138 139 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA vest, pri čemer mu je v oporo spreje­ manje in ljubezen druge osebe. Kajti zaupanje je mogoče graditi samo tam, kjer obstaja Drugi, nekdo, ki ljubeče odpre prostor za priznanje bolečine in za to, da se bolečina pozdravi. Je slikanica, ki podira zidove molka, s katerimi so obdane spolno zlorabljene žrtve. Da se ne zapirajo več vase. Da se počutijo slišane in sprejete. Omo­ goča razbijanje tabujev, krivde, sramu. Je boj proti brezbrižnosti okolice in način, kako spregovoriti o teh nezasli­ šanih dejanjih pred drugimi. Da bodo verjeli. Skozi poetično krhko besedilo pa tudi skozi občutljivo ustvarjene ilustracije prikazujejo psihološke pro­ cese, za katerimi trpijo mnogi spolno zlorabljeni otroci. Knjiga ima 48 strani (24 dvostran­ skih ilustracij vključno s predlisti) in je oblikovana v skladu s kriteriji obli­ kovanja gradiv za bralce z disleksijo. Naslovna stran je – na željo ilustra­ torke – za vsako izdajo posebej izri­ sana, tudi za slovensko. Na zadnjih straneh je poleg predstavitve obeh avtorjev (ob dveh narisanih portretih) in njune zahvale tudi enajst naslovov v razdelku Kam po pomoč. Nad tem pa opozorilo, pojasnilo, spodbuda: »Do spolnih zlorab prihaja v temi tišine, v tišini, v prepovedi govorjenja. Prekiniti tišino in razkriti zlorabo je mogoče le v prostoru, v katerem strah nadomesti zaupanje.« To je glavno sporočilo sli­ kanice, za katero je priporočljivo, da jo odrasli berejo skupaj z najmlajšimi otroki in se z njimi tudi pogovarjajo. Zakaj ima deček temne kolobarje okoli oči, kaj je doživel, zakaj je tako žalos­ ten? Zakaj mu o spolni zlorabi nihče ni verjel? Zakaj se je skoraj prepričal, da se sploh ni zgodila? Ob koncu ugoto­ vijo, da je nekdo dečku vendarle verjel in mu tako pomagal ozdraveti. TATJANA PREGL KOBE DESETNICA 2023 V četrtek, 25. 5. 2023, je bila v Dru­ štvu slovenskih pisateljev podeljena dvajseta desetnica, nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo pode­ ljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let.  Program je pripravila Sekcija za otroško in mladinsko književnost, ki deluje v okviru DSP, slavnostni govor­ nik je bil Dušan Merc, predsednik DSP , glasbeni gost pa Tadej Vesenjak. Izbor Mariborska knjižnica, v okviru te Marta Novak, vodja službe za formalno obdelavo gradiva, in Maja Logar, vodja službe za izbor in obdelavo gradiva za mlade bralce, je na pobudo Društva slo­ venskih pisateljev podala sezname mla­ dinskih knjig, ki so izšle med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2022. Seznam sem prejela 26. 1. 2023. Hkrati je bil pridobljen seznam članov Društva slovenskih pisateljev, teh je bilo na navedeni datum 335. Čla­ nice in član žirije za nagrado desetnica 2023 so bili Igor Bratož, Aksinja Ker­ mauner (predsednica), Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magda­ lena Svetina Terčon. Na seznamu, ki je bil oblikovan po avtorjih za vsa tri leta hkrati, so bila 1003 dela. Kriterije, zapisane v Statutu o nagradi desetnica, izpolnjuje 105 knjig, kar je razvidno iz seznama literarnih del, ki so ga pre­ jeli člani žirije. Za ožjo obravnavo je je z modro barvo izpisan naslov na nekakšnem darilnem traku, ki objema okno s pogledom na svobodno leb­ deče bele oblake in v tem zaprtem pro­ storu se znajde dominantna ilustracija enega izmed koles kolesa. Ko se je pripravljala na diplomo iz ilustracije na Papeški katoliški univerzi v Čilu, je na ulici našla prispevek Fundacije za zaupanje, ki je govoril o delavnicah vzajemne podpore za ljudi, ki so bili zlorabljeni. Udeležila se jih je, čeprav s težkim srcem, saj je o svoji zlorabi molčala, in slikanica Modra je postala njena zgodba, takoj ko jo je avtor bese­ dila bil pripravljen z njo ustvariti. V tem kontekstu je začela risati stran za stranjo, detajlno – vsako fazo, ki jo je dejansko doživljala. Najprej občutljivost, s katero (skrit za očali) deček opazuje svet, ki mu je ljub. Ob nedeljskih popoldnevih poganja pedale na kolesu in občuti veter na obrazu. Svoboden. Srečen. Izogne se vsakemu kamnu in jami na poti. V sanjah (druga ilustracija) sredi ima­ ginarnega gozda jaha velikanskega sivomodrega zajca in skozi ‚letalska‘ očala zre v daljavo daleč nad režečimi in tulečimi volkovi pod njim. Za njim se vije napis (znova simbolično na nekakšnem darilnem traku): Skrivnost je v tem, da ne nehaš poganjati. Četudi se prestrašiš ali utrudiš. Deček izpusti balanco, razpre roke in – brez strahu – še naprej potiska pedale. In dalje leti in sanjari med oblaki z razprtimi rokami na veliki sivomodri ptici. Ampak – ko pade, glavnega junaka zgodbe zaboli. Prav to predstavlja temačna, komaj osvetljena ilustracija padajočih ptičjih peres: še veliko večjo bolečino kot sam padec povzroča to, da dečku nihče ne verjame, ko o tem govori. Nasled­ njih nekaj dvostranskih ilustracij je boleče temačnih, grotesknih. Dimen­ ziji obeh figur sta nerealni, drobcena podoba prestrašenega dečka v stekle­ nem kozarcu in predimenzioniran del obraza ter roka, ki sega po njem. Kako resnično izrisano strašno občutje otroka, ki so ga ujeli, se ga polastili in zbili na tla! Kako zelo so ga prizadeli, še posebej kaže simbolična podoba, kjer se deček v fetalnem položaju pojavi obkrožen z muhami, nekaj jih je celo na njem. Narisan je spomin na čas, ko se je tudi sama ilustratorka poču­ tila tako ranljivo in umazano (čeprav ni bila sama ničesar kriva), da je ni skrbelo niti to, da je polna gnusnih muh. Morbidne, temačne in še pose­ bej pretresljive so dvostranske ilustra­ cije z različnimi (grdikavimi) človeš­ kimi figurami, ki imajo na obrazih poudarjen brezbrižen izraz, ko ostane žalosten in osamljen deček na nasled­ njih ilustracijah brez ust. Brez ust je nekdo, ki mu je odvzeta komunikacija in je sam vase zaprt tudi zaradi brez­ čutne okolice. Nato (sam na dvostran­ ski ilustraciji) izgubljen v neskončnem oceanu obupa tišči k sebi lestev, da bi se rešil iz temnega mehurčka in črnega oblaka, ki ga za seboj pušča spolna zloraba. Lestev je simbol: nekdo se bo moral potruditi, da bo prišel do nje­ govega izoliranega sveta. Toda nekega dne … Tu se ilustracije odprejo, sve­ tle in dinamične in vse bolj ožarjeno obarvane dečka pospremijo do konca pripovedi, ko začne znova zahajati v park. Ker se je nekdo začel zanimati zanj, mu verjeti in mu s tem pomagal ozdraveti. Kot se je z risanjem zdra­ vila ilustratorka. Prav ilustracije za to knjigo so jo osvobodile, zato verjame, da bo tema, ki hodi z roko v roki s tišino, postala vidna tudi drugim. Slikanica Modra je pogumna zgodba o preživetju spolno zlorabljenega otroka. O otroku, ki se kljub slabemu ravnanju, zlorabi in zanemarjanju uspe pozdraviti in si povrniti samoza­ 140 141 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Möderndorfer, Vinko: Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem. Ilustriral Jure Engelsberger. Dob: Miš založba, 2021. Pesniška zbirka je duhovita, opti­ mistična, razigrana. V besedi Vinka Möderndorferja in ilustracijah Jureta Engelsbergerja so predstavljena raz­ lična soočenja deklet in fantov s prvimi pogledi, sanjarijami in željami. Odmakne se od ujetosti v moderne tehnologije in se približuje energiji druženja. Pesmi, v katerih so dogajalni prostori šola, ulica, dom ali narava, so razporejene v tri razdelke: Včasih je preveč besed, Romeo in Julija iz sosed­ nje ulice in Imeti rad. Dodana je spre­ mna beseda, ki jo je napisala kar ‚Tvoja pesem‘ in ji dodala didaktične naloge. Verzi so polni besednih iger in se v zadnjem razdelku Imeti rad velikokrat razporedijo v likovno pesem (češnja, obzorje, ladja in pika). Vsebinsko pa včasih v zaljubljeno spogledovanje zareže tudi kruta realnost, kot npr. v pesmi Črni cvet. Pesmi ostanejo. Kaj pa ljubezni? Te /…/ tiho želijo,/da bi se vse ponovilo./Spet in spet. Ogrizek, Maša: Vseh sort starši in otroci. Ilustrirala Anka Kočevar. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2022. Knjiga, ki je več let nastajala pod naslovom Leksikon staršev, je res nekaj posebnega. V devetih kratkih zgod­ bah nastopajo starši, ki imajo cel kup nenavadnih lastnosti: so bolj otročji kot njihovi otroci, preveč govorijo, so tekmovalni, prezaščitniški, perfekcio­ nistični. Zgodbe so nadgradile ilustra­ cije Anke Kočevar, ki so dodale pod­ robnosti likom staršev: peruti, žirafje vratove, rogove, mačji rep … Na koncu vsake zgodbe so vprašanja, naslovljena na mladega bralca. Tako so zgodbe ne samo poetične, domišljijske, pač pa kažejo ogledalo staršem, otrokom pa pomagajo pri (pre)izpraševanju o posa­ mezni osebnostni lastnosti ali čustvu, ki se jih lahko poloti. Pregelj, Sebastijan: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske; 1.). Ilustriral Jure Engels­ berger. Dob: Miš založba, 2022. Prvoosebna pripoved mladega Martina, oprode Janeza Vajkarda Val­ vasorja, se odvija leta 1684, na gradu Bogenšperk in na potovanjih po deželi Kranjski. Modri gospodar prepozna spletke in podtikanja v čarovniških procesih; bister, učljiv in pogumen pa je tudi njegov oproda, zato skupaj rešita po krivici obsojeno dekle. Pisatelj, ki je po izobrazbi zgodovinar, se je po ciklu zgodb iz pozne kamene dobe lotil bogate zakladnice Vojvodine Kranjske. Že prvi naslov, ki napoveduje serijo, je domiseln preplet avtorjeve pripovedne moči z njegovim znanjem in študioz­ nostjo, resničnih junakov z izmišlje­ nimi, dejstev s fantazijo. Zgodba je napisana v sodobnem jeziku, zato je zračna, sveža in s tem razrešena prego­ vorne zgodovinske zatohlosti. Skubic, Andrej E.: Napad na tajno bazo (Trio Golaznikus; 8). Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. Tajna gozdna baza zdaj že imenitno uveljavljenega tria Golaznikus – to je že osma knjiga v seriji – v gozdičku nad šolo je projekt trojice šolarjev, ki rabi malce zunanje pomoči, pa čeprav starševske, že na začetku, še posebej pa po tistem, ko se poletnega skrivališča pod javorom lotijo barbari. Zgodba o sodelovanju, tudi medgeneracijskem, se zaplete in razreši z nekaj drznimi dejanji, predvsem pa da vsem vplete­ nim premisliti o večjih vprašanjih, od enakopravnosti do pravičnosti. bilo predlaganih 27 del izmed teh, ki ustrezajo kriterijem. Z glasovanjem so člani žirije določili 10 nominiranih del za desetnico 2023 (utemeljitve del so navedene po abecednem redu avtoric in avtorjev). Vir: DSP Utemeljitve nominiranih del Arnuš Pupis, Tina: Nad gozdom se nekaj svetlika. Ilustrirala Tanja Komadina. Dob: Miš založba, 2022. »In potem je prišla jesen, ko je bilo hrane nekoliko manj in je nekdo … niti se ne spomnim več, kdo … pa saj ni važno … dobil idejo, da so vsega krivi polhi,« s težavo izdavi Zvita Li. Živalim gostiteljicam, ki so njo in še dva člana vesoljske posadke sprejele na obisk, tako prizna, da so se odpravili na posebno misijo, ker iščejo svoje po krivem obtožene in surovo izgnane polhe. Očitno je, da so vsi trije zaradi slabe vesti globoko travmatizirani, kar se ne kaže samo v njihovem nenavadnem vedênju, ampak tudi v rdeče utripajočih smrčkih, ki jih ni mogoče ugasniti. Spretno spisana, inteligentna, duhovita zgodba o visoko razviti živalski civilizaciji, ki se ji je demokracija sfižila, nam ponuja vrhunsko tehnologijo smrčkov, vredno razmisleka! Bauer, Jana: Kako objeti ježa. Ilustriral Peter Škerl. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2021. Slikanica z vrhunskimi ilustracijami Petra Škerla vabi na pošten razmislek o predsodkih, ki jih gojimo, ne da bi sploh poskusili narediti tisto, za kar nas prosijo. Ker jež zaradi pomanjkanja objemanja postane pošteno depresi­ ven, stopi v akcijo Pipe lisjak. Na vsak način skuša pomagati ježu; izumi celo stroj za objemanje! Na koncu pa se izkaže, da jež sploh ne bode. Duhovita in humorna zgodba nam z nenadnimi preobrati in besednimi igrami zmehča tematiko osamljenosti, drugačnosti in odrinjenosti. Knjižica je leta 2022 dobila nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Bevc, Cvetka: F. A. K. Maribor: Založba Pivec, 2021. Pisec spremne besede Vinko Möderndorfer je roman označil kot najstniško­srednješolski roman »/…/, kakršnih na Slovenskem res ni veliko.« Protagonisti romana so Fiksi, Aška in Krokar, ki se skozi dogajanje izmenju­ jejo kot pripovedovalci. Povezuje in označuje jih ansambel F. A. K., sicer pa se srečujejo vsak s svojimi težavami na poti odraščanja in se nanje tudi raz­ lično odzivajo. Fiksija vrže s tira razhod staršev, Aška, ki stoji najbolj trdno na tleh, se ukvarja z ljubeznijo, Krokar pa s svojo drugačnostjo. Poleg ljubezni so izpostavljene tudi družinske težave in odnosi med vrstniki. Skozi subjektivno pripoved v procesu branja zaživijo pred nami tudi druge osebe, ki vplivajo na tok zgodbe. Ne samo z vsebino, tudi z jezikom, ki ga avtorica spretno upo­ rablja, razkriva generacijo Z. In komu je roman namenjen? Tako mladim kot odraslim bralcem. 140 141 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Möderndorfer, Vinko: Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem. Ilustriral Jure Engelsberger. Dob: Miš založba, 2021. Pesniška zbirka je duhovita, opti­ mistična, razigrana. V besedi Vinka Möderndorferja in ilustracijah Jureta Engelsbergerja so predstavljena raz­ lična soočenja deklet in fantov s prvimi pogledi, sanjarijami in željami. Odmakne se od ujetosti v moderne tehnologije in se približuje energiji druženja. Pesmi, v katerih so dogajalni prostori šola, ulica, dom ali narava, so razporejene v tri razdelke: Včasih je preveč besed, Romeo in Julija iz sosed­ nje ulice in Imeti rad. Dodana je spre­ mna beseda, ki jo je napisala kar ‚Tvoja pesem‘ in ji dodala didaktične naloge. Verzi so polni besednih iger in se v zadnjem razdelku Imeti rad velikokrat razporedijo v likovno pesem (češnja, obzorje, ladja in pika). Vsebinsko pa včasih v zaljubljeno spogledovanje zareže tudi kruta realnost, kot npr. v pesmi Črni cvet. Pesmi ostanejo. Kaj pa ljubezni? Te /…/ tiho želijo,/da bi se vse ponovilo./Spet in spet. Ogrizek, Maša: Vseh sort starši in otroci. Ilustrirala Anka Kočevar. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2022. Knjiga, ki je več let nastajala pod naslovom Leksikon staršev, je res nekaj posebnega. V devetih kratkih zgod­ bah nastopajo starši, ki imajo cel kup nenavadnih lastnosti: so bolj otročji kot njihovi otroci, preveč govorijo, so tekmovalni, prezaščitniški, perfekcio­ nistični. Zgodbe so nadgradile ilustra­ cije Anke Kočevar, ki so dodale pod­ robnosti likom staršev: peruti, žirafje vratove, rogove, mačji rep … Na koncu vsake zgodbe so vprašanja, naslovljena na mladega bralca. Tako so zgodbe ne samo poetične, domišljijske, pač pa kažejo ogledalo staršem, otrokom pa pomagajo pri (pre)izpraševanju o posa­ mezni osebnostni lastnosti ali čustvu, ki se jih lahko poloti. Pregelj, Sebastijan: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske; 1.). Ilustriral Jure Engels­ berger. Dob: Miš založba, 2022. Prvoosebna pripoved mladega Martina, oprode Janeza Vajkarda Val­ vasorja, se odvija leta 1684, na gradu Bogenšperk in na potovanjih po deželi Kranjski. Modri gospodar prepozna spletke in podtikanja v čarovniških procesih; bister, učljiv in pogumen pa je tudi njegov oproda, zato skupaj rešita po krivici obsojeno dekle. Pisatelj, ki je po izobrazbi zgodovinar, se je po ciklu zgodb iz pozne kamene dobe lotil bogate zakladnice Vojvodine Kranjske. Že prvi naslov, ki napoveduje serijo, je domiseln preplet avtorjeve pripovedne moči z njegovim znanjem in študioz­ nostjo, resničnih junakov z izmišlje­ nimi, dejstev s fantazijo. Zgodba je napisana v sodobnem jeziku, zato je zračna, sveža in s tem razrešena prego­ vorne zgodovinske zatohlosti. Skubic, Andrej E.: Napad na tajno bazo (Trio Golaznikus; 8). Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. Tajna gozdna baza zdaj že imenitno uveljavljenega tria Golaznikus – to je že osma knjiga v seriji – v gozdičku nad šolo je projekt trojice šolarjev, ki rabi malce zunanje pomoči, pa čeprav starševske, že na začetku, še posebej pa po tistem, ko se poletnega skrivališča pod javorom lotijo barbari. Zgodba o sodelovanju, tudi medgeneracijskem, se zaplete in razreši z nekaj drznimi dejanji, predvsem pa da vsem vplete­ nim premisliti o večjih vprašanjih, od enakopravnosti do pravičnosti. bilo predlaganih 27 del izmed teh, ki ustrezajo kriterijem. Z glasovanjem so člani žirije določili 10 nominiranih del za desetnico 2023 (utemeljitve del so navedene po abecednem redu avtoric in avtorjev). Vir: DSP Utemeljitve nominiranih del Arnuš Pupis, Tina: Nad gozdom se nekaj svetlika. Ilustrirala Tanja Komadina. Dob: Miš založba, 2022. »In potem je prišla jesen, ko je bilo hrane nekoliko manj in je nekdo … niti se ne spomnim več, kdo … pa saj ni važno … dobil idejo, da so vsega krivi polhi,« s težavo izdavi Zvita Li. Živalim gostiteljicam, ki so njo in še dva člana vesoljske posadke sprejele na obisk, tako prizna, da so se odpravili na posebno misijo, ker iščejo svoje po krivem obtožene in surovo izgnane polhe. Očitno je, da so vsi trije zaradi slabe vesti globoko travmatizirani, kar se ne kaže samo v njihovem nenavadnem vedênju, ampak tudi v rdeče utripajočih smrčkih, ki jih ni mogoče ugasniti. Spretno spisana, inteligentna, duhovita zgodba o visoko razviti živalski civilizaciji, ki se ji je demokracija sfižila, nam ponuja vrhunsko tehnologijo smrčkov, vredno razmisleka! Bauer, Jana: Kako objeti ježa. Ilustriral Peter Škerl. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2021. Slikanica z vrhunskimi ilustracijami Petra Škerla vabi na pošten razmislek o predsodkih, ki jih gojimo, ne da bi sploh poskusili narediti tisto, za kar nas prosijo. Ker jež zaradi pomanjkanja objemanja postane pošteno depresi­ ven, stopi v akcijo Pipe lisjak. Na vsak način skuša pomagati ježu; izumi celo stroj za objemanje! Na koncu pa se izkaže, da jež sploh ne bode. Duhovita in humorna zgodba nam z nenadnimi preobrati in besednimi igrami zmehča tematiko osamljenosti, drugačnosti in odrinjenosti. Knjižica je leta 2022 dobila nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Bevc, Cvetka: F. A. K. Maribor: Založba Pivec, 2021. Pisec spremne besede Vinko Möderndorfer je roman označil kot najstniško­srednješolski roman »/…/, kakršnih na Slovenskem res ni veliko.« Protagonisti romana so Fiksi, Aška in Krokar, ki se skozi dogajanje izmenju­ jejo kot pripovedovalci. Povezuje in označuje jih ansambel F. A. K., sicer pa se srečujejo vsak s svojimi težavami na poti odraščanja in se nanje tudi raz­ lično odzivajo. Fiksija vrže s tira razhod staršev, Aška, ki stoji najbolj trdno na tleh, se ukvarja z ljubeznijo, Krokar pa s svojo drugačnostjo. Poleg ljubezni so izpostavljene tudi družinske težave in odnosi med vrstniki. Skozi subjektivno pripoved v procesu branja zaživijo pred nami tudi druge osebe, ki vplivajo na tok zgodbe. Ne samo z vsebino, tudi z jezikom, ki ga avtorica spretno upo­ rablja, razkriva generacijo Z. In komu je roman namenjen? Tako mladim kot odraslim bralcem. 142 143 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Arlan pod preprogo V svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom, ni nič prep­ rostega, vse je pravzaprav skrajno zaple­ teno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače raz­ porejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej. V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpek­ torjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je brezimnež zna­ šel, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. A zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvar­ jamo, da jih ni. Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev. Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preu­ darna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k pos­ tavljanju vprašanj o svetu, ki se od kla­ sičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi ima lahko srečen konec, zapol­ njen z veseljem, sprejeman jem različ­ nosti, prijateljstvom in ljubeznijo. Arlan pod preprogo je nenavadno, uspelo lite­ rarno dejanje. Poročilo pripravila strokovna sodelavka žirije RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA NAGRADA VASJE CERARJA 2023 Društvo slovenskih književnih pre­ vajalcev je leta 2021 ustanovilo novo stanovsko nagrado za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih bese­ dil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada nosi ime po uglednem prevajalcu mladinske književnosti in ured niku V asji Cerarju, ki je na matični založbi obogatil zbirke za mladino z naborom klasičnih in sodobnih del, pri čemer se je ozrl tudi po nam dotlej manj znanih književnostih. Poleg tega je bil Vasja Cerar tudi skrben mentor številnim prevajalcem, ki jih je navdušil za prevajanje mladinske književnosti v želji, da se na Slovenskem ohrani in nadaljuje tradicija kakovostnega pre­ vajanja za mladino, saj je dober prevod pomemben dejavnik pri vzgoji mladih bralcev in njihove pismenosti. Ker nagrada za najbolj uspele pre­ vode za mladino prebira med žanrsko zelo raznovrstnimi deli, namenjenimi različnim starostnim skupinam, smo se odločili, da jo zastavimo nekoliko drugače. Tako se bo izbor vsako leto osredotočal na dela, izdana v zadnjih štirih letih, in sicer v eni od naslednjih kategorij: slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip/risoroman ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Med deli iz posamezne kategorije komisija Društva slovenskih književ­ nih prevajalcev poleg kakovosti in zah­ tevnosti presoja tudi pomen prevoda/ Štampe Žmavc, Bina: Skrinjica sinjega maka. Ilustriral Svjetlan Junaković. Maribor: Založba Pivec, 2022. Tibetanski modri mak velja za sim­ bol sreče, miru in harmonije. V slika­ nici vlada vzdušje sreče, harmonije in ljubezni, kljub temu ali pa prav zato, ker je babica začela pozabljati. Zato ji dedek izdela skrinjico, pobarvano s sinjimi maki, kamor spravlja besede, ki jih rada pozabi. Dobi kamenčke, da jih lahko meče na pot, da se ne izgubi. Teče in teče, ko lovi misli, ki ji uhajajo iz glave. Želi si čevlje daljave, da bi z njimi lahko odšla do obzorja in naprej. Nekoč odpre skrinjico, brska po njej, besede zletijo ven in se spremenijo v sinji mak. Na dnu pa se skriva beseda, ki jo babica išče: pomlad. Skozi besede Bine Štampe Žmavc postane staranje nežna, srečna izkušnja, ki nas na koncu popelje tja, kjer se morje sinjega maka in sinje nebo združita v neskončnost. Štefan, Anja: Medved in klobuk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. Anja Štefan se pri pisanju naslanja na ljudsko izročilo, tako glede na pros­ tor kot tudi na vsebino zgodb. Tudi pri slikanici Medved in klobuk opazimo značilnosti ljudske pripovedi. Te pisa­ teljica nadgradi z domiselnimi dialogi in duhovitimi rimami. Besedilo teče gladko in kar vabi nas, da ga nekomu preberemo ali povemo na glas. Veter medvedu odnese klobuk in ga ne da nazaj. Kako naj medved veter ujame, zgrabi, premlati? Ne more. Pri teku za klobukom se medvedu pridružijo volk, lisica, zajček in miška. Kot se za pravljico spodobi, se ta srečno konča in klobuk je rešen. Anja zapiše: »Med- ved se zahvaljuje na vse strani: ‚Brez vas mi ne bi uspelo!‘ In vsem se je dobro zdelo.« NAGRAJENO DELO Andrej Predin: Arlan pod preprogo. Ilustriral Peter Škerl. Jezero: Morfemplus, 2022. Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Prvo izdano delo je bil realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007), za kate­ rega je bil leta 2008 tudi nominiran za nagrado večernica. Maribor je, tako kot v prvem romanu, tudi književni prostor v dveh romanih za odrasle, Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adriano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, serijo je ilustriral Marjan Man­ ček, Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) in Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2016). Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Pre­ din. Ve s o l j č k i (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantas­ tično prozo; ilustracije je prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri avtorjeva dela nominirana za desetnico: 2014 Gnusna kalnica, 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder in 2021 Vesoljčki. Vir: DSP 142 143 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Arlan pod preprogo V svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom, ni nič prep­ rostega, vse je pravzaprav skrajno zaple­ teno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače raz­ porejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej. V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpek­ torjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je brezimnež zna­ šel, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. A zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvar­ jamo, da jih ni. Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev. Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preu­ darna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k pos­ tavljanju vprašanj o svetu, ki se od kla­ sičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi ima lahko srečen konec, zapol­ njen z veseljem, sprejeman jem različ­ nosti, prijateljstvom in ljubeznijo. Arlan pod preprogo je nenavadno, uspelo lite­ rarno dejanje. Poročilo pripravila strokovna sodelavka žirije RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA NAGRADA VASJE CERARJA 2023 Društvo slovenskih književnih pre­ vajalcev je leta 2021 ustanovilo novo stanovsko nagrado za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih bese­ dil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada nosi ime po uglednem prevajalcu mladinske književnosti in ured niku V asji Cerarju, ki je na matični založbi obogatil zbirke za mladino z naborom klasičnih in sodobnih del, pri čemer se je ozrl tudi po nam dotlej manj znanih književnostih. Poleg tega je bil Vasja Cerar tudi skrben mentor številnim prevajalcem, ki jih je navdušil za prevajanje mladinske književnosti v želji, da se na Slovenskem ohrani in nadaljuje tradicija kakovostnega pre­ vajanja za mladino, saj je dober prevod pomemben dejavnik pri vzgoji mladih bralcev in njihove pismenosti. Ker nagrada za najbolj uspele pre­ vode za mladino prebira med žanrsko zelo raznovrstnimi deli, namenjenimi različnim starostnim skupinam, smo se odločili, da jo zastavimo nekoliko drugače. Tako se bo izbor vsako leto osredotočal na dela, izdana v zadnjih štirih letih, in sicer v eni od naslednjih kategorij: slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip/risoroman ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Med deli iz posamezne kategorije komisija Društva slovenskih književ­ nih prevajalcev poleg kakovosti in zah­ tevnosti presoja tudi pomen prevoda/ Štampe Žmavc, Bina: Skrinjica sinjega maka. Ilustriral Svjetlan Junaković. Maribor: Založba Pivec, 2022. Tibetanski modri mak velja za sim­ bol sreče, miru in harmonije. V slika­ nici vlada vzdušje sreče, harmonije in ljubezni, kljub temu ali pa prav zato, ker je babica začela pozabljati. Zato ji dedek izdela skrinjico, pobarvano s sinjimi maki, kamor spravlja besede, ki jih rada pozabi. Dobi kamenčke, da jih lahko meče na pot, da se ne izgubi. Teče in teče, ko lovi misli, ki ji uhajajo iz glave. Želi si čevlje daljave, da bi z njimi lahko odšla do obzorja in naprej. Nekoč odpre skrinjico, brska po njej, besede zletijo ven in se spremenijo v sinji mak. Na dnu pa se skriva beseda, ki jo babica išče: pomlad. Skozi besede Bine Štampe Žmavc postane staranje nežna, srečna izkušnja, ki nas na koncu popelje tja, kjer se morje sinjega maka in sinje nebo združita v neskončnost. Štefan, Anja: Medved in klobuk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. Anja Štefan se pri pisanju naslanja na ljudsko izročilo, tako glede na pros­ tor kot tudi na vsebino zgodb. Tudi pri slikanici Medved in klobuk opazimo značilnosti ljudske pripovedi. Te pisa­ teljica nadgradi z domiselnimi dialogi in duhovitimi rimami. Besedilo teče gladko in kar vabi nas, da ga nekomu preberemo ali povemo na glas. Veter medvedu odnese klobuk in ga ne da nazaj. Kako naj medved veter ujame, zgrabi, premlati? Ne more. Pri teku za klobukom se medvedu pridružijo volk, lisica, zajček in miška. Kot se za pravljico spodobi, se ta srečno konča in klobuk je rešen. Anja zapiše: »Med- ved se zahvaljuje na vse strani: ‚Brez vas mi ne bi uspelo!‘ In vsem se je dobro zdelo.« NAGRAJENO DELO Andrej Predin: Arlan pod preprogo. Ilustriral Peter Škerl. Jezero: Morfemplus, 2022. Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Prvo izdano delo je bil realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007), za kate­ rega je bil leta 2008 tudi nominiran za nagrado večernica. Maribor je, tako kot v prvem romanu, tudi književni prostor v dveh romanih za odrasle, Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adriano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, serijo je ilustriral Marjan Man­ ček, Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) in Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2016). Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Pre­ din. Ve s o l j č k i (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantas­ tično prozo; ilustracije je prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri avtorjeva dela nominirana za desetnico: 2014 Gnusna kalnica, 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder in 2021 Vesoljčki. Vir: DSP