rivo St 17, II, vrata 9.
Obešala iz medi " Ta"1 ^ vS:
Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z Železnico.
Mnhlocti avtorizirana „Dutaiska kuhinja-. UUlOdll Obed in večerja 52 kron mesečno. Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Barrierm št 7, II. Becher.	1938
Qlll7i/iniQ 'n hlapci dob6 zelo dobra mesta v OlUZKIIIJu posredovalnici ulica Barriera 7, IL Becher.	____________1935
Ahcnlvpnt trgovskega tečaja išče službo v KLoUk VCII l mestu ali na deželi, v odvetniški a i notarski pisarni. Zmožen je slovenskega, Leun-gkega in event. italijanskega jezika ter popo noms s>trojepifl:a. Ponudbe pod „Absolvent"* na inseratni oddelek Edinosti.	2394
kro ače in učenke se sprejme takoj. U u Ul C Old England, via S. Nicolo 34 2392
l X X se mizarskega učenca. Ulica Belvedere št-ISCB 10._________ 2395
PoliornS 86 oc^a v najem takoj. Obrniti se rbKdnia je do Antona Kresev.č, 8v. Mar. Mag. Zg. r št. 31.	2J45
Pozor Slovani! da sem prevzel snano
gostdno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia št. 13 (nasproti ljudsk ga vrta). Točil bom najboljša daJmhtinska vina po nizkih cenah. SphtsKo in viško \iuo:
staro (črn >) 80 ?:n., novo (črno) S8 vin., belo ... 88 „ opol . . 83 „ č z cesto ... 80 vin. Dobra dom ča kuhinja, mrzlt in topla jedila v vsakem času Obt:d pu 48 vta. (24 kvajcarjevl. — lio-stilna je pripravna za shode, prijateljske večere, seftanke u 1. Priporočam se slovanskemu o>čin<tvu in članom NDO, da bi me podp:-ali. Zi mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK '2400
Stran XII.
..EDINOST" St. 300.
IAĐRAN
nflfOSB 01 PRODAJA i
>AWEJB,_ Um, OBIJgACTJ«. u» _, FUJAUTiR, DKunci,	HV.
vjllute ih devize.
PIUSĐTJJMI	__
„ PXPLRJ1 m BLAGO LBOCS t
JArva BKLADiBCm. bate - DEPosrrs. — promese.
»MOJA*!: JAP*AJBXA.
MENJALNICA. "M
TRST, VIA CASSA 8t MSPAftSiO ST. 5 (LASTNO POSLOPIJ.
vlooi NA knjižice
OD DNEVA VLOOfi zj. % DO DNEVA VZDIOA
urnn da vaz flaAojv baxxa ix svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOOOVORU. &VAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 5*.
ESKovTUJBi Mxnm Htui a fAstrm ZAVAROVASJB nDMnra* FApajav nori kuubi [mvu
eitvtzua emmjvja ruci m>. bemfiiaob«. STAVBNI KREDITL REMBOtJRS-KREDETI
uem PK0TI DOKTj MK3TT0M UUCAOJi.
BORZNA NAROCHJL - DTKASO. ___rgLKFOin: UO, im.
Fliljtlke v OpatiH in Ljubljani
Gostilna Max
Trat, vla Petronlo 2 (pri novem trgu). To51 ee istriko Crno in belo vino Jsražkl teraa Tlpavsko vino ln Drehorjcvo pivo. Tožijo ae tudi vsakovrstni likeri in Žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena % gcrklml la mrzlimi Jed 1:1. Odprto cd 5 zjutraj naprej.
Točna UPS prodaja
Emilio Muller
najuglednejša In najstarejša prodajalnica ar v Trsta, vla S. An to nlo
(vogal ulice S. Nicold).
VELIKA IZBERA
▼erlžlo, sla tih, srebrnih. kakor tudi stenskih ur vsake vrat«.
Ustanovljeno Isto IS&6.
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delav rico vred iz ulice Pontero^so štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
RESTAVRACIJA
AURORA
Jrst, al Cs-rSucc? št. 13.
'Il
ill
MS
m
y. v«nn
Prva orkestralna družna
Dame Russe
5 da*n - 4 gospode
pod izbornim ravnateljstvom
glasbenega mojstra IVANA MALECZKA.
Ntalopi z lastnimi na;o'in'mi instrumenti in bo proizvajala izbran in bogat glasbeni in pevB i k rogram.
Vsak večer koncert
od 7 do polnoči.
Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen oblak se priporoča
JOSIP D( MINEŠ.
Poleg renomiranoga Goessotega piva se toči pivo Reuchel Brfiu iz Kulmbacba.
F, Prege
Trst. via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu);
priporoča cenjenemu občinstvu svojo ?.cano
mirodilfiico.
Prodaja se vsakovrstne mi rod« je in drus^o. Šipe, barve, kisline in prcfi»merije. Sveče, petrolej in mineralna voda. Cene zmerre.
ivars ^osmerlj
Ivanov	L
Rojan, ul. Montorsino št. 7,
podružnica ul. Moreri St. 77,
p;lporc£a o. cb&lnatvu svojo
trgovino jestvinin kolonijalnega bl»ga.
n
Tehnična poslovnica
FRAHfC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
d oba vata:
Tangyet najlzvrstnejia motorja na bencin, plin, opojni plin in motor]« na aafto,
8;atem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe.
Lokomohlle na benzin In paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovare« leda, Btroji za kamenoloma, stroji in tovarne aa cement, stroji in n?meščenja zrn mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje raaličnega blaga, kemične tovarne itd.
NamešSenje za električno razvetljevo in prenos moči. Električna vsdigala za osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaAko in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi V8aks vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebfičia. Vsakovrstne cevi* Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vir o. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in naj cenej Si pokrov hiš.
— — — Prorafinnl ir obisk mernikov smstoaj. — — —
Si
V vsa&i šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem oni^a učeosm, ki potrebujejo telovadno ob is-valof naj se obrnejo v dcbroznano trgovino
JOSIP STRNTIČ, Trst, Piazza Rosario

?!!

Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza deila Caserma 8t. 2. — Telefon 952.
MT um no razpolago Jekleno oornostno celico
M J« varna proti vloma is požaru, v kateri ao SHKAMBIOE, ki «• oddajajo strankam v najem in aioer
za oelo leto kron 30, za 5etrt leta kron 13 za pol leta „ 20, za en meaeo „ 6
Bbrambica i0 24 cm visok«, 24 cm Širok«, 48 cm globoke. Shramblc as mor« drugi odpreti kakor strank«, kf nam« oaebno »branijo sroje stvari, kojth al treba prijavi ti.
ŠOT Oddaja hranilne pusice
kater« priporoča posebno itarificm, da na ta najnoTejil in najvspeSneji način navajajo Stediti svojo deco. N«d«l|s« p«|«««ll« «J»Je i«vod »b iridslk srsb.
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Giovannl št. I.
n* „ 1	kuhinj d kih in kleUrakih potreb,
CJislOgie	od lesa in pletenin, &ka: jt,
brent, Cebrov in kad, aodčekov, lopat, reiet, ait ia va*-kovrstnib kožev, jerbas«7 in metd ter mnogo drugih t to atroko spada- p^uniiane ,TOi& r" jočib predmetov.—	^ **	^ovino a
kuhirjako posodo vsake vrata b^di od potceiana, t»-mije emaila, kositerja ali cin ca, raialje paaamante.- , kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, so tai in stekleno pOBodd ta vina,
Nov velik dohod oblek za msške in ifečke za jesen in zime
v dobroznani trgovini
lila Citta d! risste
uL Giosue Card iccl št. 40
(bivSa u". TcrrSLte)
kjer dobite obleke, suknje, reuiglane, površnike. kratke suknje 3 krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukua za dti. Velika izber delovnih oblek, hlaC, srajc, spodnjih srajc itd. itd.
Velikanska zalrga inozemskega iu domač blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po mer?. Vse po r.e erjetno n;zkih cenah v trgovini
Alia Citta d 1 Trieste
ul. G jsue Čardaci Št. 40
Zobotehnični amburntorij Univ. zdravnika
Dr. Barry-Brillant-a
Ermanno Schultz«), I. tehnik.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plešče. Plombiranje z zlatom, olattnora ia porcelanom Vsi dela brez bolečin. Zrav. nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene Sprejema od 9 do i in od 3 da 6 popol.
Ivan Žniderčie
r si, Til'ofL B l^odere 17, ?r-t. t
Trgovina jestvin in kolonija!1.
Zaloga testenin iz Bist~.ce in Nea i4, vsakovrstna olja. ila, ka /e itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor otrobi, keruzo itd. Pošilja na dom in itd. oo p-&ti. C-^ne uj»oflne in toćna postrežba.
varna j
i, J
K 't*
sladćič^r i a
CH
• rst ■ Piazza Fra icesca d'Asa si 7.
Prodaja moke I. vrsie, sladčice i prepečeacl (biskoti) najboljših vrst, velika libera bombonov za otrobe, svež kr-h trikrat na d .n, buteljke, fina, d-sertna vind, dalmatinska in Istrssa vina z razproda;2njem pive v steklenicah. IzdUuje :.ruh z zdravim higijenlčnha = električnim stroje.n. - -=
^a^ftscs tftia	klik
»mm**"
Ottoman to, Oftomon \m
povsod me sučejo povsod me radi imajo.
ill^f ll IS
S m
■
jUUB® i
CV(iMlETTESOR/£Vr
■m«	opiti
OTTOMAN
ZIVNOS1

, podružnica v Trstu
0
vpluPaua <lvln!Šfea gSavnfea lu rezor ui z klmli nad I0S milijone irou.
Sprejema denarne viose in Jih ofire-Q stuje po
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE.
ZcdolžnTce Žiono-stensKe banke prlnaSjja
na vložn h kn Ižicah - na tekači račun in na bolje po dogovoru.
0
• * ■ .- ' " '■ r.V •• - i*: ■ *	'tJ - *.* '^.rAJF .	h.			
	*■» ■ JI'-?. ,		;. -u.■; _	i i J*-' .i-K'i