18«. Številka. f linMJaitl, i petek, 13. avgusta M XLVIII. leto. LOvENSKI .Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen; jelo leto naprej • • • . K 24 — »ol leta m m m • • • 1?"— četrt leta ua mesec • • • • • • 6-— 2*- v upravništvu prejemaš: celo leto naprej • 9 e K 22*— pol leta „ * 11'— četrt leta m * «r 5-50 na mesec . - • • 1"9C Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaliova ulic* št 5 (v pritličju !:vo) telefon it T4. Ishsjs vsak dan svećer 13-. 6-50 * 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej .K 30-— za Ameriko in vse druge dežele : ■ celo leto naprej - m * > K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica st 5, telefon st85» Bari v prahu in dimu. NOVI JUNAŠKI ČINI NAŠEGA BRODOVJA. Dunaj, 12. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo: Dogodki na morju. Dne 11. avgusta zjutraj so obstreljevale naše ladje italijansko obrežno železnico od Molfette do Senno San Giorgio. V Molfetti so bile štiri tovarne in dva viadukta cestne železnice močno obstreljevani. — Neki viadukt se je podrl. Neka tovarna je začela goreti. V San Spirito je zgorel do tal kolodvor in razna skladišča. V Bari so obstreljevali grad, semafor, železnico in pet tovaren, izmed katerih ie ena zgorela. Ves Bari je zavit v prah in oblake dima. Med prebivalstvom vlada panika. Italijanski topovi srednjega kalibra so naperili svoj ogenj brezuspešno na naše razdevaialce. Tudi napad nekega sovražnega podmorskega čolna se je izjalovil. Železniški viadukt Senno San Giorgio je poškodoval naš ogenj. Naše ladje so se vrnile vse popolnoma nepoškodovane. Od sovražnih pomorskih bojnih sil, razven omenjenega podmorskega čolna pred Bari, ni bilo ničesar videti. Brodovno poveljstvo. * ODBITI NAPADI NA DOBERDOB-SKO PLANOTO IN PRI ZAGORI. Dunaj, 12. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na primorski fronti je bi! odbit v pretekli noči večji sovražni napad na eksponirani del Doberdobske planote in dva sunka pri Zagori, pred katerima se je izvršila čez dan ljuta artiljerijska priprava, po velikih izgubah Italijanov. Pred goriškim mostiščem vlada mir. Na drugih frontah trajajo dalje artiljerijski boji in praske. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. VEDNO VEČJI USPEHI NAŠEGA BRODOVJA. Svet se čudi delovanju in uspehom našega brodovja. Tako rekoč pred nosom italijanskega brodovja je obstreljevalo naše brodovje več obrežnih krajev na italijanski spodnji obali. Italijanska flota, katero je D' Annunzio tako ginljivo opeval, je nastopila morda pot okoli sveta, ker je v Adriji ni nikjer videti, ali je morda pred Dardanelami? S KOROŠKE FRONTE. Berolin, 12. avgusta. K. H. Strobl poroča iz vojnoporočevalskega stana na jugozapadu 10. avgusta: V Koroških gorah kaže vojna obe svoji najekstremnejši obliki: boj težkih topov in indijanski boj patrulj. Italijani so spravili težke topove na pozicije, s katerimi čez gore visoke nad 2000 m obstreljujejo naše zapiralne forte. Ker imajo na mestih v svoji posesti ugodno ležeča obmejna ozemlja, ki služijo artiljerijskim opazovalcem ter dajejo dober razgled, je njihovo streljanje kolikor toliko sigurno. Ali to prednost odbije najsrečnejši položaj naših utrdb in neprestrašenost posadke. Dober slučaj je nanese!, da sem mogel bivati v eni teh trdnjav, ko so jo obstreljevali z možnarj!. V kratkih odmorih je prirjovela jedna ekrazitna pošast, posadka pa je praznovala z občutkom popolne sigurnosti pri kozarcu vina ravnokar naznanjeni padec Varšave. Tudi v malem boju patrulj se kaže, kako prekašajo naše gore navajene čete alpine, katerih pa sicer ni podcenjevati. Tako je zadela povodom nekega podvzetja na italijanske postojanke na Velikem Triebu občutna škoda. Tudi številna premoč sovražnika ne vzame našim vojakom, ki so izkušeni v vseh zvijačah gorskega boja, nikdar občutka zaupanja, kar je dokazal zopet italijanski napad s topovi na Mali Pal. BREZPOMEMBNI ITALIJANSKI USPEHI. Rotterdam, 12. avgusta. »Rotter-damsche Courant« piše o dosedanjih uspehih italijanske vojne: Dejstvo, da Italijani ne pridejo nikamor naprej, če prav se jim ne more odreči vstrajnosti, opravičuje nas, da vprašamo, ali so smatrali Italijani svojo nalogo za tako lahko, ali so podcenjevali terenske težkoče, ali niso cenili prav odporne sile avstro-ogr-skih Čet. Uspehi Italijanov na osemdeseti dan vojne so popolnoma brezpomembni. Italijani vsekakor bodo ponavljali svoje ofenzivne poskuse, pozabljajo pa, da so po verodostojnih francoskih poročilih avstro-ogr-ske čete dobile močna ojačcnja z mladim moštvom. Sofija, 12. avgusta. V dobro podučenih krogih se konštatuje, da je razočaranje v Italiji radi dosedanjega poteka vojne proti Avstriji mnogo večje nego se je prvotno mislilo. Vojni hujskači so napovedovali vojaški sprehod na Dunaj, sedaj pa so njihove napovedi tako kruto ovr-žene. Čeprav se vlada trudi, da bi zakrila pravo število izgub, vendar izve prebivalstvoma so stale bitke ob avstrijski meji pri najmanjših uspehih velikanske žrtve. Vidi se takore-koč ponavljanje karpatskih bojev le še pod neugodnejšimi DOgoji, kakorš-ni so bili dani svoj čas Rusom. Italijanska vlada se boji, da se vojna z Avstrijo preveč zavleče, zlasti ker se je pričela vojn? le z zagotovilom, da se konča v kratkem.VItaliji se bojijo in ne brez vzrcka vojne po zimi, zlasti v gorovju. Zraven igrajo veliko vlogo dogodki v Libiji, ki ie za Italijo takorekoč izgubljena. V Rimu se spoznava, da se je Italija spustila v nevarno pustolovščino, streznjenje prihaja in skonča z obupom. Kriva italijanska poročila. Dunaj, 11. avgusta. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo 9. avgusta pripoveduje o uspešnem napadu na naše pozicije na Passo del cavallo in sedlo med Freikoflom in Velikim Palom. Našim četam o takem napadu ni nič znano. Najbrže so streljali 8. avgusta ob 7. zjutraj samo z namenom, da morajo poročati o novem uspehu. Izmišljeni so tudi italijanski uspehi ob Zagori in Paljavem južno Plavi, vse tamkajšnje pozicije so v naši posesti. Kako lažejo Italijani. Lugano, 12. avgusta. Italijansko vrhovno poveljstvo zanika resničnost našega poročila o rekognoscira-nju na Pelagruzu in taji, da bi bil padel kak oficir. Danes pa naznanja družina Boggio junaško smrt pomorskega poročnika Corrado Boggio na Pelagruzu. Torej je bilo naše poročilo vendar resnično. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Chiasso, 12. avgusta. V Veroni se je ustanovil odbor meščanov, ki naj pritisne na someščane, kateri imajo svojce, vojaški dolžnosti podvržene, v inozemstvu, da jih spravijo domov, ker drugače bodo koncem avgusta proglašeni za dezerterje. Lugano, 12. avgusta. »Secolo« poroča, da so nastali nemiri pri Ozie-ri na Sardiniji, ker župnik ni dovolil, da bi pri pogrebu nekega stotnika, ki je padel ob Soči, nesla društva v cerkev italijanske zastave. Župnika so aretirali. Lugano, 12. avgusta. Izdani ukaz, da morajo pod orožje starejši letniki do 1876. je vzbudil v prebivalstvu nevoljo, še toliko bolj, ker je nerodna italijanska vlada pri vpoklicu letnikov do 1896. razglasila, da ne namerava vpoklicati deželne hrambe v večjem obsegu. Termin je določen do 14. avgusta, kar ljudi vznemirja ker sedijo, da morajo biti izgube jako velike ali pa da se vojna raztegne tudi na Nemčijo. Vpoklic skoro 40letnih je vzbudil še večje vznemirjenje, ker se v Rimu razglaša, da bodo vpoklicani še starejši letniki. PRED VOJNO MED ITALIJO IN TURČIJO. Italijanski ultimatum Turčiji. Zurih, 12. avgusta. Italija je poslala Turčiji ultimatum, kakor poročajo italijanski listi, ker Turčija na italijansko noto z dne 20. julija jej izročeno ni odgovorila do 5. avgusta. Sovražnosti prično najbrže v par dneh. Ultimatum zahteva nemudni odgovor. Ha Dobsrdobskl planoti Po beli vozni poti na veliko Do-berdobsko planoto se vleče kolona za kolono, počasi, vmes med njimi iščejo ordonančni vojaki svojo pot. Infanterijski polki marširajo na eni strani, na drugi ropota baterija skozi oblake prahu po žgočem solncu. Tisoč slik s ceste v vojni. Sploh tvori cesta v vojni posebno veliko poglavje zase. To je kakor žile, ki prinaša življenje in moč, življenjska žila. Ako greš po vozni poti dobre pol ure, zagledaš pred seboj dolgo pla-notno pokrajino. Na vsaki strani poti — pionirji so med tem to pot pretvorili v cesto — teče zid in kamenja, to je tista kraška posebnost. Te kamenite stene, visoke en meter in približno toliko debele, so jedina kritja. Nekoliko tudi doline, v katerih visok stoji sirk, rumeni žito in rastejo poljski pridelki. Kadar pridejo težke granate in neštete šrapnel-ske salve, zlasti oni bobneči 4—5 cm »revolverski topovi, potem treba hitro za kameniti zid. Že je prižvižga-la minska granata in se razbila z gromnim treskom ob skalovje in po zraku letijo drobci skozi črni dim, ki se dviga v zrak skoro deset metrov. Tu je mnogo ranjenih. Kroglje tolčejo ob kamenje, potem je nekaj časa mir. In zopet pridemo nekoliko dalje. Od spodaj gor gre kolona tovorne živine čez pot ob kamenitem zidu. Vse se čudi, kako je ta žival mirna in kako so mirni zagorelci gonila. Nekaj dni že obstreljuje težka artiljerija Italijanov z 28 cm mož-narji gotov del ceste. Ne glede na ropot in strašno treskanje gre kolona dalje skozi dim »krepiranih« izstrelkov. Desno in levo od ceste je polno poljskih poti, toliko, da bi človek zašel na njih. Mali gozdiči, kamenite hiše, obcestna gostilna, bela vas na hribcu, za drevjem in grmičevjem stojijo konji, med umetnimi drevesi vozovi, kriti za kamnom vojaki. Kadar se dvigne vezni balon pri Ogleju, da pregleda vso planoto, ali če pripo-de aeroplan, se čujejo žvižgi strašnih organov in »kriti se!^< vkaže glas. Vse je nekam prazno in čudovito tiho. Ob kamenitem zidovju leži kompanija siva in izgubljena, kakor LISTEK. Hntiikota iMnut. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) V. »Če bi bili Vi, gospod Feliks, na mojem mestu,« je govorila !ady Bol-donova, »če bi Vi izvedeli, da se pri*-pravlja proti Vam vnebovpijoča krivica, bi Vam bilo ravnotako pri srcu, kakor je meni. Ni torej potrebno, da Vam povem, kaka so moja čustva ... Najprej bi rada vedela, kaj Vam je moj mož brzojavil.« »Nič posebnega, milostiva,« je odgovoril odvetnik. »Pozval me je samo, naj čim prej izgotovim novo oporoko in naj jo prinesem v Roby Chase. Če želite brzojavko čitati — tu je.« »Moj mož torej svojega namena in naročila ni predrugačil.« »Ne! Pač pa sem danes zjutraj dobil od Vašega soproga novo pismo.« »Da? Ali je morda s tem preme-nil dano Vam naročilo?« »V nekem oziru pač.« »V katerem oziru?« Gospod Feliks je malo pomišljal, j pogledal naokrog in skozi okno m i potem rekel: »Vaš gospod soprog mi je naročil, naj v novo oporoko postavim še posebno določbo, poseben pogoj.« »Kak poseben pogoj pa more to biti?« je ošabno vprašala Ada, ki je že zapazila, da je odvetnik vse po-pustljivejši in ponižnejši, čim bolj se kaže ona ponosno. Odvetnik je vzel iz posebne shrambe na pisalni mizi pismo in je počasi sukal med prsti. »Milostiva gospa,« je končno rekel po daljšem molčanju, »odločil sem se, da Vam popolnoma zaupam, a najprej Vas moram nekaj prositi. Nikar ne pozabite, da sem Vam s tem izročil svojo Čast.« Ada se je samo samozavestno naklonila, ni pa ničesar rekla. Še toliko se ni potrudila, da bi bila odvetniku pogledala v oči, ampak le nepremično gledala na pismo v njegovih rokah. Ko ji je gospod Feliks podal pismo, je je hitro vzela in čitala. Prisluškovalec za vratmi je lahko uganil, kaj je bilo v pismu zapisano. »Dokler ostane moja vdova!« Ada je te besede glasno ponovila in potem vsa razburjena skočila s svojega stola. »Ah, razumem,« je vzkliknila jezno. »Jaz naj bom živ spomenik velikodušnosti mojega gospoda in soproga. Kakor je navada, da se v smrtnih slučajih posle obleče v Črno obleko, tako hoče moj mož mene v j črno obleko vtakniti in nosim naj jo i do smrti. Ne, gospod, to se ne sme zgoditi« Ada je v jezi raztrgala pismo in je kosce vrgla po tleh. Gospod Feliks je zaradi izbruha tolike nevolje poskusil se najprej na-smehljati, a čim je lady Boldonova izrekla zadnje besede, je odvetnika kar slastna groza pretresla. Opija-njen njene lepote, očaran njene temperamenta osti,prešin j en novih upanj, ni mogel odvetnik Feliks nič več krotiti svojega hrepenenja, ki ga je že več dni motilo, slikajoč mu prelestne podobe bodoče sreče. Zdaj se mu je zdelo, da je, izročivši svojo čast rokam Ade Boldonove, zadobil nad njo posebno oblast,katere se ne bo mogla ubraniti. Srce mu je burno bilo in drhtel je po vsem životu, ker se je na eni strani zavedal, kako veliki nevarnosti se je izpostavil, na drugi strani pa se je tudi zavedal, kako veliko plačilo morda doseže. Ko je končno Ada premagala svojo nevoljo in je pogledala na odvetnika, ki se je trudil, iztisniti vsaj eno solzo na oči, ko ga je z mehkim glasom vprašala: »Ali mi hočete pomagati?«, tedaj je gospoda Feliksa prevzelo tako blaženstvo, da ni mogel ziniti. Ne da bi kaj odgovoril, je začel hoditi po svoji sobi, čakaje, da se poleže njegovo razburjenje in razmiš-Ijuje, kako naj uresniči Adino željo in prepreči namen, ki ga je imel sir Ri-kard Boldon z novo oporoko. Odvetniku je bilo jasno,da je popolnoma nemogoče, preprečiti sestavo take oporoke, kakršno je naročil Rrkard Boldon. Ena sama pot je bila odprta: na- praviti oporoko in jo potem uničiti. Toda rekel si je, da se Adini zahtevi ne sme takoj vdati, tudi Če se za tako dejanje odloči: da mora Adi prav živo predstaviti velikanske težave, ki jih bo premagati, in resne in velike nevarnosti, ki so združene s takim dejanjem; da ji mora končno tudi dopovedati, da bo ona njegova so-krivka in mora biti pripravljena, da jo zadenejo tudi morebitne težke posledice, če pride stvar na dan. Nadalje pa si je odvetnik tudi rekel, da mora Adi brez ovinkov dopovedati, da njegove pomoči ni dobiti brez plačila. »Ne vem, kaj bi kazalo storiti,« je rekel gospod Feliks in je zopet sedel na svoje mesto. »Če pravite, da se taki krivici na noben način ne vklonite, je to sicer prav lepo povedano in moram tudi jaz priznati, da bi bila taka krivica jako velika, ali — kaj moreva proti temu storiti?« »Vi lahko zahtevate, naj vam da moj mož več časa za sestavo testamenta in Vi mu lahko sploh delate vsakovrstne težave.« »Res, to bi lahko vse storil, toda s tem bi pridobila le prav malo Časa in drugega nič.« »Vi bi tudi sploh mogli odkloniti naročilo mojega moža glede sestave nove oporoke. Toda ne, to ne gre; moj mož bi v tem slučaju pač poklical drugega odvetnika.« »To je vendar naravno.« »Vi mi gotovo lahko pomagate, gospod Feliks! iVi ste izkušen mož, Vi ste pravnik, Vi natančno veste, kaj se da storiti, in kaj ne. Kaj vam ne pride na misel, kako bi se dalo Ri-karda Boldona pripraviti do tega, da bi me ne ogoljufal? Saj to, kar namerava, je navadna goljufija. Pred poroko mi je vendar obljubil, da dobim jaz posestvo, če ga preživim. Vam mora biti vendar znano, na kak način se da doseči, da posestva ne dobi kdo drugi.« Lady Boldonova je s temi besedami povedala, kar mislijo v zamotanih slučajih vse ženske in tudi mnogo moških, da zna namreč odvetnik vedno dobiti sredstva in pota — če so spodobna, ne pride v poštev, da so le varna — vodeča na cilj, ki ga drugi umrljivi s svojimi močmi ne morejo doseči. »Bojim se,« je dejal odvetnik razmišljeno, »da ne bo mogoče preprečiti nove oporoke.« »Torej mi sploh ne morete pomagati? Vi hočete torej raje mirno gledati, da se mi zgodi vnebovpijoča krivica, kakor da bi kaj posebnega ukrenili in tako odvrnili od mene to krivico?« »Tako pa zopet ne smete soditi,« je menil odvetnik. »Lahko verjamete, da so mi Vaše koristi boli pri srcu, kakor katerekoli druge.« »A vendar mi nočete pomagati.« »Oprostite, a jaz tega nisem rekel.« »Pa saj trdite, da mi ne morete pomagati. To je naposled eno in isto.« .(Dalje prihodnjič.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 13. avgusta 1913. is*. *stev. kamenje planote, na poti stoji potujoči gozd, vse mirno, noben top ne poči. In ko išče in išče aeroplan »velike Tezervc«, v velikih krogih gre Čez in čez, tu pa nakrat začne pokati nanj iz topa ža obstreljevanje zrakoplovov. Bliskajoče »krepirajo« gori visoko šrapneli in to potegne pojočega ptiča na levo in v najhitrejšem tempu skuša priti v Gradišče ob Soči zopet ena malih kraških vasi. Malo pokopališče ob cesti, le v duhu so sedaj v vasi oni, ki so nekdaj tu živeli, iz grobov bi stopili in nam pomagali proti verolomnemu sovražnika. Vidim puške, sablje, revolverje . . . Globoko se nagiba dan na Doberdob. S polnimi rokami vrže še enkrat goreče večerne rože na pridne polke in divizije. V belih oblakih se zibljejo še srebrne luči in večernica prisveti v zahajajoči dan. Zvoniki gorijo kot rdeče sveče in gledajo na Doberdob in obronke proti Soči, kjer se pripravlja nov ponoćni boj. In v pokrajino, katero zajema nočna tmina, se posveti prvi blisk iz topa ... Po »Frankf. Zeitung«. naše Čete so zavzele lu-kow ter prekoračile by-strico. — ruski poraz med tysmienico in bugom. Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Veliki glavni stan dne 12. avgusta. Rusko bojišče. Severno od spodnjega VVieprza zasledujoče avstro - ogrske sile so zavzele danes Lukow in prekoračile Bvstrico, zapadno od Radzyna. Med Tvsmenlco in Bugom so včeraj zavezniki Ruse na več mestih odbili. Sovražnik ie Izpraznil danes zjutraj bojno polje in se umaknil. Drugače je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hofer, tal. * *- * vvizna, ZAMBOROVVO osvojeNA, lukow ZASEDEN. ruska FRONTA med bugom IN par-CZEVVOM NA umiku. Berolin, 12. avgusta. (Kot. urad.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 12. avgusta. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. V Kurlandiji In Samogltiji Je položaj neizpremenjen. Južno od NJemena so čete armade von Elchhorna krvavo odbile napad, izvršen z znatnimi silami ob odseku Drine. Sovražnik Je pustil 700 vjetnlkov v naših rokah. Armada generala von Scholza Je vzela obmostje VVlzna ter Je vrgla Južno od NJemena sovražnika čez reko Gaz. Od 8. avgusta je vjeia ta armada 4950 mož, med njimi 11 častnikov, ter vplenila 12 strojnih pušk. Armada generala von Gallwitza Je vzela v naskoku Zamborovo ter Je prodrla dalje južno med neprestanimi boji čez Andrzejow v vzhodnji smeri. Pred Novim Georglewskom ničesar novega. Eden naših zrakoplovov Je bombardiral kolodvor v Bialemstoku. Opazovati Je bilo večje eksplozije. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Med mnogimi boji s sovražnimi zadnjimi voji se je zasledovanje nadaljevalo. Odsek Muchawke ie prekoračen. Lukow Je zaseden. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Ker so zavezniške čete na več točkah vdrle v trdovratno branjene I sovražne pozicije, se Rusi od danes j ponoči na celi fronti med Bugom in Parczevvom umikajo. Vrhovno armadno vodstvo. SEVERNO BOJIŠČE. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Ne ve se sicer, kaj namerava vodstvo združenih armad, a to se kaže, da se avstrijske in nemške armade koncentrično bližajo ozemlju okrog trdnjave Brest-Litovsk, kjer se je ruska armada mislila zbrati. Kot desno krilo je armada Mackensen prekoračila linijo Uhrusk (južno Vlodave) -Ostrov (vzhodno Lubartowa) v smeri na sever, dočim je armada nadvojvode Josipa Ferdinanda predrla ruske pozicije ob Tysmienici. Armada Mackensen je nekako središče velikega obrata drugih armad. Na severu je general K6wess zasedel železniško križišče Luck, armada princa bavarskega pa se je približala železnici Siedlce-Malkrm (ob Bugu). Armadi Gallwitz in Scholz prodirata na železnico Bielostock-Mallin in je prišla armada Gallwitz že do Malkina, kjer se stika z armado princa Bavarskega. Prodiranje nemških armad od linije ob Narevu ovirajo močna močvirja ob Nupeen in zgornjem Narevu, armado Scholtz pa zadržuje trdnjava Osoviec. Armadi Eichhorn in Francois se borita ob srednjem Nje-menu, armada Below pa stoji pred Rigo. Varšava. Nemški listi poročajo, da so po odhodu Rusov iz Varšave imele pro-tiruske stranke posvetovanje, na katerem so se izrekle solidarne s poljskimi legijami, ki se bore proti Rusiji. Tajna poljska organizacija je poslala poljske strelce v mesto. Tam je meščanska garda prevzela skrb za javno varstvo. Listi, ki izhajajo v Varšavi, prinašajo protiruske članke. V okolici Varšave je prišlo do spopadov med poljskimi kmeti m ruskimi vojaki, ki so hoteli vzeti cerkvene zvonove in požgati žetev. — Berlinski listi poročajo, da je bilo prebivalstvo v Varšavi jako veselo, ko je prišla nemška armada v mesto. Poljaki vzlic naročilu ruskih oblasti niso zapustili Varšave; tudi poljski plemiči so ostali v mestu. V Varšavi je vse polno moških, ki so se s podkupovanjem rešili vojaškega službovanja. Tudi večina zvonov je ostala v cerkvah. — »Dziennik Narodowy« javlja: V noči na 5. avgust so Rusi raz-streljevali utrdbe in užgali vojaška skladišča in kolodvore. O polnoči je vojni zapovednik varstvo mesta izročil meščanski gardi in se je vojaštvo umaknilo čez Vislo v Prago in so razstrelili tri mostove. Po prihodu Nemcev so Rusi začeli iz Prage streljati čez Vrslo v Varšavo. Nemško zapovedništvo je vzelo 12 tak)v. Vilna. Berolin, 12. avgusta. »Lokalan-zeiger« javlja iz Geneve, da je glasom privatnega poročila iz Pariza, veliki knez Nikolaj obvestil francosko armadno vodstvo, da se je moral težkega srca odločiti, da zapusti Vil-no, ker je vzlic junaškemu odporu na Kurlandskem in na Litvanskem ruskim četam z razpoložljivimi sredstvi obramba nemogoča. Izpraznjenje se je začelo zgodaj zjutraj. Iz Kopenhagena poročajo: Rusko umikanje bo še nekaj časa trajalo. Vilno bodo Rusi opustili. Javni zavodi so se že preselili. Sedaj odvažajo muzeje in zbirke. Londonski »Reuter« javlja: Ruski uradniki se pripravljajo na odhod iz Dvinska, Moški med 17. in 45. leti morajo opravljati dela na polju. General Ruskij je obiskal mesto. rusko uradno POROČILO. Ruski generalni štab poroča: Med Dvrno in Njemenom so potisnile naše čete dne 8. avgusta sovražnika nazaj v okolici Friedrichstadta, na desnem bregu reke Njemenek v odseku po reki navzgor od Schonberga. V okolici severo - vzhodno od Wilko-mirja smo potisnili nemške sprednje straže, ki so imele pri tem velike izgube, iz nekaterih vasi. Pri tem smo vjeli par tucatov nasprotnikov. V noči na 8. avgust je obnovil sovražnik svoje poskuse, napasti utrdbe Kovna. Naše pozicije so naslednji dan obstreljevali sovražni topovi do največjih kalibrov. Sovražnik je napade proti našim eksponiranim pozicijam izvršil na zelo ljut način. Po zadnjih poročilih smo povsod odbili naskoke Nemcev proti zahodni fronti Kovna v noči na 9. avgust z neizmerno velikimi izgubami zanj. Pri Osoviecu in v okolici Jedvabna ljut ogenj. Na levem bregu Nareva posamezni boji, posebno v smeri proti Lomzi in v severnem odseku ceste Lomza - Ostrov. V drugih krajih, kakor tudi ob desni srednji Visli nikaki večji spopadi. Na cestah okoli Vlodove in pa ob Bugu, Zloti Lipi in Dnjestru nobene izpre-membe. Nemško brodovje, obstoječe iz 9 oklopnih ladij, 12 križark in velikega števila torpednih čolnov, je ljuto napadlo vhod v Rigaški morski zaliv. Naši hidroplani so pripomogli z metanjem bomb do uspeha. Dve sovražni križarki in dva torpedna Čolna so bili z bombami poškodovani. (Kakor izve VVoiffov urad od merodajne strani, so si nemške ladje le ogledale vhod v Rigaški morski zalhr, da konstatiralo, kako je zaprt z ruskimi mi*-nami. Pri tem so sestrelili en ruski hidroplan.) Ruski generalni štab poroča dne 11. avgusta: Na cestah v Rigo smo uspešno odbili v noči na 9. avgust po boju mož proti možu več napadov; Nemcev, navzlic pomoč!, ki |o je slednji dobil od svoje, zelo močne težke artiljerije. Po bojih, ki so se vršili tekom iste noči in naslednje jutro v smeri Diinaburga, v okolici Schonberg - Ponemuni - Wilko> mierz, se je pričel sovražnik vsled našega pritiska umikati, pri čemer je pustil kakih 100 vjetnikov, več strojnih pušk in zaboje municije v naših rokah. Na narevski fronti, na cestah Lomza - Snjadowo - Ostrow, se nadaljujejo ljuti boji. (Da je Lomza padla, o tem molči poročilo. Op. ur.) Naša artiljerija je odbila oienzivo, ki so jo podvzeli Nemci proti Novo Ge-orgiewkem ob levem bregu Visle. V smeri Lublin - Luko\v, desno od Wieprza, je prešel sovražnik dne 9. avgusta popoldne k ofenzivi, ki smo jo navzlic njeni Ijutosti ustavili. Na cestah ob Wlodawi smo z uspehom odbili napad sovražnikov, ki je uporabljal dušeče pline. Ob Dnjestru, v okolici izliva Strvpe, so pričeli Avstrijci dne 8. avgusta s krajevno ofenzivo. Boj se še vrši. V ostalih odsekih vse naše fronte nobenega pomembnejšega spopada. Ruske vesti. »Secolo« podoča, da Rusi že iz-praznjujejo Vilno. Čim zavzemo Nemci Vilno, je tudi Riga za Ruse izgubljena. »Corriere della sera« javlja, da se umikajo Rusi v redu na novo linijo Kovno - Grodno - Brest Litovsk. Ruski vojaški krogi baje mislijo, da se ni več bati, da bi Nemci prodrli v ruski umikalne linije. Rusko vodstvo ima baje zdaj le to pred očmi, da pridobi časa in utrudi sovražnika, Zapovednik 7. ruske armade je razglasil za gubernijo Jekaterino-slav obsedno stanje. Berolinsk? »Tagblatt« poroča, da se Rusi v Rigi ne čutijo več varne in hočejo mesto zapustiti vzlic »zmagovitemu odbitju« napada nemškega brodovja na zaliv pri Rigi. Car je odredil vpoklic letnika 1917. Obvezanci se morajo zglasiti dne 20. avgusta, »Daiiy News« javlja, da izpraz- njujejo Rusi vsa mesta med Varšavo in Brest Litowskim. * Ruska duma. Kodanj, 12. avgusta. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« piše: Tiskovni urad v Petrogradu razširja vest, da se je vsled tajne seje, ki jo je imela duma v soboto, razpoloženje poslancev izdatno izboljšalo. Zlasti je bila pomirljiva izjava vojnega ministra. List dostavlja, da so se v včerajšnji seji dume nasprotja med strankami popolnoma poravnala. ZAPADNO BOJIŠČE. KRVAVI BOJI V ARGONAH. Berolin, 12. avgusta. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča: Zapadno bojišče. V Argonah smo osvojili severno od Vienne le Chateau pri neki utrjeni skupini fort Martin, vjeli 74 neranje-nih sovražnikov, med njimi 2 častnika ter vplenili 2 strojni puški in 7 metalcev min. Sovražnik je imel velike krvave izgube. Pri osvojitvi sovražnega strelskega jarka v okolici La Harazee, smo vjeli nekaj neprijate-Ijev. Ostanek posadke je zbežal, pustivši 40 mrtvih na mestu. Vrhovno armadno vodstvo. Bombardiranje Dunkerqua. Pariz, 12. avgusta. »Petit Journal« javlja: Nemška težka artiljerija je bombardirala v sredo okolico trdnjave Dunkerqua. Škoda je neznatna. »Veliki udarec«. Pariz, 11. avgusta. »Echo de Pariš« naznanja, da bo novi poveljnik verdunske armade, general Hum-bert, v kratkem izvršil »velik udarec« proti prestolonaslednikov! armadi. • • • DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. London, 11. avgusta. (Kor. ur.) Lloydova agentura poroča: Ruska barka »Altecan« je bila potopljena. En čoln s kapitanom in desetimi možmi posadke so spravili na kopno. Angleški parnik »Rosalie« se je potopil Moštvo so rešili. Lagano, 12. avgusta. »Popolo d' Italia« poroča iz Livorna: Tukajšnja rvrdka OxiIla je dobila sporočilo, da je bil angleški parnik »Čostella«, ki je obsegal 2000 ton in ki je bil last tvrdke Company Olvnn, na potu v Livorno v Atlantskem oceanu torpediran in se je potopil. Razen enega mornarja se je rešila vsa posadka. Haag, 12. avgusta. Iz Londona poročajo, da je imela uničena angleška pomožna križarka »India,« dvanajst topov na krovu« itv London, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Llovd« javlja, da je bilo 12 ribiških ladij potopljenih, moštvo je bilo rešeno. Tudi neki angleški parnik in neka norveška jadrenica sta bili potopljena, moštvo pa rešeno. Pomožna križarka »Meteor«. Svedenborg, 11. avgusta. (K. u.) Kakor poroča svedenborški „Amtstag-blatt", je povedal kapitan ladije ,Ja-son* o potopitvi »Jasona* sledeče: „Jasona", ki je vozil les za rudnike, je v ponedeljek popoldne zažgala pred Hornovo skalo nemška pomožna križarka „Meteor", ki je sprejela na krov vso posadko. Kmalu nato je zadel „Meteor" na mino ali pa je bil zadet od angleškega torpeda ter je zletel v zrak. — To dozdevno sporočilo kapi-tanovo je napačno. Križarko „Meteor" je potopil poveljnik, kakor je razvidno iz nemškega uradnega poročila, ko je videl, da je boj s štirimi angleškimi križarkami, ki so ga ustavile, brezuspešen. Vsi, ki so bili na krovu, so šli v čolne in jih je pozneje sprejel na krov neki švedski ribiški parnik, ki je danske mornarje izročil topničarki „Ad-silon", ki jih je prepeljal v Esbjerg. Posadka »Meteorja* je ostala na krovu švedske ladje. „Jason" je bil zavarovan za 42.300 kron proti vojni škodi. NAPAD »ZEPPELINOV« NA ANGLEŠKO VZHODNO OBALO. Rotterdam, 11. avgusta. Mimo Amelanda je včeraj letelo pet »Zep-pelinov« v severnovzhodni smeri. Norveški parnik »Foldin«, ki je včeraj priplul v Ymuiden, poroča, da je videl včeraj ob petih popoldne v nemškem zalivu pet »Zeppelinov«, ki jih je spremljal torpedni čoln in ki so hitro leteli proti zahodu. Angleško poročilo o napadu »Zeppelinov«. London, 10. avgusta. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Uradno se poroča: Skupina sovražnih zrakoplovov je obiskala preteklo noč vzhodno obal. Vžigalne bombe so povzročile par požarov, ki pa so jih kmalu pogasili. Nobene materijalne škode, 13 oseb mrtvih, 12 oseb ranjenih. En zrakoplov je artiljerijski ogenj s kopnega poškodoval. Poročajo, da so ta zrakoplov danes zjutraj vlekli v Ostende. • FRANCOSKO URADNO POROČILO. Poročilo francoskega generalnega štaba z dne 9. avgusta zvečer: Dan je potekel na vsej fronti razmeroma mirno. V Artois med Somme, dolino reke Oise in Aisne artiljerijski boji. Reims so obstreljevali. V Argo-nih pri Fontaine - aux - Carmes je poskušal sovražnik, zavzeti naše opazovalne pozicije. Povsod smo ga odbili. V Vogezih le artiljerijski ogenj. V ponedeljek zjutraj se je dvignila skupina 32 zrakoplovov za bombardiranje, ki so jih spremljali drugi zrakoplovi v svrho zasledovanja, da bombardirajo kolodvor in tovarne v Saarbriicknu. Atmosferične razmere so bile neugodne, doline pokrite z meglo, nebo oblačno, vendar je navzlic tem težkočam doseglo 28 zrakoplovov svoj cilj ter vrglo 164 bomb vseh kalibrov na objekte svojega cilja. Spremljajoči zrakoplovi so pregnali aeroplane, ki so skušali zrakoplovom zapreti pot. Številne oblake dima in požare se je opazilo nad objekti cilja. Uradno poročilo z dne 10. avgusta popoldne: V Artois, severno od železniške postaje Souchez so izvršili Nemci ponoči dva napada s petardami. S svojim ognjem smo jih pregnali v njihove strelske jarke. V Argonih, v zahodnjem delu gozda, artiljerijsko in infanterijsko streljanje brez infanterijskih spopadov. Boji z bombami in granatami v Vauquois. V Pretrskem gozdu je napadel sovražnik po ljutem obstreljevanju sno-či proti osmim naše strelske jarke v okolici Croix des Carmes. Ustavili smo ga z zapornim ognjem.Ponoči je zopet ustavila naša artiljerija nov napad, ki ga je spremljalo bombardiranje z granatami, ki so razvijale dušeče pline. Na Lotarinškem smo z lahkoto odbili patruljo, ki jo je sovražnik poslal proti kolodvoru in mlinu v Monoelu. .V Vogezih je bila noč mirna. Francoski generalni štab poroča dne 11. avgusta: Uradno poročilo od snoči: Današnji dan je bil miren. Poročajo le o artiljerijskih bojih v Artois, v dolini Aisne, v okolici Trovona, na robeh Argon in v Pretrskem gozdu. Štirje zrakoplovi, ki so se udeležili bombardiranja Saarbriickna, se niso vrnili v naše črte. O enem izmed teh poročajo, da se je spustil na tla v Švici pri Pagerne, kanton Waadt. Zadnji vojni svet v Calaisn. Haag, 12. avgusta. V Calaisn se Je zopet vršil vojni svet zaveznikov, ki so se ga udeležili tudi zastopniki ruskega generalnega štaba. Vojni svet se je posvetoval predvsem o novi ofenzivi zaveznikov. Anglija in mir. * •"' »Economist«, angleški tednik, primerja današnji položaj na Angleškem s položajem za časa vojne z Napoleonom. Tudi tedaj je bila na Angleškem mirov, stranka, proti kateri se je vlada bojevala z enakimi vzroki, kakor danes. Pitt je tedaj rekel, da z izdajsko državo, kakor je Francija, spričCfr njenega napadalnega veselja sploh nt mogoč mir, ki bi nudil jamstvo. Samo ta je vzrok vsega opustošenja in vse bede in se mora torej popolnoma uničiti. »Economist« pripominja, da je treba danes reči le Nemčija namesto Francije, tedaj se ima današnje argumente. Toda eno leto po tem govoru Pittovem je bil mir sklenjen, ki ga je tudi Pitt odobril. V drugi zvezi govori »Economist« o govoru, ki ga je imel Pitt I. 1797. proti vojni stranki in v katerem je rekel: »Dolžnost moja je kot angleški minister in kristjan, da končam to krvavo uničevalno vojno.« — List pravi, ali se bo morda danes ali jutri dvignil pogumen mož, ki bo kakor Pitt rekel Angležem, da je njihova dolžnost Jvot Angleži in kristjani, končati to krvavo, uničevalno vojno. Novo nemško vojno posojno. Berolin, 12. avgusta. Wolffov urad javlja: Zvezni svet je sklenil, najeti novo vojno posojilo 10 milijard mark. Bo] za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 10. avgusta. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Milli« poroča: Glavni stan poroča: Dardanelska fronta. 9. t. m. smo severno od Ari Burnu zopet odbili sovražen napad,pri čemer smo prizadejali sovražniku težke izgube. Dalje proti severu smo prepodili s krepkim napadom sovražnika na obalo, vjeli štiri Častnike in 50 vojakov ter vplenili dve strojni puški, heliosta-tične in telefonske aparate, kakor tudi množino orožja. Pri Ari Burnu smo zopet osvojili na levem krilu z bajonetnim napadom del strelskih jarkov, ki jih je v zadnjih dneh sovražnik zasedel. Pri Seddil - Bahru smo zasedli na levem krilu velik del nekega izoliranega strelskega jarka, ki se je nahajal med nami in sovražnikom. — Na ostalih frontah nič važnega. Boji za Galipoli. Atene, 10. avgusta. Kakor poročajo s Tenedosa, je imela neka francoska divizija pri zadnjih bojih na Galipoliju izvanredno težke izgube. Pri prodiranju proti turški poziciji je morala iti čez štiri vrste min. Ko je bila vsled turškega ognja prisiljena, umakniti se, so bile razstreljene mine in divizija je pustila večji del svojega moštva pred turškimi pozicija* mi, mrtvo ali ranjeno. Položaj zaveznikov ob Dardanelah. London, 11. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča uradno: Včeraj se je nadaljeval ljuti boj na Galipoliju, posebno na pasu, ki ga je zasedel avstralsko - novozelandski kor in v severnem odseku pri Kaba Tepe. Avstralci in Novozelandci so mogli zasedeno ozemlje skoro potrojiti, dočim proti severu nismo napredovali. Čete so prizadejale sovražniku težke izgube. Francoska bojna ladja »St. Louis« je, kakor se poroča, uničila eno izmed baterij na azijatski obali. Amsterdam, 11. avgusta. Reuter poroča: Angleški tiskovni urad objavlja poročilo angleškega generala Hamiltona, da so dosegli na Galipoliju »precejšen uspeh«. V južnem pasu so na fronti 100 yardov vzhodno od ceste proti Krithiji, zavzeli 200 yar-dov. Pri tem se je izkazala francoska pomoč kot zelo dragocena. V okolišu Anzaca so se v Cumukbairu pri Saribairu ustalili ter zavzeli greben. Sovražnik je imel ogromne izgube. Na nekem drugem kraju se je izvršilo novo izkrcanje. Angleži so vjeli 630 nasprotnikov ter vplenili en Nor-denfeldtov top, 2 metalca bomb in 9 strojnih pušk. Izgube zaveznikov v Dardanelah. Koln, 12. avgusta. »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten: Posadka ameriškega parnika »Nord Carolina«, ki je priplul po manevrih v Sredozemskem morju v Atene, pripoveduje o groznih izgubah zaveznikov pred Dardanelami. Avstralske in indijske Čete so bile pri poskusu, izkrcati se na azijatski strani Dardanel, skoro popolnoma uničene. Avstralski častniki govore z občudovanjem o hrabrosti in vztrajnosti turških čet. Od nekega avstralskega bataljona, ki je štel tisoč mož, se je vrnilo le 67 ranjenih. Ameriški častniki označujejo poraz zaveznikov pred Dardanelami za končen. ■ »SLOVENSKI NAHOD-, dne 13. avgusta 1915. stran d. M odloDIfiio oa liano. PREDLOGI ENTENTE BOLGARIJI. Iz Bukarešte poročajo: »Minerva« je izvedela, da ponuja ententa Bolgariji sledeče: 1. Srbija ji prepusti takoj vzhodno makedonsko ozemlje do Vardarja s Skopljem in Kočano. To ozemlje lahko Bolgarija takoj zasede. 2. Bolgarija dobi po vojni tudi zapadno Makedonijo na desnem bregu Vardarja, za kar prevzame četverozveza garancijo. 3. Srbija in Bolgarija se podvr-žete glede vseh sporov izvirajočih iz omenjene transakcije razsodišču Rusije. 4. Bolgarija sme zasesti turško Traciio do črte Enos - Midija. 5. Bolgarija se obveže podpirati osvojitev Dardanei ter napove v ta namen Turčiji vojno. §. Četverozveza podpira Bolga-*fJo z velikim posojilom. Dunajske informacije pravijo, da je obljubila četverozveza Bolgariji restitucijo srbsko - bolgarske pogodbe iz 1. 1912. s severno Makedonijo ter grško Kavalo. Makedonska pogodba iz 1. 1912 določa: vse ozemlje vzhodno od gorovja Rodope in reke Struma je bolgarsko, ozemlje severno in zapadno od Sar - Planine bodi srbsko. Ozemlje, ki leži med tema dvema črtama ie bilo »sporno«. V Bukarešti je je dobila Srbija. Sedaj naj je vrne Bolgariji. Pesimistična naziranja. Berlinski listi poročajo: Ruski krogi presojajo položaj na Balkanu pesimistično: mogoče je, da se bo Srbija pritisku četverozveze udala, nikdar pa ne Grška, kjer postaja odpor proti vsaki teritorijalni kompen-ziciji vedno večji. Ruski krogi sumijo, da igra Srbija dvojno igro. Sama se dela koncilijantno, Grke pa huj-ska na odpor. Angleški poslanik v Atenah je opetovano konferirai z min. predsednikom Gunarisom ter mu izjavil, da bo ententa svoje predloge Grški še le takrat popolnoma konkretizirala, kadar prejme odgovor bolgarske vlade. Srbija je že odgovorila? Preko Chiassa poročajo iz Rima: Srbija je na noto četverozveze z dne 5. avgusta že odgovorila. V dogovoru izjavlja, da je principijelno pripravljena izpolniti želje svojih zaveznikov, da pa svojega stališča tako dolgo ne more precizirati, dokler ne ve, so li tudi ostale balkanske države pripravljene privoliti v podrobne koncesije. Grška vlada je baje izjavila, da bo odgovorila četverozvezi še le čez S dni ter se sedaj pogaja s Srbijo. Srbija ji je sporočila vsebino svojega odgovora. Srbija namerava Albanijo anektirati? Preko Bolgarije se poroča: Srbski ministrski predsednik je naznanil neki albanski deputaciji, da bo Srbija Albanijo kot staro srbsko deželo, anektirala. Bolgarski manevri odgođeni. Iz Sofije: Veliki bolgarski manevri, ki bi se imeli prihodnje dni pričeti so bili odgođeni. Romunski kronski svet. Budimpešta, 11. avgusta. 15. avgusta se bo vršil v Bukarešti kabinetni svet pod predsedstvom kralja, ki se ga bodo razen članov vlade udeležili tudi najuglednejši voditelji vseh strank. Spričo položaja pripisujejo tej izvanredni konferenci največjo važnost. (»M. N. N.«) Romunski intervencijonisti so se spametovali? Iz Bukarešte javljajo: List »Opi-nion« objavlja članek voditelja romunskih intervenciionistov, bivšega ministra Filipesca, ki pravi, da je Romunija pravi trenutek za nastop zamudila. Ta trenutek je bil takrat, ko se je nahajal Lvov še v ruskih rokah. Sedaj je najboljše, ako ostane nevtralna. Pogajanja radi romunskega eksporta na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Sem so prispeli delegati romunske vlade, ki se pogajajo z avstrijskimi in nemškimi zastopniki radi eksporta žita in petroleja iz Romunije v Avstrijo in Nemčijo. Romunska vlada, ki je preje iz političnih ozirov zapirala svoje meje, je sedaj pripravljena izvažati 25.000 vagonov žita na mesec. Balkanske legije iz francoske armade odpoklicane. Iz Monakovega javljajo: Grška vlada je odpoklicala takzv. kretsko legijo, ki se bori v vrstah francoske armade ter je uvrstila prostovoljce v grško armado. Poroča se, da bo tudi romunska legija iz Francije odpoklicana« Ententa v stiski. Jadrno umikanje ruskih armad iz dosedanje poljske fronte se nadaljuje. Naše in nemške čete se uspešno trudijo to umikanje čim najbolj otežkočiti in spraviti v nered. Z velikimi žrtvami se bo ruskim taktikom morda posrečilo spraviti gros svojih vojsk iz grozečega katastrofalnega objema. To bo edini »uspeh« ruske strategije, ki bo rešila ruski vojski vsaj »golo življenje«, kakor se izražajo vojaški strokovnjaki. Ti strokovnjaki menijo, da bodo ruski strategi ustavili carjeve armade vendar-Ie in navzlic vsem tehtnim pomislekom na fronti Kowno - Nje-men - Grodno - Bug z Brestom Li-tevvskim kot glavnim oporiščem. Privatne vesti pravijo, da dovažajo Rusi iz notranjosti države na to Črto nove čete. Toda ako je res, da primanjkuje Rusom municije in da je to dejstvo na mnogih točkah poljske fronte povzročilo posebno eklatantne ruske neuspehe — ali bo na novi fronti bolje? Nedostatki municije se ne dajo v par tednih odpraviti in za to ni izključeno, da bodo morali Rusi še bolj daleč v notranjost svoje države. Vsemu svetu je jasno, da se odločuje na ruskih bojiščih usoda cele entente, katere najsilnejši steber in protagonist je carjeva armada. Zato opažamo, da spremljajo ententni krogi zmagoviti pohod avstrijskih in nemških armad na severu z vedno večjo skrbjo. Kje je rešitev za Rusijo? tako se glasi prestrašeno vprašanje vedno z nova. S svojimi armadami niti Francija niti Anglija ne morete zavezniku direktno na pomoč (da o drugih ne govorimo), moledovanje na Japonskem je končalo z očitnim neuspehom, preostaja torej le še eno: omogočiti Rusiji vsaj dobavo zadostnega orožja in municije ter se v ostalem zanesti na »neizčrpne ruske ljudske rezervoarje«. Gotovo je res, da je vprašanje dovoza municije za Rusijo naj-ozbilnejše in najnujnejše. Produkcija na Ruskem doma je nezadostna, pot preko Azije in Arhangelska je predolgotrajen in tudi nezadovoljiv; edino razrešitev ruskega municij-skega problema nudi neposredna zveza Rusije z zapadnima zaveznicama, to je prosta pot iz Črnega morja v Sredozemsko. Ključ vseh vojnih uspehov za entento se nahaja torej v Dardanelah. S tega vidika moramo presojati dogodke na Balkanu: nove priprave entente pred Dardanelami in mrzlično delovanje četverozvezne diplomacije v glavnih mestih dosedaj nevtralnih balkanskih držav. Oba ta problema, vojni dar-danelski in diplomatični balkanski sta pa tudi med seboj zapletena. Četverozveza je prišla do prepričanja, da si more izsiliti pot na Carigrad in v Črno morje le s pomočjo balkanskih držav, pred vsem Bolgarije, ki bi naj udarila na Turke, na drugi strani pa se zaveda, da je forsiranje Dardanei glavni steber njene politike na Balkanu. Ententi prijazna struja je v Romuniji sicer prav močna, toda najmočnejši argumenti vsake politike so na vse zadnje le gospodarski. Romunija je danes natrpana žita in petroleja. Nešteti milijoni leže v deželi zakopani, ker so izvozne ceste dejansko ali pa politično zaprte; državi grozijo vsled tega resne ekonomične neprilike Ako hoče ententa. da se Romunija ne izneveri, potem ji mora odpreti pot v svet — skozi Dardanele, sicer jo žene naravnost v naročje svojih ne-priiatel.iev Avstrije in Nemčije, ki ste radi pripravljeni odkupiti Romunije prebitek njenih letin in kamor je izvozna pot dejansko odprta in le politično zastavljena. V največji stiski pripravlja danes ententa nov vojaški naval na Dardanele in jurišajo njeni diplomati nevtralne pozicije Bolgarije, Romunije in Grške. Na ruskih bojiščih se pripravljajo velike odločitve, položaj na Balkanu postaja od dne da dne bolj napet; zdi se, da stojimo pred najzanimivejšo fazo svetovne voine. M iz primorskih m. Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani je dodeljen goriški deželni uradnik Peternel. Iz Gorice. Narednik Mario Kunad iz Trsta je hotel rešiti iz Soče nekega svojega tovariša, ki se je potapljal. Skočil je v reko in sam vtonil. Težke rane je dobil na bojišču Anton Volčič, vojak 97. pošpolka, iz Komna doma. Ranam je podlegel v Kolomeji 4. avgusta. Tržaški namestnik baron Fries-Skene v Gorici. Dne 12. avgusta se je mudil tržaški namestnik v Gorici, kjer je konferirai z zastopniki politične in mestnoupravne oblasti zlasti glede zdravstvenih razmer in aprovizacije in se Je tudi prepričal o tostvarnih oblastveno ukrenjenih odredbah. Popoldne se je namestnik vrnil v Trst. Cepljenje proti koleri v Gorici. Ker se je pojavilo v okolici več slučajev kolere, se morajo dati cepiti proti koleri v Gorici vse osebe od 5. do 60. leta. Kolera v Trstu. »Grazer Tag-blatt" poroča iz Trsta 11. avgusta, da so bili od 8. do 9. t. m. 4 novi slučaji kolere. Od 10. na koleri obolelih je umrl 1. V opazovalnici je 59 oseb, med temi 7 bakcilonoscev. Tržaški mestni magistrat je izdal 10. t. m. štiri razglase: Prepoveduje se nabiranje „morskih uši" ob Velikem kanalu, na bregu in pomolih in spiranje Školjk z morsko vodo; vporaba vode v potokih v spodnji okolici za pranje se prepoveduje; priproča se najstrožja snažnost, živila se morajo obvarovati onesnaženja, voda naj se pije le iz brezniškega vodovoda; hiše se imajo v celoti osnažiti; vse to z ozirom na javno zdravstvo. Občinska gerenstva v Istri. Ker je odšel iz Rovinja višji policijski komisar dr. Casapiccola, ki je bil namestnik trdnjavskega komisarja, je občinsko gerentstvo poverjeno policijskemu komisarju Gustavu Stasny. — Na-mestništvo je imenovalo za občinskega gerenta v Kopru namestništvenega koncipista grofa Karola Attemsa-Pe-tzensteina. Za Reko je določilo ogrsko poljedelsko ministrstvo od nove žetve 800 do 1200 vagonov žita. Dnevne vesti. — Odlikovan je bil na severnem bojišču z zaslužnim križem 3. reda z vojno dekoracijo, g. dr. Ivan Pless, c. in kr. poročnik v rezervi bos.-herc. pešpolka Št. 1 in poveljnik oddelka strojnih pušk. Hrabri junak, sin g. Miroslava Plessa iz Devina se bojuje že od koncem januarja na čelu svojih vrlih Bosancev. — V bitki pri Kozmierzymu Je padel na čelu svoje stotnije c. in kr. kadet 17. pešpolka gospod Pavel Kavčič. Rajnki junak je bil predlagan v odlikovanje s srebrno hrab-rostno kolajno. Bodi mu časten spomin! — Pogreša se že od novega leta, Anton Eržen, 17. pešpolka, 4. sto t. Zadnjič je pisal iz Ljubljane, ko je odrinil v Karpate. Kdor kaj ve o njem se vljudno prosi, da sporoči njegovi materi: Mariji Eržen vas Podjelov brd 34, pošta Gorenja vas, Gorenjsko. — Pogrešata se dva sina, Lovrenc Cimperman iz Blok pri Rakeku na Notranjskem, kuhar 97. pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta št. 73, o katerem ni že več nego enajst mesecev nobenega sporočila, in Andrej Cimperman, infanterist 97. pešpolka 4. stotnije, ki se pogreša od meseca aprila. Komur je kaj znano o njih, naj sporoči njihovi materi Neži Cimperman, Zelena jama št. 167 pri Ljubljani. — Pogrešan vojak. Anton Z a -krajšek, infanterist 27. domo^ branskega pešpolka, ni dal že pol leta nič glasu. Kdor ve kaj o njem, naj to sporoči na njegovega očeta Josipa Zakrajška, Moste pri Mokronogu. — Iz vojnega vjetnlštva. Fran J a k o m i n se je naznanil svojcem v Št. Danijelu na Krasu iz Taškenta. Piše: . . . Tukaj vojni vjetnik. Zdrav sem in ni slabo zame. Tu je tudi Švara, Grmek in Fabijani. Pozdravljam. — Peter M a Te č k a r se je oglasil iz Taškenta, kjer je več Slovencev vojnih vjetnikov, svojcem v Padežu pri Divači. — Nikolaj Peta č se je zglasil iz daljne ruske dežele svojcem, ki bivajo v Ljubljani. — Jožef Železnikar, goriški Slovenec, se je naznanil svojcem v Gradišču, pošta Renče na Primorskem. Piše: Tukaj, tako daleč od doma in nič ne vem, kako se imate doma. — France R u d e ž, ruski vojni vjetnik, piše: .. • Dozdaj mi ni nič hudega. Bog nam daj zdravje in srečen povratek v drago domovino. Poljub otrokom in mami. Srčen pozdrav prijateljem in znancem. V Taškentu 15. maja 1915. — Ivan G r m e k se je oglasil svojcem v Kobilji glavi, pošta Št. Danijel na Krasu. Piše: . . . Naznanjam vam, da sem vojni vjetnik in sem skupaj s švarom in Jakominom. Z Bogom! — Jožef B a š a, doma s Prošeka pri Trstu, se je oglasil iz Sibirije. Piše: ... Zdrav sem. Prej nisem mogel pisati, ker smo bili zaprti v mestu 5 mesecev. Želim si že domov, ker tukaj ni prav dobro. V Sibiriji, dne 6. maja 1915. — Jožef O b I e š č a k, častniški sluga, sedaj vojni vjetnik v Rusiji, piše: ... Jaz sem zdrav in mi gre dobro. V Ufi, dne 30. maja 1915. Mesto Ufa, v guberniji enakega imena, leži na zapadnem podnožju rudo-nosnega uralskega pogorja. — L. S1 o k a r se je oglasil svojcem v Lo-kavcu pri Ajdovščini iz Taškenta. Piše:. •. Zdrav in vjet vas vse vkup prisrčno pozdravljam. — Iz Taškenta se je oglasil tudi Matevž Š t i b e i j svojcem v Ustju pri Ajdovščini. Piše, da je zdrav in pošilja pozdrave iz daljne dežele. — Karel Jelu-š i č je sporočil svojcem v Sežani, da je živ in zdrav vojni vjetnik v Sko-belevu. — France M a ž g o n se je oglasil iz Taškenta svojcem v Cerknem na Primorskem. — Jožef S v e 11 i č, goriški Slovenec, se je oglasil iz Taškenta v veliko veselje svojih dragih.— Četovodja Jožef K o s, ki se sedaj nahaja v vojnem vjetništvu v Taškentu, pošilja srčne pozdrave svojcem v Brestovico na Krasu. — Mati desetih sinov - vojakov. Za vdovo A. Drolc so darovali: Tovarna orožja L. Zeitler, Dunaj 30 K; podpolkovnik pl. Toneourt 20 K; tovarna strojev A. fleraut, Dunaj 20 kron; tovarna orožja E. Kraus, Par-dubice 20 K; tovarna strojev M. Koffmahn 10 K; dvorni svetnik dr. J. Babnik 10 K; tovarna za vojaške stvari iz usnja Josip Bohm, Dunaj 10 K; tovarna za vojake ščite J. Brauna sinovi, grad Schondorf pri Volksbrucku 10 K; Miha Skirka, Dunaj 5 K. Skupaj 135 K in poleg že zadnjič izkazanih daril. — Pozdrav z morja. V imenu vseh slovenskih mornarjev se lepo zahvaljujemo delavkam c. kr. tobačne tovarne za pozdrave in slovo, ko smo se peljali iz bele Ljubljane nazaj z dopusta na naše Jadransko morje in kličemo krepki: Na zdar! — Slovenski mornariški podčastniki: Ivan Biolini, Josip Štefan, Ivan Mar-setič, Franc Šinkovec, Planinšek, Glažar, Čač, A. Sluga, Košuta, F. Zupančič. — Darilo za »Rdeči križ«. Vojvodinski gozdni urad v Kočevju je po gospodu nadgozdarju Rudolfu Schadingerju daroval društvu »Rde čega križa« 700 palic. — Ustanova za slepce na Kranjskem. Neimenovana dobrotnica je deželnemu odboru izročila znesek 200 K za slepce na Kranjskem. V isti namen je podarila ga. Marija Iskra, trgovka izpod Studora, znesek 100 K, ki ga je potom župnijskega urada v Bohinjski Srednji vasi poslala deželnemu odboru. — Blagima dobrotni-cama naj bo izrečena topla zahvala in Bog jima povrni, kar sta storili za olajšanje bede ubogih slepcev. — Nove določbe za Izdelovanje peciva. Po cesarski naredbi z dne. 21. junija 1915 glede zagotovitve žita m moke, zapadejo dne 15. avgusta t. 1. tudi vse stare zaloge žita in moke. Z ozirom na to, da postanejo dne 15. avgusta nove odredbe veljavne, je be razveljavila. Tudi predpise glede be razveljavila. Tudi predpisi glede izdelovanja in prodaje kruha in peciva je bilo treba sedanjim razmeram primerno urediti in bodo to storile oblastnije, ki so bile v to določene po cesarski naredbi z dne 21. junija 1915. Malo pecivo se sme izdelovati samo iz pšenične in pšenični enake moke, drugačno malo pecivo se sploh ne sme izdelovati. Politična oblastva morajo določiti tudi težo, obliko in ceno malega peciva, smejo izdelovanje omejiti, ali pa tudi popolnoma prepovedati. Določbe o izdelovanju slaščičarskega blaga ostanejo večinoma v veljavi; porabiti je pa 30fo (doslej 20%) pšenične ali ržene moke. Sedanji predpisi glede prodaje peciva, zlasti predpis, da morajo peki in prodajalci prodajati kruh tudi v kosih in v vsaki množini, ki se zahteva, dalje da je prepovedano, v gostilnah postavljati kruh na mize, ostanejo v veljavi. Več se bo uradno razglasilo. — Osebne vesti s pošte v področju tržaškega poštnega ravnateljstva. Poštni svetnik, z imenom in značajem poštnega nadsvetnika, dr. Fr. Temmel, je imenovan za poštnega nadsvetnika. Poštni nadoficijal Julij Frank je premeščen iz Pulja v Trst. Poštni nadkontrolor, z imenom in značajem poštnega ravnatelja, je premeščen iz Carigrada v Trst (sedaj službuje v Ljubljani). Poštni nai-svetnik Anton Willenik je stopil v pokoj. Poštni oficijant Marko Po-strak je premeščen iz tržaškega v graško poštno ravnateljstvo in je dobil mesto potnega odpravnika v Št. Andražu v Slovenskih goricah. Razpisano je nadpoštarsko mesto v Spodnjem Logatcu. Poštni oficijantki Terezija Tičar in Gabrijela Lenassi sta vpokojeni. — Umrl ie v tržaških narodnih krogih dobro znani zasebni uradnik gospod Anton Trtnik včeraj na Dolenjski cesti št. 10. Dan popreje se je šele vrnil od vojaškega službovanja iz Judenburga. Bil je vrl naroden mož in kremenit značaj. Bodi mu ohranjen časten spomin! Nesreča. Iz Sevnice poročajo: Sina posestnika SimonČiča v Sevnici sta se igrala z očetovimi puškami. V sobo je stopila 171etna služka Marija Solce, na katero je nameril 12Ietni Ivan očetovo puško, češ, ustrelim te. Fant je pritisnil na pete- lin ne zavedajoč se, da je puška nabasana ter je zadel Solcevo naravnost v srce. Dekle je bilo pri priči mrtvo. Umrl je mladi nadepolni hrvatski književnik Vilko Gabarič. Ponesrečil se je na železnici. Gabarič je bil rodom Medjumurec. Današnji posebni večer v »Kino Ideal« nam predočuje kot senzacijsko točko krasno dvodejansko dramo otroka, v kojej se kažejo lepe slike in ganljivi prizori, kako ste razrušili pohlepnost po dobičku in pregreha družinsko srečo in jo je goreča prošnja »Dušice«, svetle prikazni otroka zopet pridobila. — Izborna senzacij-ska veseloigra, polna humorja je »Gospića šofer«. — Velezanimivi so izvrstni vojni posnetki Messtrovega tedna in krasni naravni posnetkj »Hvdroavti« in »Turško brodovje« — Ta spored se kaže samo pri današnjem specijalnem večeru. — Jutri se počenja novi senzacijski spored. Neki mesarski pes se je zaletel na PogaČarjevem trgu v neko 821et-no vdovo. Reva je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Bicikelj si ie Izposodil proti koncu pretečenega meseca pri nekem mehaniku v Št. Peterski cesti neki okoli 17 let stari mladenič. Potem ga s kolesom ni bilo nazaj. Sedaj se je dognalo, da je oni mladenič neki krojaški pomočnik, ki ni na preveč dobrem glasu; mladeniča so aretirali. V Mestni hranilnici ljubljanski se je našla večja svota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri hranil-nični blagajni. Žreb nje razredne loterije. (III razred, 2. dan.) 40.000 K dobi štev. 81.231. Po 5000 K štev. 25.012, 29.988, 42.068, 82.866, 83.519. Po 2000 K štev. 6832, 14.384. 45.239, 46.865, 107.777. Po 1000 K štev. 19.891, 25.639, 26.867. 38. 579, 38.909, 43.116, 44.563, 49.610, 52.607, 66.803, 74.275, 82.099, 87.055, 89.307 94.073. Po 600 K štev. 2297, 13.012, 14272, 26A25, 33.694, 37.483, 42.184, 49.237, 52.334, 53.045, 54.400, 57.337, 59.304, «61.872, 62.366, 63.321. 63.646, 66.010, 68.970, 76.278, 88.772, 95.568, 97.195, 102.770. Po 400 K štev. 2338, 4846, 5808, 9193, 12.246, 21.363, 33.385, 38.625, 39.469, 39.966, 52.749, 56.673, 61.417, 63.07*5, 68.363, 70.718, 72.662, 75.789, 77.065, 81.549, 86.877, 89.749, 90.855. 95.752, 106.863. 107.296, 107.502. Književnost. — Za hrvatsku državu I za hrvatski seljački narod. To je naslov knjižice, ki jo je izdala Radioeva Slavenska knjižara v Zagrebu in ki obsega govore poslanca T. Jalžabe-tiča, Fr. Novaka, Stj. Radića fn Stj. Zagorca v zadnjem zasedanju hrvat-skeg sabora. Ti govori so zelo zanimivi tudi za nas Slovence, ker se tičejo tudi združenja Slovencev ki Razne stvori * D' Annunzio »na fronti«. V časih se poroča, d-a D' Annunzio leti čez Trst v aeroplanu, včasih ga vidijo razni poročevalci, kako jaha na fronti ob Cadornovi strani, v resnici pa je D' Annunzio v Benetkah »na fronti« hotela »Daniele«, kjer živi po svoji stari navadi. * Lakonična vest. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo: General Suvorov je naznanil leta 1794. os vojen je Varšave carici Katarini z besedami: »Hurra Varšava! Suvorov.« Carica je odgovorila: »Bravo, feldmaršal! Katarina.« — Princ Leopold Je naznanil svojemu kraljevskemu bratu padec Varšave z besedami: »Hurra Varšava! Leopold.« — Kralj je odgovoril osvojitelju Varšave: »Veliki križ reda Maksa Josipa. Ljudevit.« * Jurij 2ulawski, znameniti poljski pesnik in pisatelj, je bil poročnik v poljski legiji in je dne 9. t. m. v bolnici za nalezljive bolezni v Dem-bici umrl. Zulawski je bil eden prvih izmed odličnih poljskih pisateljev, ki so šli med legijonarje. Njegov stari oče se je kot bojevnik udeležil poljske revolucije I. 1831., njegov oče pa poljske revolucije 1. 1863. Nekaj mesecev pred svojo smrtjo je Jurij 2u-Iawski v ginljivo lepi pesmi naročil svojemu sedaj še nedoletnemu sinu, naj bo vedno pripravljen za boj za poljsko stvar. Nekaj romanov in pesmi Jurija Žulawskega je preloženih na nemški jezik. * Rusom manjka municije. »Ga-zeta Polska« javlja: Brigada Pilsud-ski je našla naslednje značilno povelje generalnega štaba XXV. ruske armade: Zapovedniku 3. grenadirske divizije, zapovedniku 46. infanterij-ske divizije in generalu Wiesiolow-skemu. Št. 1920 ex 491. od armadne-ga poveljstva je prišla sledeča brzojavka: Poročilo topničarske muni-cijske kolone in zlasti infanterijske mumcifcke kolone javlja rjrevefflco porabo municije v tem tednu. Opozarjam podrejena mi poveljstva novic, da je neobhodno potrebno znatno hranjenje municije. Ukazujem, da se s puškami ne sme streljati prej, dokler ni razdalje 1000 korakov.« * Gospodarske težave v Italiji. Nemški listi poročajo, da se je začela v Italiji velika gospodarska kriza. Cena kruha in mesa je postala tako visoka, da je revnejši ljudje več ne zmagujejo. Ker je ustavljeno vse stavbno delovanje, ljudje pa že celo leto tudi v inozemstvu niso imeli prej običajnih zaslužkov, jih draginja jako hudo tare. Obeta se jim pa, da bodo dobili dela in dobrega zaslužka v podjetjih, ki izdeljujejo vojne potrebščine. V ponedeljek bo v Rimu shod županov iz različnih provinc, da se dogovore, kako poskrbeti za živila. Iz drugih krajev se je mnogo županov obrnilo na vlado, naj občinam preskrbi kredite, da bodo mogle za svoje prebivalce preskrbeti živila. * Koliko žita se je letos pridelalo po svetu. Mednarodni kmetijski zavod je izdal glede žitnih pridelkov sledeče poročilo: »Pšenica. Na Angleškem in v Walesu se ceni pridelek za leto 1915 na 17,065.207 dvojnih meterskih stotov (107'3% pridelka lanskega leta), v Italiji na 52,000.000 dz (112-8%), v evropski Rusiji, neštevši Poljsko, na 82,056.44C dz zimske pšenice 140*3%), v Švici na 1,062.000 dz (119%) in v Združenih državah severoamerikanskih na 262,090.000 dz zimske in jare pšenice skupaj (kar odgovarja 1108%' pridelka leta 1914). R ž. V evropski Rusiji, neštevši Poljsko, se ceni prihodnji pridelek rži na 239,210.082 dvojnih meterskih stotov (119*6% pridelka leta 1914). V zadnji številki poročil objavljeni podatki pridelkov za Italijo po 1.200.000 dz 89'8%) in za Švico po 535.000 dz (122*1% pridelka leta 1914) se potrjujejo. Ječmen. 2e obiavljeue cenitve pridelkov za Italijo (2,000.000 dz ali 132*8^ pridelka 1. L), za Švico (130.000 dvoinih meterskih stotov ali pa 11390 in za Japonsko (21.230.000 dz, ali 106*7% pridelka prejšnjega leta) se potrjujejo. Na Angleškem in v Wales se ceni pridelek na 9.5/57.987 dz (85*4% pridelka prejšnjega leta). Po novi cenitvi v Združenih državah Severne Amerike bo znašal tam pridelek ^ ječmena 45.285.760 dz, ali 106*7%" pridelka v pretečenem letu. O v e s. Pridelek ovsa na Angleškem in v VValesu se ceni pridelek na 9,567.987 dz (85*4% stotov (93*3% pridelka leta 1914). V Združenih državah severoarneriških se pričakuje 203,064.850 dvojnih meterskih stotov, kar bi znašala 122*6% pridelka lanskecra leta. Cenitev pridelka za Italijo (4.500.000 dz, ali 115*5% lanskega pridelka) se potrjuje. Glede koruze in riža imamo cenitve pridelkov Združenih držav Severne Amerike, ki znašajo 714,784.140 dvojnih meterskih stotov, oziroma 6,123.600 dz, ali 105%, oziroma 126*9% pridelka lanskega leta. V ostalih državah, od katerih imamo sicer poročila o stanju poljskih setev, pa nobenih cenitev o pridelkih, se smatrajo pogoji za dobro bodočo letino v splošnem kakor ugodni.« (dz — dvojni meterski stot.) Umrli so v Ljubljani: Dne 10. avgusta: Peter Dubrava, lovec; Josip Safranek, rezervni kadet. — Velemir Nikolini, pešec; Friderik Kaška, pešec; Ivan Papp, pešec; Mu-rat Husadžič, pešec; Anton Seidler, topničar, v rezervnih vojaških bolnicah. — Anton Šubert, črnovojnik, na obrtni šoli. Dne 11. avgusta: Imre Kurucz, honved; Janoš Varga, vojaški voznik; Peter Mošna, trenski vojak; Josip Radovan, pešec, v rezervnih vojaških bolnicah. — Jera Šelko, mestna uboga, 70 let, Japljeva ulica 2. — Marija Cerin, sirota, 11 let, Radeckega cesta št. 9. — Jera Jenko, hiralka, 85 let, Radeckega cesta 9. Dne 12. avgusta: Anton Otlig, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici. — Ema Kete, hči tovarniškega delavca, 4 mesece, Mala čolnarska ulica 4. — Josip Prašnikar, posestnikov sin, 32 let, Radeckega cesta 9. — Marija Dolničar, delavčeva žena, 69 let, Radeckega cesta 9. — Anton Trtnik, zasebni uradnik, 47 let, Dolenjska cesta 10. — Marija Marn, mestna uboga, 73 let, Japljeva ulica 2. — Istvan Puškaš, pešec - črnovojnik, v deželni bolnišnici kot podružnici gornizij-ske bolnišnice. V deželni bolnišnici. Dne 9. avgusta: Stanko Jakov-čič, posestnikov sin, 2 leti. Dne 10. avgusta: Marija Štrukelj, posestnikova žena, 44 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Več dobre ohranjenih vinskih MeteoroložRno poročilo. VJšlna nad morjem 308*J Sreda I tračni tlak 73« ni -£ ! Čas S? 0-?-!?* t»e(ft Stanje j baro- ? mm £-2 Vetrovi Nebo 12. j2. pop. 13. I 7. z). 735 7 7356 250 196 734 5 16 1 si. zah. [del- jasno si. szah. „ brezvetr. megla Srednja včerajsna temperatura 20 O*, norm. 191". Padavina v 24 urah mm 1*8. Sinoči od 6—7 ure nevihta. Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom! prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat oz. nečak, gospod Pavel Kavčič cand. ing.f kot c in kr. kadet 17« pešpolka predlagan v odlikovanje s srebrno brabr. kolajno L rur., dne 16. julija v bitki pri Kozmierzvmu v Galiciji na čelu svoje stotnije padel in končal svoje mlado nadebudno življenje. Prerano umrlemu bodi blag spomin. V LJUBLJANI, meseca avgusta 1915. Žalajoča rodbina Kavčič, Mesto vsakega posebnega obvestila. 4r/ LxXJBLUr\ISIA • KOLENSKEGA ULICA- 4 SEP-zDR^^pRm^jjapR. DERGANC SANATORIUM • EMONA ZA-NOTRANJE IN Kff*iJRG£NE -BOLEZNI. ODNJSNIC od 200—600 1 so takoj proda. Več pove JOŽEF KRAJNC, Novi Fedmat št. 95, žganjarna Čaka. 1977 Pslca resasta, srebrno siva z rjavimi lisami sliši na klic »mira« so |0 zatekla« Odda naj se proti nagradi v Linhartovi ulici pri sadjerejskem nadzorniku Humekii. 1971 Zlata ura v jermenčku je bila 1952 zgubljena v središču mesta. Pošten najditelj jo izvoli oddati pri tvrdki F. M. SObmldtf Pred Škofijo. Meblirane sobe se oddajo takoj v gostilni Mi v Rimskih trio), (ROmerbad), Spodnje Štajersko. 1936 Sprejme so takoj 1975 trgovski pomočnik vešč manufakt. in špecerijske stroke ter pod ugodnimi pogoji pri Andrej Krošelj, trgovina z meŠ. blagom in dež pridelki, Dubova pri Brežicah, Spodnje Štajersko. Deklica 8 svetilnika Hidalgo. Napetozanimive prigodbe mladega Irca. &'!