ŠSiAskL
ZELEZAR
Leto XIV. — St. 10
25. oktober ,1974
Letošnja blagovna proizvodnja v devetih mesecih je za 1 % večja od lanske. Nasproti načrtu zaostajamo za 3 %. Ce bo šlo vse po sreči, se bo ta zaostanek do konca leta nekaj zmanjšal.
Proizvodnja slovenskih železarn v septembru 1974
Vedno je prijetno, kadar pri obveščanju o proizvodnih dosežkih za pretekli mesec lahko zapišemo, da smo delali dobro, še posebno pa, če je bil dosežen izjemno dober uspeh. Septembra proizvedena količina surovega železa je doslej največja v Slovenskih železarnah. Na plavžih v Železarni Jesenice so dosegli doslej najvišjo poprečno dnevno proizvodnjo. Mesečno proizvodnjo sta obe železarni, Jesenice in Store dosegli sicer že višjo, vendar v različnih obdobjih. V septembru sta se pa oba zelo dobra mesečna rezultata proizvodnje surovega železa ujela tako ,da dajeta v seštevku rekorden dosežek. Se bolj razveseljivo je dejstvo, da je delo visokih peči na Jesenicah že več mesecev uravnovešeno dobro kot rezultat sistematičnega dela. Isto lahko rečemo tudi za delo elektroindukcijske peči v Štorah.
Pri proizvodnji jekla je bila v septembru dosežena količina sicer za rekordnim dosežkom v marcu, vendar nad mesečnim načrtom in z 65.030 ton druga najvišja v letošnjem letu. V Železarni Štore so dosegli doslej najvišjo mesečno proizvodnjo jekla, 6.932 ton.
V blagovni proizvodnji je bil pretekli mesec rezultat nekaj slabši kot avgusta, dosegli pa smo v železarnah in skupaj za združeno podjetje doslej najvišjo eksterno realizacijo. Železarne so prvič realizirale več kot 400 milijonov din in skupno Slovenske železarne nekaj več kot 453 milijonov din.
Proizvodnja surovega železa (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulativ. Kumulativ. 0, načrt izvršitev
Jesenice	12.667	14.208	102	114.000 118.312 112
Store	3.583	4.151	114	32.250 34.147 116
Skupno	16.250	18.358	107	146.250 152.459 113
Letos znaša proizvodnja surovega železa konec tretjega četrtletja 7 % več, kot je v istem obdobju lani. Izgledi za letno izvršitev proizvodnega načrta so zelo ugodni, saj imamo skoraj 6.000 ton naskoka.
Proizvodnja jekla (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	-, Kumulativ. /o načrt		Kumulativ. izvršitev	%
Jesenice	41.250	41.809	101	371.250	364.467	98
Ravne	16.250	16.289	100	146.250	142.219	97
Store	7.083	6.932	98	63.750	52.912	83
Skupno:	64.583	65.030	101	581.250	559.598	96
Letošnja proizvodnja surovega jekla je za 8 % višja od dosežka konec tretjega četrtletja lani. V izvrševanju kumulativnega načrta zaostajajo vse tri železarne. V naslednjih treh mesecih so ugodni izgledi za izvrševanje načrtov proizvodnje jekla in obstoja realna možnost, da bo ob koncu leta izvršitev celo višja kot 97 %.
Upajmo, da bo tako in ne bo nepredvidenih zastojev zaradi redukcij električne energije, ker se sedaj tudi akumulacije precej izdatno polnijo. Dobra proizvodnja jekla je osnova za vložek v nadaljnjo predelavo in blagovno proizvodnjo, kjer bi morali količinske rezultate v naslednjih mesecih občutneje popraviti.
Blagovna proizvodnja —		železarne (ton)				
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	Kumulativ. 0 načrt		Kumulativ. 0. izvršitev '°	
Jesenice	31.240	31.341	100	281.160	282.278	100
Ravne	11.178	11.090	99	100.598	95.525	95
Store	13.411	12.089	90	120.705	108.378	90
Skupno:	55.829	54.520	98	502.463	486.181	97
Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah)
Delov. organiz.	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat: Kumulat. načrt izvršitev		
Veriga	1.100	1.092	99	9.900	9.661	98
Plamen	750	637	85	6.750	5.970	88
Tovil	129	143	111	1.163	1.145	98
Žična	1.135	1.032	91	10.217	7.294	71
Skupno:	3.114	2.094	93	28.030	24.070	86
Predelovalci žice so v treh četrtletjih izdelali za 2 % izdelkov več kot v istem obdobju lani. ■
(Dalje na 2. strani)
Pred VIII. kongresom Zveze sindikatov Slovenije
V teh dneh širom po Sloveniji, enako kot v naših osnovnih organizacijah sindikata, razpravljajo člani sindikata o kongresnem gradivu za
8.	kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra v Celju. Vsi ti in drugi predkongresni sestanki pomenijo najširši ter bistven sestavni del priprav na VIII. kongres, kot tudi možnost za vsakega člana sindikata, da prispeva svoj delež k uspehu kongresa, k še večji uspešnosti dela sindikata pri uresničevanju interesov delavcev.
Sindikati v Sloveniji so se razvili kot sestavni del boja delavskega razreda Jugoslavije z buržoazijo, v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji iin po vojni v socialistični samoupravni preobrazbi družbe pod idejno političnim vodstvom Zveze komunistov. Tudi v današnjih razmerah so sindikati sestavni del boja delavskega razreda Jugoslavije za popolno uveljavitev razrednih interesov delavskega razreda, skladno z novo družbeno vlogo sindikatov, kot je opredeljena v u-stavi in sklepih X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS.
Zato mora biti naš VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, te naše najbolj množične družbenopolitične organizacije delavskega razreda, KONGRES AKCIJE za dosledno uresničitev vsega, kar je bilo doslej sprejetega v ustavi in kongresnih dokumentih ZK. Tega ni malo, saj hočemo uresničiti popolno oblast delavcev nad razmerami, v katerih živimo in delamo, nad sredstvi, ki jih uporabljamo za delo in nad celotnim dohodkom, ki ga ustvarjamo. Zato pri tem delu sindikata res ne rabimo več nekih splošnih sklepov, pač pa potrebujemo sklepe, ki bi kolikor je mogoče natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju treba storiti in kdo je za kaj odgovoren. Potrebujemo sklepe za organizirano akcijo vseh nas članov sindikata in ne le za posamezne sindikalne organe ali za posamezne sindikalne aktiviste. Pri tem pa se moramo zavedati, da smo sindikat predvsem mi vsi člani in vse drugo je le
naš pripomoček in naše sredstvo za akcije in uspešno delovanje.
Ob spoznanju, da je z novo u-stavo bistveno povečana družbena vloga sindikatov, da so razširjene naloge sindikatov na vsa področja, kar je pomembnega za delavca v združenem delu, ob tem tudi na bistveno povečanje odgovornosti sindikata (od osnovne organizacije do federacije) je nastala potreba po novem statutarnem dokumentu, ki naj opredeli ob takšnih nalogah tudi ustrezno organizacijsko kot vsebinsko o-snovo sindikalne organizacije. Ta dokument je novi »STATUTARNI DOGOVOR«, katerega smo pred časom obravnavali s celotnim članstvom tudi v vseh naših o-snovnih organizacijah sindikata v naši organizaciji združenega dela.
Kaj nam prinaša novega ta tako množično obravnavani dokument »STATUTARNI DOGOVOR«?
1. Opredeljuje sindikat kot najširšo razredno organizirano politično in akcijsko silo delavskega razreda, da bi združeno uresničevali svoje razredne interese in pod idejnopolitičnim vodstvom ZK zagotavljali svojo oblast nad razmerami, sredstvi in sadovi svojega dela ter imeli odločilen vpliv v vseh drugih družbenih zadevah.
Tako v sindikatih delavci ugotavljamo, soočamo in usklajujemo svoje interese in delujemo za njihovo uresničevanje, pri tem pa moramo vedno razen svojih, upoštevati tudi interese delavskega razreda kot celoto, kot so opredeljeni v dokumentih ZK in ostalih.
(Dalje na 2. strani)
Pred VIII. kongresom Zveze sindikatov Slovenije
Proizvodnja slovenskih železarn v septembru 1974
(Nadaljevanje s l. strani)
Blagovna proizvodnja — Slovenske železarne (v tonah)
	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. Kumulati načrt izvršitev		%
Železarne	55.829	54.520	98	502.463	486.181	97
Predelovalci	3.114	2.904	93	28.030	24.070	86
Skupno :	58.943	57.424	97	530.493	510.251	96
Odprema je v splošnem zadovoljiva za železarne in pri predelovalcih. O eksterni realizaciji smo že v uvodu napisali, da je rekordna. Iz količinskih podatkov pa je razvidno, da je ta rezultat relativen, ker je povišana realizacija bolj odraz dviga cen, kot pa spremembe strukture proizvodnje. Podrobnejši pregled izvrševanja blagovne proizvodnje namreč pokaže, kar smo ugotavljali že več mesecev nazaj, da količinsko zaostajamo pretežno pri nekaterih izdelkih finalizacije.
Splošna problematika, ki se nanaša na vse tri železarne je v pomanjkanju nekaterih surovin. Težave so z oskrbo belega surovega železa. Se vedno ni v celoti rešeno redno, oskrbovanje s ferro-legurami. uslugam so še vedno v porastu ter bodo izdatno vplivale na poslovne Cene surovinam, tehnološkim gorivom, pomožnim materialom in rezultate v letošnjem letu, kljub korekturi cen izdelkov črne metalurgije.
Problematika po delovnih organizacijah
ŽELEZARNA JESENICE
je imela v septembru dobre proizvodne dosežke, predvsem pa že omenjeno najvišjo poprečno dnevno proizvodnjo surovega železa ob najnižji porabi koksa. V jeklarni so na SM-pečeh mesečni proizvodni načrt presegli, čeprav so imeli nekaj problemov z vložkom. Nekaj redukcij električne energije in povečani zastoji zaradi okvar na elek-tro in mehanskih napravah so vzrok, da so izdelali manj elektro jekla, kot so načrtovali.
V	valjarnah so zaostali za načrtom samo pri proizvodnji debele pločevine, kjer so imeli nekaj zahtevnejši program in več mehanskih okvar.
V	obratih hladne predelave so imeli zelo dobre uspehe, razen pri proizvodnji žebljev, kjer jim je manjkal ustrezen vložek ter v elektrodnem oddelku zaradi zastojev na linijah za oplaščevanje in nekaterih težav, katere pripisujejo neustaljeni delovni sili.
Splošna ocena izvrševanja blagovne proizvodnje v Železarni Jesenice da razveseljiv rezultat. Pretežni del obratov finalizacije v le-, tošnjern letu praktično vedno izvršuje in presega planske obveze, kar se odraža tudi v dobri realizaciji za celo delovno organizacijo.
ŽELEZARNA RAVNE
tudi v septembru ni dosegla željenih rezultatov, vsaj kar zadeva količinske kazalce. Proizvodnja jekla je sicer na načrtovanem nivoju, vendar še precej pod realnimi možnostmi.
Večina obratov, čeprav so razen kovačnice vsi pod načrtovano količino proizvodnje, sorazmerno visoko presega načrtovano realizacijo.
Posebno poudarjenih 'problemov, razen težav z vložkom, ki pa so nujna posledica nižje proizvodnje jekla v preteklih mesecih, niso imeli, ali pa je problematika še naprej podobna, kot je navedena že za prejšnje mesece.
Vsi bi morali priskočiti na pomoč
(Nadaljevanje s 1. strani)
2.	Sindikat je množična politična organizacija, ki deluje kot sestavni del samoupravljanja, kot njegova hrbtenica in kot njegova politična kontrola. Druga načela so:
* — načelo neposrednosti, ki zahteva, da o vseh pomembnih vprašanjih odločajo člani na svojih zborih in po svojih delegatih v sindikalnih organih na vseh ravneh sindikalne organiziranosti;
—	načelo demokratičnosti, ki omogoča ustvarjalno pobudo članov sindikata pri določanju in u-resničevanju politike, enakopravno obravnavo problemov, sporazumevanje in demokratični dogovor o gledišču ali akciji:
—	načelo odgovornosti posameznikov in organov za uresničevanje sprejete politike in ustreznih sklepov ;
—	načelo odgovornosti, ki nalaga natančno vsebinsko opredelitev stališča ali akcije, nosilcev in rokov ter uporabo smotrnih načinov delovanja.
3.	Sindikati in zveza sindikatov usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih interesov delavcev in na vse ravni samoupravne in družbenopolitične organiziranosti.
V statutarnem dogovoru so v tem smislu navedena področja delovanja, iz katerih je razvidno, da so poglavitne naloge sindikata tam, kjer so tudi poglavitni problemi in interesi delavcev. Tu gre za samoupravljanje, za dohodek in njegovo delitev, za razvijanje proizvodnih sil, povečevanje produktivnosti dela, za odločilno vlogo v samoupravnem sporazumevanju, za celotno kadrovsko politiko, za uveljavljanje delegatskega sistema, za medsebojna razmerja v združenem delu, za bitko proti vsem oblikam odtujevanja oblasti delavcem in proti vsem kršitvam samoupravljanja, za zaščito delavcev, za izobraževanje in kulturo, za oddih, razvedrilo in športno rekreacijo, za ljudsko obrambo in ljudsko zaščito, za krepitev delavske solidarnosti, za dviganje razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev in še in še. Statutarni dogovor v tem okviru postavlja tole zahtevo: NIC, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCE, BREZ SINDIKATA!
4.	Statutarni dogovor podrobno opredeljuje, organizacijsko obliko sindikata na vseh nivojih ter postavlja načelo, da je temelj celotne sindikalne organiziranosti in delovanje članstva v osnovnih organizacijah sindikata. Posebej še poudarja vlogo sindikalnih skupih. To obliko bomo tudi mi morali dosledno izvršiti v naših enotah.
5.	S statutarnim dogovorom je predvidena povsem nova vloga sindikatov v okviru SZDL in skupščinskem sistemu. Tu ne gre več samo za sodelovanje, temveč za aktivno vlogo v zagotavljanju odločilne besede delavcev in za polno soodgovornost za sprejete odločitve. Sindikat se povezuje tudi v krajevne skupnosti, kjer se uresničuje pomembni del interesov delavcev, povezanih s krajem njihovega bivanja.
6 Novost je tudi opredelitev o-snovnih organizacij sindikata
(OOS), v okviru katerega se bo od 19 sindikatov povezala vsaka OOS : kot merilo naj se upošteva pretežna dejavnost večine članov. Po tem načelu in odločitvi se povezuje OOS TOZD gostinstvo v sindikat gostinstva in turizma, OOS TOZD SGE pa v sindikat delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti, vse naše OOS pa se združujejo v sindikat delavcev kovinske industrije Slovenije.
Člani sindikata naših osnovnih organizacij so obravnavali tudi vseh 17 osnutkov sklepov VIII. kongresa. Objavljeni osnutki sklepov obsegajo številne probleme in interese delavcev ter predvidene sindikalne akcije za njihovo uresničevanje.
Ta področja so:
1.	Nadaljenje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
2.	Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnostih.
3.	Naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole.
4.	Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD.
5.	Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
6.	Naloge sindikatov na področju planiranja in družbenoekonomskega sistema.
7.	Utrjevanje socialnp varnosti in obvladovanje socialnih razlik.
8.	Delovne in življenjske razmere delavcev.
9.	Razvoj stanovanjskega gospodarstva.
10.	Preobrazba vzgoje, izobraževanja in kulture na samoupravnih osnovah.
11.	Naloge na področju kulture in znanosti.
12.	Oddih in rekreacija delavcev.
13.	Organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindikatih.
14.	Obveščanje in samoupravno komuniciranje.
15.	Ljudska obramba in družbena samozaščita.
16.	Sindikati in naši delavci v tujini.
17.	Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji.
Iz objavljenega gradiva sledi zaključek, da bomo morali PRAV VSI člani sindikata uresničevati novo ustavno nalogo in prevzemati odgovornost za sindikalno delo. Sklepi nas tudi obvezujejo, da bomo v prihodnosti imeli še mnogo dela pri uresničevanju zastavljenih nalog. Naše samoupravljanje se mora še močneje uveljaviti v TOZD, krajevnih skupnostih in posameznih interesnih skupnostih.
Kako bomo učinkovitejši, je odvisno od nas vseh članov sindikata. V tem trenutku želimo VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije plodno ter uspešno delo. Našemu delegatu tov. Mirku Gajšku pa naročamo, da dostojno zastopa interese vseh osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore.
G. F.
Ob potresu, ki je bil na Kozjanskem, je bilo prizadetih tudi veliko naših sodelavcev. Poskušamo jim pomagati na vse mogoče načine, o čemer se je pisalo in se bo pisalo še veliko vrstic. Uslužbenci iz priprave vzdrževanja in asistenti vzdrževanja so sklenili in osnovah dve delovni skupini, ki sta, dne 7. in 9. oktobra t. 1. s svojim celodnevnim delom pomagali sodelavcem iz eks-pedita pri gradnji novih hiš.
Prva skupina (7) je v ponedeljek odšla v Podčetrtek k tovarišu PLEVNIK FRANCU. Opravili so izkop temeljev. Žalostno je to, da
so pričeli z deh šele štiri mesece po potresu, ko je zima že pred vrati.
Druga skupina (6) pa je v sredo bila pri ŽABERL JOŽETU na Vinskem vrhu. Pomagali so pri izkopu hišnega useka v velikosti 11X10 m.
Obema skupinama je zelo nagajalo vreme, saj je skoraj ves dan deževalo. Drugače pa je bila delovna vnema zelo velika in tudi rezultati dela so lepi.
Vsekakor je takšne akcije pozdraviti in bilo bi lepo in prav, da bi jih bilo čim več in to čim prej.
IZ DELOVNIH SKUPIN
KOZJANSKO
ALI BODO PRIZADETI DO ZIME POD STREHO?
i Delovne skupine so bile ta me-,!sec aktivne, kot že dolgo ne. Na dnevnih redih sestankov je bila cela vrsta pomembnih vprašanj.
Pristop v poslovno skupnost za 'gradnjo plinovodnega omrežja v SRS. Iz spiska je razvidno, da je o pristopu razpravljalo 88 delovnih skupin. Pred tem je bila razprava že na delavskih svetih, tako, da so delovne skupine lažje ; razpravljale. Ob izčrpnem tolmačenju so se vse delovne skupine odločile za pristop.
Pravilnik o izobraževanju v Železarni Store so delavci po delovnih skupinah prav tako temei ji-: to »prečesali«. Razpravljalo je 90 : delovnih skupin. Vse so pravilnik tudi sprejele, ob tem pa je bilo podanih veliko pripomb, ki 'jih sedaj pregleduje komisija za i sestavo samoupravnih aktov. f Pomoč prizadetim ob potresu je ;bila naslednja točka dnevnega reda sestankov delovnih skupin. Razprava o pomoči je potekala po vsem kolektivu, vendar smo do zaključka redakcije prejeli le 64 zapisnikov.
' Kot smo zapisali že v Informatorju, lahko z veseljem ugotovimo, da smo se vsi odločili za po-Jmoč v obliki enodnevnega zasluž-'ka.
I Seveda je bilo ob razpravi tu-'!di veliko pripomb. Ni bilo slišati, ' da ne želimo pomagati, izražena
j)	je bila le bojazen, da sredstva ne
bodo pravilno uporabljena. Postavljene so bile tudi nekatere zahteve, da naj naš enodnevni zaslužek dobijo v roke naši delavci, prizadeti ob potresu, da naj se ob zaključku akcije poroča itd.
Zakaj smo sredstva vseeno združili, smo deloma pojasnili že v Informatorju. Če bi se odločili drugače, bi odstopili od enotne akcije, za katero resnično moramo želeti, da uspe; le s tako, združeno akcijo bo mogoče popraviti poškodovane domove’ in zgraditi nove.
Vprašanja in odgovori. Delovna skupina orodjarna MO je sprejela odgovor sektorja za novogradnje v zvezi s popravilom kopalnic nad orodjarno, vendar z odgovorom delavci niso zadovoljni. Popravilo je namreč predvideno v zimskem času, do takrat pa bo seveda močno primanjkovalo tople vode za umivanje.
Skupina »Rabuza« iz valjarne I je opozorila, da še vedno ni sprejela odgovora, postavljenega
16.	avgusta, v zvezi z rekonstrukcijo adjustaže.
Delovna skupina »strojna obdelava litine« zahteva, da se jim plača obdelani livarski izmeček po grupi ocenjenega dela, ne pa 100 % po grupi postavke poslu-ževalca.
Skupina opozarja, da so to zahtevo postavili že na sestanku
30.	junija, vendar odgovora še niso dobili.	čič-ko
Samoupravne novice
! DRUGA PLAT
»Zaradi pomanjkanja stanovanj smo morali odkloniti skupi-I no delavcev«, je bilo slišati na t seji odbora za dohodek in delitev ,OD. Ne dvomimo v resničnost te izjave, saj je prišla iz odgovornih pust, pomembneje se nam zdi, da ' z njo osvetlimo drugo plat meda-■ lje, ki ji pravimo problem poji manjkanja delavcev. Prav tej drugi plati problema bomo mora-i li dati posebno in to KONKRETNO težo, ko bomo razpravljali o ; kadrovski problematiki v naši tovarni. Da gre res za pereč problem, je spoznal tudi delavski . svet delovne organizacije, ki bo . razpravo o tem kot temeljno uvrstil na svojo prihodnjo sejo. Tudi najbolj prizadete TOZD so že povedale svoje in ne nazadnje eko-nomsko-gospodarski odbor na svoji 12. seji v začetku meseca.
UM
KDAJ BODO ZAŽIVELE KOMISIJE ZA GOSPODARJENJE IN KOMISIJE ZA VARNOST PRI DELU V TOZD?
I Temeljne organizacije združenega dela imajo po določilih sa-I moupravnih aktov ob drugih sa-} moupravnih organih tudi komisi-I je za gospodarjenje in varstvo pri t delu.
( Pristojnosti komisije nikakor niso nepomembne, saj med ostalim 'ravno te komisije obravnavajo J poročila o poslovanju in opera-
tivne plane ter o svojih ugotovitvah obveščajo DS TOZD. Pa tudi varstvo pri delu je področje, ki ga nikakor ne bi smeli zanemarjati.
Vsi člani omenjenih komisij že od konstituiranja TOZD redno prejemajo gradivo za obravnave, vendar komisije ne delajo. Do sedaj sta se sestali le komisiji v TOZD proizvodnje 114. panoge in TOZD energetika. Vprašanje, kdaj bodo zaupanje sodelavcev začeli opravičevati člani ostalih komisij, je še vedno odprto.
čič-ko
Po gozdu jo maha gozdar in sreča štiri palčke.
»Kdo pa ste vi?« se začudi. »Kaj ne vidite?« odgovori najstarejši palček. »Mi smo Sneguljčica in sedem palčkov!« Kako? Saj ste samo štirje in še Sneguljčica manjka! »Eh, kaj pa hočemo! Ljudi nam manjka ...«
P. S. Podobnost s pomanjkanjem delavcev pri nas je zgolj slučajna.
(M. Umnik)
KAKO POTEKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA?
Tla so se stresla in marsikje so stanovalci zapustili zgradbe in prenočili zunaj. Iz radijskih in TV poročil smo izvedeli, da je potres zajel Kozjansko, točneje območja občin Šmarje, Šentjur, Celje in Slovenske Konjice. Podatki o škodi so bili skopi: nekaj razmajanih hiš, poškodovanih šol in drugih objektov.
Od takrat je minilo nekaj mesecev, in izkazalo se je, da je škoda neprimerno večja, kot je bilo ocenjeno prvi mah.
Z manjšo zamudo je stekla vseslovenska solidarnostna akcija, v katero smo se vključili tudi mi. Ob prvi akciji smo namenili pomoč iz sklada skupne porabe, prav tako pa smo trgovski mreži prizadetega območja poslali tudi večje količine betonskega železa, ki ga je povsod primanjkovalo.
Ob drugi akciji se je sestal DS DO, imenoval posebno komisijo, predlagal ponovno pomoč v višini enodnevnega zaslužka in sklenil, da bo o nadaljnjih ukrepih odločal na svoji bližnji izredni seji.
V Štorskem informatorju smo kolektiv večkrat obveščali o poteku akcije in prizadevanjih komisije. Pred zaključkom redakcije smo o akciji povprašali tovariša Ivana Štefančiča, predsednika DS DO in tovariša Romana Za-puška, predsednika komisije za pomoč prizadetim članom kolektiva. Kaj sta nam povedala?
Predsednika DS DO smo vprašali predvsem zato, ker je DS sklenil, da bo o akciji razpravljal na izredni seji. Povedal nam je, da je poleg komisije imenovan še štab za organizacijo konkretne pomoči (v njem so poleg ostalih
tudi vodje TOZD). Poleg tega je menil, da naša delovna organizacija ne more pomagati še z večjimi dodatnimi finančnimi sredstvi.
Tovariš Roman Zapušek nam je povedal, da 'komisija ves čas spremlja akcije pomoči. Predvsem pomagajo delavcem pri uveljavitvi pravice do pomoči iz solidarnostnega sklada, pri urejanju dokumentacije in drugem. Sicer pa je stanje takole:
V	TOZD vzdrževanje in transport so hitro ukrepali in začeli z udarniškimi akcijami. Svojim sodelavcem so v preteklih 14 dneh nudili kar 71 dni za potrebe pri obnovi poškodovanih stanovanj in pa pri gradnji novih stanovanjskih hiš. Akoija še vedno teče, saj je v tem TOZD še največ nujnih potreb.
V	ostalih TOZD in OSS je manj težkih primerov, vendar lahko predvidevamo, da se bodo sodelavci teh TOZD in OSS solidarno vključili v delo z drugimi v DO.
Potrebe po konkretni pomoči oškodovanci še vedno prijavljajo. Ta pomoč naj bi bila predvsem v materialu, kot npr.: betonsko železo, opeka, prevozi in obrtniška dela. O obliki pomoči bodo odločale TOZD. Prav bi bilo, da bi v tej akciji upoštevali enoten kriterij za vse člane kolektiva. Predvsem je tu mišljeno, da ne bi bilo velike razlike med različnimi obrati pri enako oškodovanih delavcih.
Toliko torej za sedaj. Pobude za sklic izredne seje DS še ni, vendar menimo, da bo DS o pomoči še moral razpravljati; o rešitvi prošenj za pomoč v materialu ni bilo rečenega še nič konkretnega ...	čič-ko
NA ROBU NEKE MISLI
Najbrž ne bo preveč huda trditev, če rečem, da smo mi vsi v železarni premalo seznanjeni s projektom o komunikacijskem in informacijskem sistemu, s katerim se v tesni povezavi z našim oddelkom za organizacijo in elektronsko obdelavo podatkov ukvarjajo strokovnjaki mariborskega e-konomskega centra. Osebno sem že slišal nekaj, žal, malodušnih •komentarjev, češ da smo se v preteklosti že lotevali raznih projektov, kjer so sodelovali strokovnjaki »od zunaj in znotraj«, da pa praktične vrednosti oziroma potrditve ponavadi niso doživeli. Ne bom se spuščal v ugotavljanje resnosti in predvsem resničnosti takšnih in podobnih komentarjev, poudaril bi namreč rad, da se mi zdi bolj pomembno, ali smo pri tem ali sploh kakršnemkoli projektu, za katerega se odločimo, mi sami »zagreti za stvar«, ali v res-

ZELEZAR
niči želimo nekaj spremeniti, izboljšati ali pa se gremo čisto navadne farizeje in to niti ne na preveč prefinjen način. Obstaja še tudi možnost, da pri nekaterih takšnih rečeh (projektih) nagibamo k političnem koketiranju, navsezadnje malce tudi iz bojazni, da ne bi bili na splošni politični oziroma samoupravni liniji. »Zagretost« v tem smislu seveda ne vodi nikamor, pa če z nami sodelujejo še takšni strokovnjaki »od zunaj ali znotraj«, ker to sploh ni več pomembno, saj v bistvu, pa četudi potihem, obsodimo dete na propad, še preden smo ga spočeli. Naj mi pozorni bralec ne ZAMERI, če v isti sapi povem še to, da sem že srečal PRI NAS ljudi, ki se »odlikujejo« z neverjetno malodušnostjo in SPLOŠNO ČRNO-GLEDNOSTJO. Pri tem pa sploh ne mislim, da je to kakšna naša posebnost.
No, kaj lahko mi je tudi priznati, da s tem svojim miselnim u-trinkom nisem prav nič prispeval k izboljšanju naše splošne obveščenosti o projektu, ki sem ga o-menil na začetku. Morda bodo o njem in rezultatih spregovorili bolj poučeni?
Mitja Umnik
Osnutki sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na razširjeni plenarni seji 10. septembra 1974. leta obravnaval osnutke sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Sklenil je, da osnutke objavi. Obenem je sklenil, da osnutke predloži v javno razpravo sindikalnemu članstvu in njihovim osnovnim organizacijam sindikata, delegatom v vseh sindikalnih organih pa tudi drugim organom in organizacijam. Z množično udeležbo članstva v razpravi o teh osnutkih bo prav gotovo zagotovljeno, da bodo sklepi 8. kongresa kar najbolj odražali hotenja delavcev in da bo njihovo uresničevanje pomenilo odločilen prispevek sindikatov v nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe.
Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v|temeljnih in drugih organizacijah združenega dela
Sindikati bodo skladno z našo družbeno vlogo in zahtevami ustavnih izhodišč, s svojo politično aktivnostjo tudi v prihodnje uresničevali svojo odgovornost za razvoj samoupravljanja. Kriterij za uresničen samoupravni odnos je oblast združenih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela nad pogoji in rezultati dela. Na tej osnovi bo naša dejavnost usmerjena predvsem v naslednje:
—	Razvoj samoupravljanja temelji na organiziranem izražanju volje in hotenj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi tega bomo sindikati zagotavljali, da bodo zbori delavcev polno uveljavljeni. Učinkovito in smotrno delovanje zborov delavcev bomo razvijali z delovanjem samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik neposredne udeležbe delavcev v samoupravnih odločitvah. Tem ciljem bomo podrejali vsebino in način obveščanja in samoupravnega komuniciranja.
—	Sindikati v organizacijah združenega dela bomo sproti ugotavljali doslednost in skladnost konstituiranja lastnih delovnih organizacij z ustavnimi izhodišči in zakonom o organizacijah združenega dela.
—	Sindikati v organizacijah združenega dela bomo sproti spremljali in usmerjali razvoj samoupravnih odnosov na osnovi samoupravne zakonodaje. Pri tem bomo delovali tako, da bodo dosledno spoštovana določila samoupravnih sporazumov in statutov in da bodo vsi drugi samoupravni akti usklajeni s temi temeljnimi dokumenti. Zato bomo sproti zahtevali, da se odpravijo vsi protisamoupravni sklepi in da se hkrati in skladno z zahtevami razvoja samoupravne prakse in teorije dograjuje in razvija celotna samoupravna zakonodaja.
—	Sindikati moramo stalno spremljati delovanje delegatov in delegacij v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh in jim stalno poma gati s svojo politično aktivnostjo pri delovanju v organizacijah združenega dela kot tudi navzven. Zato bomo sproti razpravljali o ključnih vprašanjih v delegatskem reševanju samoupravnih odnosov in se opredeljevali do njih ter delegate obveščali o svojih spoznanjih in stališčih in jim tudi sicer pomagali pri razvija-
nju pogojev za njihovo uspešno delovanje.
—	V sindikatih se bomo zavzemali in pomagali ustvarjati take pogoje, da bo delovanje vseh delegatov in delegacij v temeljnih in drugih organizacijah usklajeno in načrtovano, tako da bodo imeli delavci na svojih zborih možnost celovito razpravljati o predlogih in s svojimi sklepi dajati delegatom taka pooblastila, ki bodo omogočala usklajevanje njihovih teženj in stališč z delavci v drugih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Tako sp bodo uresničevali skupni in splošni družbeni interesi na osnovi medsebojne odgovornosti.
—	Sindikati bomo še posebej skrbeli za razvijanje delovnih pogojev delegatom v zborih združenega dela občinskih skupščin, v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Vztrajali bomo pri zahtevi, da bo njihovo delo programsko usklajeno. Pri tem bomo še posebej skrbeli za to, da se v delovanju zborov združenega dela uveljavijo delegacije samoupravnih interesnih skupnosti kot enakopravni dejavniki pri sprejemanju odločitev o njihovem samoupravnem razvoju.
—	Sindikati v občini bomo zagotavljali vsestransko pomoč osnovnim organizacijam sindikata in usklajevali njihovo delovanje pri razvijanju in uveljavljanju samoupravljanja. Zato bomo proučevali in sprejemali stališča o tem, kako se razvijajo temeljni vsebinski odnosi v samoupravni praksi. Predvsem bomo proučevali, ali so razmejena vsa sredstva med temeljnimi organizacijami združenega dela, ali delavci v TOZD resnično odločajo o pogojih in rezultatih gospodarjenja, ali jim je omogočeno dovolj učinkovito samoupravno združevanje sredstev na osnovi razvojnih programov in načrtov, kako so urejene delovne in življenjske razmere delavcev, ali je dovolj razvita in dosledno spoštovana samoupravna zakonodaja ter drugo. V ta namen bomo izdelovali analize in študije in jih s svojimi mnenji in stališči posredovali osnovnim organizacijam sindikata.
—	Sindikati v občini bomo v primerih, če ni bilo ali ne bo samoupravno konstituiranje organizacije združenega dela izvedeno skladno z ustavo in zakonom oziroma če so sprejeti sa-
moupravni sporazumi in statuti pomanjkljivi, sprejemali politične ocene in dajali pobude občinskim skupščinam, da izvedejo postopek konstituiranja na osnovi zakonskih pooblastil. Zahtevali bomo politično odgovornost tako vodilnih delavcev kot tudi nosilcev sindikalnih in samoupravnih funkcij v organizacijah združenega dela. Tako bomo ravnali tudi v primerih zavestne kršitve samoupravne zakonodaje in samoupravnih sklepov.
—	Sindikati se obvezujemo, da bomo pomagali pri nastajanju, razvoju in delovanju samoupravnih sodišč. Družbenega pravobranilca samoupravljanja bomo uveljavljali v boju za spoštovanje samoupravnega reda. Dajali bomo sprotne pobude za reševanje nastalih samoupravnih sporov in skladno s svojo družbeno funkcijo izražali svoja stališča pri reševanju teh sporov.
—	Posebno odgovornost za razvijanje vsebine samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela nosijo republiški odbori in občinske konference sindikatov, tako ,kot so v njih povezane posamezne temeljne in druge organizacije združenega dela. Zato bodo koordinirano prek zveze sindikatov delovali tako, da bodo v neposredno pomoč osnovnim organizacijam sindikata. Tako bodo organizirali sprotno izmenjavanje izkušenj v samoupravni praksi na osnovi pripomočkov, ki kažejo na najprimernejše rešitve v samoupravni zakonodaji in praksi.
—	Zveza sindikatov bo v povezavi z drugimi družbenimi dejavniki še nadalje in v povečanem obsegu pospeševala in razvijala znanstveno raziskovalno dejavnost v pomoč samoupravni praksi in teoriji. Center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja bo zato na osnovi dogovorjenega programa nadaljeval s proučevanjem samoupravnih odnosov in pripravljal posebne študije. Te bodo posredovane vsem sindikalnim vodstvom in drugim interesentom v pomoč pri oblikovanju političnih stališč in načinov reševanja in razvijanja samoupravljanja v združenem delu.
—	Sindikati si bomo trajno prizadevali in politično delovali pri razvijanju integracijskih procesov. Osnova za integracijske procese, so ustavna načela in iz tega izvirajoča politična stališča. To pomeni, da morajo biti nosilci integracijskih procesov delavci v TOZD na osnovi argumentov in zavestne opredelitve, da z integracijami dosežejo smotrno združevanje dela in sredstev in boljše družbenoekonomske rezultate.
—	V sindikatih bomo na vseh ravneh svoje organiziranosti s politično aktivnostjo delavcev spodbujali integracijske procese. Pri tem se bomo zoperstavljali težnjam, da se pod pretvezo integracij ponovno pojavljajo centri odtujene ekonomske in družbene moči. Zavzemamo se za celovito, funkcionalno in samoupravno povezavo med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami, za integracijske procese, ki presegajo občinske, regionalne in republiške meje.
—	Sindikati si bomo še posebej prizadevali, da se bo razvijalo samoupravno povezovanje in integracije v družbenih dejavnostih, v regijah in republiki, tako da bo odpravljena razdrobljenost in funkcionalna nepovezanost med temi dejavnostmi in njihovimi službami ter s tem povezana previsoka družbena režija.
—	Sindikati v organizacijah združenega dela bomo sproti u-gotavljali, kako so posamezne TOZD samoupravno povezane v integracijske procese in dajali pobude, da bodo delavci na svojih zborih spremljali take odločitve, ki bodo pomenile, da se bodo s samoupravnimi sporazumi povezovali v sisteme skupnosti TOZD in sestavljenih organizacij združenega dela ne glede na podjetniške okvire, tako kot to terja njihov neposredni interes v družbeni delitvi dela, v soglasju z de: lavci drugih TOZD, s katerimi so že samoupravno povezani.
—	Sindikati v občinah bomo sproti obravnavali razvoj integracijskih procesov in na osnovi tega s politično akcijo pospeševali te procese v vse možne smeri samoupravnega povezovanja TOZD. Po potrebi bomo ustanavljali iniciativne odbore ali se vanje vključevali, da bi ,se tako politično mobilizirali, za predložene in stro-kovno-politično preverjene načrte integracij, in pri tem skrbeli, da bodo vsi postopki izvedeni dosledno in skladno s samoupravnimi načeli.
—	V sindikatih in zvezi sindikatov bomo zagotavljali sproten vpogled v integracijske procese in proučevali vsebino samoupravne zakonodaje v integriranih celotah. Raziskovalni center RS ZSS za samoupravljanje bo zato nadaljeval s proučevanjem samoupravnih sporazumov in druge samoupravne zakonodaje, ki ureja vse oblike samoupravnega povezovanja TOZD. Na osnovi tega in drugih možnosti bomo v sindikatih sprejemali politična stališča za usmerjanje razvoja samoupravnih odnosov v integracijah in te procese pospeševali.
—	Republiški odbori bomo na osnovi lastnih analiz in pobud in v sodelovanju z občinskimi konferencami ter osnovnimi organizacijami sindikata v TOZD po potrebi ustanavljali iniciativne odbore za razvoj integracijskih procesov ali se vključevali vanje in tako zagotavljali neposredno pomoč v teh procesih. Hkrati bomo spremljali razvoj samoupravnih odnosov v integriranih celotah, in to predvsem tam, kjer se nalaga kapital iz tujine, in pri tem politično delovali tako, da ne bodo okrnjene neodtujljive samoupravne pravice delavcev v nobeni TOZD.
—	Sindikati bomo še nadalje vztrajali pri zahtevi, da se v poslovnih bankah in zavarovalnicah dosledno odpravi samoupravi odtujeno odločanje o sredstvih združenih v teh okvirih, in da se o vseh sredstvih odloča dosledno po delegatskih načelih, torej po odločitvah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. V skladu s tem bomo sindikati na republiški ravni udeleženi pri zakonskem urejanju teh področij.
Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti
Samoupravni položaj delavcev v združenem delu vključuje tudi njihovo pravico, dolžnost in odgovornost, da neposredno odločajo o namenu in obsegu dela dohodka, namenjenega za družbeno reprodukcijo zunaj svoje neposredne proizvodnje. Iz tega izhaja naša obveznost, da bomo vključeni v odločanje o namenski delitvi dela dohodka, ki ga delavci v TOZD združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih. V tem smislu bomo uresničevali tele naloge:
—	Skupaj z drugimi družbenimi dejavniki bomo sindikati delovali za preosnovo in razvijanje obstoječih ter za ustanavljanje novih interesnih skupnosti v skladu z ustavo.
—	V sindikatih bomo dajali pobude in sprožili postopke, da bomo organizirali samoupravne interesne skupnosti za vsa tista področja družbene reprodukcije, na katerih se uresničujejo skupni interesi delavcev, ki so ustanovili takšno interesno 'skupnost.
—	V sindikatih, predvsem v republiških odborih posameznih dejavnosti bodo zaradi ustanavljanja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti delovali iniciativni odbori, ki bodo opora v pplitični akciji za rijihovo ustanavljanje in dograjevanje.
—	Na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bomo v programe znanstveno-raziskovalnega dela predlagali proučevanje razmer in normativnih rešitev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov.
—	V sindikatih se bomo zavzemali za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole tudi v sa-
Raznovrstnost potrebnih prizadevanj za večjo produktivnost združenega dela od temeljne organizacije, prek interesnih povezovanj do proračunske porabe smo že opredelili. Kongres zato nalaga vsem organizacijam sindikata, da delujejo zlasti v naslednji smeri: za spoštovanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, za nenehno razvijanje nagrajevanja po delu, za usklajen razvoj, za usmerjeno razporejanje dohodka, za nenehno posodabljanje tehnologije in organizacije dela, za povezovanje temeljnih organizacij združenega dela na temelju spoznanih ciljev, za varčevanje povsod, kjer se odloča o stroških in o vseh oblikah porabe družbenega dohodka, za zagotavljanje, samoupravnega vpliva na obračanje denarja in za stalno ustvarjalno kritiko sistemskih rešitev, ki vplivajo na delavčev odnos do gospodarjenja.
— Sindikati bomo s celotnim svojim delovanjem odpravljali o-stanke miselnosti, da je mogoče zagotoviti materialno in socialno varnost delavcev z instrumenti ekonomskega sistema ali s samoupravnimi odločitvami o taki ali drugačni delitvi dohodka mimo nenehnih prizadevanj za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje.
— V samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela bomo sindikati vztrajali pri jasnem opredeljevanju kriterijev za. ekonomsko in solidarnostno združevanje dohodka. To bo za
moupravnih interesnih skupnostih. V ta namen bomo ta vprašanja proučevali in dajali pobude za čimboljše rešitve.
- — Pri nastajanju samoupravnih interesnih skupnosti bomo še posebej skrbeli, da bodo organizirane dosledno po delegatskih načelih. Usklajevali bomo postopke evidentiranja, kandidiranja in izvolitve delegacij in delegatov.
— Pri delovanju in razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti bo stalna skrb sindikatov, da se uveljavijo delegatska načela, dolgoročno načrtovanje in usklajevanje v družbenih planih. Udeleženi bomo v procesih svobodne menjave dela prek samoupravnih interesnih skupnosti. S svojim vplivom bomo zagotavljali, da bo svobodna menjava dela temeljila na družbeno ovrednotenih programih in kvaliteti dela. S političnimi stališči in akcijami si bomo prizadevali, da bo položaj delavcev v družbenih dejavnostih čimbolj enakopraven položaju delavcev v materialni proizvodnji, in to na osnovi enotnih kriterijev vrednotenja dela in s skupnim ciljem za čimboljši uspeh.
sindikate eden izmed pomembnih kriterijev pri ocenjevanju razvitosti samoupravnih dohodkovnih odnosov,
—	Sindikati bomo spodbujali organizirano delo pri razvijanju sistemov nagrajevanja v temeljnih organizacijah združenega dela. S tem bodo preseženi mnogi problemi, ki jih povzročajo zastarele metode merjenja rezultatov dela in ki ne spodbujajo boljšega dela kvalificiranih delavcev in organizatorjev proizvodnje. Zaradi tega bomo sindikati na vseh ravneh spremljali učinkovitost delitve sredstev za osebne dohodke, njen vpliv na produktivnost dela in opozarjali na slabost ter predlagali spremembe.
—	Mimo družbenih in samoupravno dogovorjenih meril ne bomo sindikati dovoljevali prilaščanja dohodka temeljni' organizaciji združenega dela. Zlasti bomo pozorni na oblike odtujevanja z metodami, ki slonijo na provi-zijski, maržni ali drugi tehniki in ne na dejanskih rezultatih dela. Trajna rešitev tega problema je v uresničevanju ustavnih določb o združevanju dela in sredstev.
—	Da bodo delavci imeli trajen vpogled v dohodek kot rezultat svojega dela, bodo sindikalne organizacije zagotovile take informacije, ki bodo delavcem omogočile vpogled v vse oblike združevanja dela in sredstev, iz katerih je nastal njihov dohodek.
—	V dograjevanju samoupravnega gospodarskega sistema bomo sindikati spodbujali rešitve, ki povečujejo odvisnost dohodka od
produktivnosti dela. Ob tem bomo nasprotovali vsem poslovnim in upravnimi odločitvami, ki bodo reševale. pomanjkljivosti v poslovanju, organizaciji dela, na trgu in v ekonomski politiki z zviševanjem cen — z inflacijo — z nelikvidnostjo, z ohranjanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja, z monopolnim položajem in nesamo-upravnimi metodami.
— Sindikalne organizacije bodo odločno reagirale v primerih, ko se bodo izplačevali osebni dohodki neodvisno od samoupravno sprejetih meril. Sprožile bodo postopke za odgovornost in sankcije v primerih nespoštovanja meril za delitev osebnih dohodkov v samo-
Da bi se delavska kontrola polno uveljavila z namenom, da bi pomenila utrjevanje oblasti delavcev in uresničevanje samoupravljanja kot njihove pravice in dolžnosti, bodo članstvo in organi sindikatov na vseh ravneh uresničili zlasti tele naloge:
—	Sindikalne organizacije v vseh oblikah združenega dela bodo spodbujale delo organov delavske kontrole in politično ocenjevale poročila o njihovem delu. Na osnovi tega bodo opredelile naloge in ukrepe zlasti takrat, kadar bodo opozorjene na pojave omejevanja samoupravnih pravic ali kršitev samoupravnih dolžnosti. O delu delavske kontrole bodo najmanj enkrat letno razpravljali tudi občinski sveti zveze sindikatov.
—	Sindikati v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in če je potrebno, sindikati na drugih ravneh, so opora delavcem — delegatom v organih delavske kontrole. Sindikati zagotavljamo, da bodo o ugotovitvah in delu kontrole na ustrezen način obveščeni vsi delavci in da bodo le-ti imeli možnost stalno vplivati na delo teh svojih organov. Zagotavljamo tudi, da bodo organom delavske kontrole dostopni vsi potrebni podatki in da bodo le-ti v vsakem primeru kratenja njihovih pravic obvestili delavce in sindikate na občinski ravni.
—	Sindikati bomo zaščitili delavce, ki bi zaradi dela v organih delavske kontrole ali zaradi pobud oziroma zahtev trpeli kakršnekoli posledice ali celo šikane. Ob vsakem takem primeru morajo razpravljati s članstvom in obvestiti o tem svoje sindikate v občini in republiki. Kadar bo potrebno, bomo nudili prizadetemu delavcu pravno zaščito prek pravnih služb pri sindikatih.
—	Spremljali bomo delo samoupravne delavske kontrole tudi zato, da bi vplivali na njeno delo in ga usmerjali tako, da njeni organi svoje funkcije ne bi izvajali na neustrezen način, da ne bi uporabljali nedopustnih metod in da ne bi gradili na podtikanju in nepreverjenih podatkih in podobno. Sindikati. smo tudi v tem smislu odgovorni za delo organov samoupravne delavske kontrole.
—	V primerih sporov so organi sindikatov bodisi po svoji pobudi bodisi na zahtevo delavcev dolžni že takrat, ko spor ni zaostren, začeti postopek za njegovo razreši-
bpravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela.
—	O znatnem delu dohodka združenega dela odločajo delavci, organizirani v samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti. Tudi pri odločanju o obsegu združevanja dohodka za te namene bo za sindikate osnovno vodilo soodvisnost količine tega dela dohodka od količine dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
—	Uresničevanje v teh sklepih opredeljenega ravnanja vseh samoupravnih in družbenih subjektov je eden izmed pomembnih pogojev za zdravo gospodarsko rast in hitrejše doseganje stabilizacije.
tev. Sindikati bomo predlagali organom upravljanja ukrepe za odpravljanje vzrokov za spore. Tako kot odbor so tudi vsi člani sindikata odgovorni za to, da se spore in konflikte razrešuje po samoupravnem postopku in v okviru sindikalne organizacije. Sindikati bomo vztrajali pri tem, da bodo v statutih organizacij združenega dela zapisana določila o ukrepih in odgovornosti v primerih sporov.
—	Usposabljanje delavcev za delo v organih delavske kontrole je trajna naloga sindikatov. Izpolnjevali jo bomo s pomočjo centra RS ZSS za družbeno izobraževanje in s pomočjo delavskih univerz po občinah. Priročniki za delo in seminarji morajo omogočiti množično usposabljanje delavcev za opravljanje nadzora v gospodarjenju, samoupravljanju in uresničevanju socialističnih medsebojnih odnosov v združenem delu.
—	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, vsi sindikati na republiški ravni in občinski sindikalni organi so dolžni uresničevati samoupravni sporazum med Službo družbenega knjigovodstva Slovenije in Zvezo sindikatov Slovenije. Uresničevanje sporazuma mora zagotoviti mimo drugega pravočasno obveščenost organov delavske kontrole o vseh pomembnejših kazalcih s področja gospodarjenja in zlasti delitve dohodka in osebnih dohodkov.
—	Da bi lahko izmenjavali izkušnje, dopolnjevali načela in podrobna določila v samoupravnih aktih, zlasti pa v pravilnikih o delu delavske kontrole, in da bi izboljševali metode dela in odpravljali pomanjkljivosti itd., bo raziskovalni center RS ZSS za samoupravljanje v letu 1975 pripravil ustrezno analizo. Ocena bo uporabna tudi za sprotno uresničevanje nalog in bodo z njo seznanjeni vsi organi, samoupravne delavske kontrole.
—	V nadaljnjem razvijanju samoupravne delavske kontrole bomo v sindikatih izhajali iz izhodišč, naj organiziranost samoupravne delavske kontrole sledi združevanju dohodka.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo najmanj enkrat letno ugotavljal, kako se uresničujejo naloge pri uveljavljanju delavske kontrole in o ugotovitvah obveščal članstvo v glasilu »Delavska enotnost«.
PRODUKTIVNOST DELA IN DOHODEK
NALOGE SINDIKATOV PRI UVELJAVLJANJU SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE IN RAZREŠEVANJU SPOROV
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KRATEK PREGLED DELA
Skupni samoupravni organi so, enako kot prejšnji mesec, obravnavali predvsem rezultate poslovanja, mesečni operativni plan, kadrovsko problematiko in drugo.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR je na 8. seji pri obravnavi operativnega plana opozoril predvsem na pereče pomanjkanje kadrov! Pri odobravanju službenih potovanj so člani odbora opozorili, da naj predlagatelji potovanj v inozemstvo predloge pravočasno posredujejo TOU, da ne bo EGO vedno odobraval potovanj za nazaj.
ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD je na 9. seji poleg ostalega razdelil štipendije za izredni študij, za katere je bil razpis objavljen v Informatorju št. 9. Kdo vse je s tem pridobil status izrednega študenta, navajamo v sklepih odbora.
ODBOR ZA SPLOSNE ZADEVE IN INFORMACIJE se je po daljšem premoru spet sestal. Obravnaval je prošnje in pritožbe v zvezi z dodelitvijo posojil za individualno gradnjo in adaptacije stanovanj. Po temeljiti presoji gradiva je večini prošenj in pritožb ugodil, zavrnil je le eno pritožbo. Celoten seznam je bil objavljen v 11. številki Informatorja.
Zaradi odsotnosti predsednika sveta sindikata in vodje finančnega sektorja odbor ni razpravljal o vlogi TOZD DPG in vlogi režijskega odbora Pečovje, čeprav ti dve zadevi čakata že več kot 2 meseca.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNEGA DOHODKA je imel ta mesec svojo 9. redno sejo. Ugotovil je, da nam poslovni rezultati omogočajo izplačilo OD v enaki višini kot prejšnji mesec. Poleg tega je odbor zaradi povišanja življenjskih stroškov sprejel povišanje boleznin za prvih 30 dni.
Precej pozornosti so na odboru posvetili tudi kriterijem za izračun stimulativnih dodatkov v tretjem trimesečju in izplačilu le-teh za prvo polletje.
Ker se pojavljajo zahteve po ponovni uskladitvi rangiranja, je odbor posvetil nekaj razprave in sklepov tudi temu vprašanju.
DELAVSKI SVETI TOZD IN OSS so razpravljali o poslovanju in operativnih zadolžitvah, poleg tega pa še o samoupravnih sporazumih v zvezi s plinifikacijo Slovenije, sporazum o sodelovanju Metalka — Slovenske železarne in drugem.
čič-ko
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE
12.	seja, 16. septembra 1974
1.	DS je sprejel operativni plan za mesec september 1974 v predloženi obliki in sklenil, da bi v bodoče DS operativni plan obravnaval konec meseca za naslednji mesec.
2.	Pri obravnavi rezultatov poslovanja v prvem polletju letošnjega leta je DS ugotovil, da so bile glavne težave pri doseganju plana delavci in investicije, ki so kasnile. Za drugo polletje oziroma naslednje 3 mesece in pol pa je sklenil, da se vložijo največji napori, da bi se čimbolj približali planu, kadrovsko službo pa je treba na pomanjkanje delavcev ponovno opozoriti.
S tem v zvezi bo delegacija TOZD proizvodnja 117. panoge na prihodnjem zasedanju DS DO posredovala svoja stališča.
Komisijo za gospodarjenje pa je zadolžil, da se v bodoče bolj poglobi pri obravnavi rezultatov poslovanja im posreduje DS konkretne predloge.
3.	Seznanil se je z osnutkoma samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in o združevanju sredstev za realizacjio programa gazifikacije SRS ter o pristopu v poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja — in ju sprejel.
4.	Podprl je predlog sindikalne organizacije »Metke« Celje o pričetku postopka za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje na področju, ki ga pokriva dejavnost sedanjega komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje.
5.	Soglašal je s predlogom finančnega sektorja, da preidemo
na obračun in prikaz bruto osebnih dohodkov, ko bo uvedena me-hanografska obdelava vseh ostalih podatkov. Odgovorne pa je zadolžil, da pospešeno delajo na tem.
6.	Ponovno je predlagal odboru za kadrovsko socialne zadeve, da odobri prerangirapje delovodij v mehanski obdelavi iz XVI. v XVII, rang, saj ta delovna mesta zasedajo delavci, ki so sposobni in opravljajo ista dela kot delovodje v MO, ki so uvrščeni v XII. rang, zato jih po zadolžitvah in odgovornostih ne moremo ločiti.
7.	Sprejel je predlog, da se v ob-delovalnici litine na novo odpre 5 delovnih mest »skupinovodja« v
XIV.	rangu s tem, da poda obširno obrazložitev obratovodja,
8.	Zadolžil je tajništvo organov upravljanja, da sprovede sklep 10. seje delavskega sveta TOZD proizvodnja 117. panoge — tov. Pajk Srečko — plačilo odškodnine za manjkajoče orodje.
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
12.	seja, 20. septembra 1974
1.	Pri pregledu sklepov prejšnje seje je DS ugotovil, da še ni realiziran sklep, da se delovni čas bifeja v Štorah I v dopoldanski in popoldanski izmeni podaljša. Priporočil je TOZD Družbena prehrana in gostinstvo, da prouči možnost daljšega delovnega časa in poda odgovor do naslednje seje.
2.	Sprejel je osnutèk samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji.
3.	Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije Slovenije.
4.	Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju in poslovanju med Metalko Ljubljana in Slovenskimi železarnami.
5.	Seznanil se je z rezultati poslovanja TOZD proizvodnja 114. panoge za avgust in s tem v zvezi sklenil, naj ustrezne službe dajo odgovor, do kdaj bodo realizirale postavljene programe in kaj bodo še storile, da bo transport nemoteno deloval. Izrazil je bojazen, da bo na prihodnji seji ugotavljal zastoj proizvodnje zaradi tega.
6.	Potrdil je predlog za napredovanji tov. Ivana Drofenika na delovno mesto »asistent proizvodnje v valjarni II« in tov. Miroslava Gajška na delovno mesto »asistent za valjarsko opremo«.
7.	Imenoval je še 2 člana v komisijo za gospodarjenje (prej je bila 5-članska) in to tov. Franca Borovšaka iz valjarne I in tov. Jožeta Lavbiča z elektroplavža.
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB
8.	seja, 13. septembra 1974
1.	DS je zadolžil delovne skupine, ki še niso razpravljale o statutu delovne organizacije, da o njem razpravljajo in povedo svoje mnenje. Ta stališča jim bodo služila tudi sicer v bodoče.
2.	Razpravljal je o pripombah komercialnega sektorja na statut DO in pri tem ugotovil, da delovna skupina komercialni sektor ni dobila odgovora na svoje pripombe, kar bi morala storiti usklajevalna komisija za izdelavo prečiščenega besedila statuta DO. Zato je delavski svet takšno prakso v bodoče odsvetoval.
3.	Seznanil se je z obrazložitvijo osnutkov obeh samoupravnih sporazumov — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa gazifikacije SRS in o pristopu v poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja in samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SRS — in ju sprejel s pripombo, da zaupa strokovni službi TOZD Energetika usklajevanje pripomb na nivoju slovenskih železarn.
Delavski svet organizacije skupnih služb želi, da strokovne službe v povezavi s tajništvom organov upravljanja tudi v bodoče in še bolj pripravijo obrazložitve takšnih in podobnih sporazumov.
4.	Po razpravi o samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje se je delavski svet odločil, da se strinja z dosedanjim teritorialnim obsegom predlagane Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje.
5.	Soglasno je potrdil predlog za prerangiranje delovnih mest in sicer: »vodja metalografskega la- . boratorija« se naj prekvalificira iz G na Pl in prerangira iz XVI. v
XVIII.	rang. Eno delovno mesto »fizikalni laborant« pa se prestavi iz XII. v XV. rang ; izobrazba se spremeni od D na G (drugo delovno mesto fizikalnega laboranta se ne spremeni).
6.	Potrdil je sklep komisije za medsebojna razmerja o sprejemu in razporeditvi tov. Veršnak Ivane, dipl. oec. v ekonomskem sektorju na prosto delovno mesto »vodja oddelka za analizo in statistiko«.
7.	Potrdil je predlog komercialnega sektorja, da se tov. Albin Potočnik, imenovan za vršilca dolžnosti šefa nabave, dokončno razporedi na delovno mesto »šef nabave« v komercialnem sektorju.
8.	Potrdil je sklepe prejšnje seje, pri čemer zahteva, da odbor za dohodek in delitev osebnih dohodkov ponovno razpravlja o predlogu prerangiranja delovnega mesta »tajnik družbenopolitičnih organizacij« in o tem dokončno odloči.
9.	S 1. junijem letos bi morali preiti na obračun in prikaz bruto osebnih dohodkov, kar zaradi pomanjkanja delovne sile na tem področju zaenkrat ni izvedljivo (za ročen obračun bi rabili še 6 ljudi). Delavski svet se je strinjal s tem, da na ta obračun preidemo, ko bo vpeljana elektronska obdelava podatkov. Odgovorne pa je zadolžil, da pospešeno delajo na tem.
10.	Zadolžil je delovne skupine v okviru skupnih služb, ki dopolnitev in sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu še niso obravnavale, da to čimprej storijo.
TOZD PROIZVODNJA DELAVSKI SVET 117. PANOGE
13.	seja, 1. oktobra 1974
1.	DS je sprejel operativni plan za oktober 1974 v predloženi obliki s pripombama, da je treba potrebe po eventualnem dodatnem delu v prostih sobotah in nedeljah zaradi izvrševanja obveznosti do kupcev, organizirati prek delovnih skupin, kakor tudi da se problem priprave modelov za ročno formanje reši čimbolj uspešno.
2.	V zvezi z rezultati poslovanja za avgust je sprejel sklepe komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu kot sledi:
—	trenutno situacijo zaradi pomanjkanja delavcev naj bi rešili s pogodbenim delom in nadurami v čim večji možni meri. Pomen vključevanja v delo na ta način naj se tolmači pravilno na delovnih skupinah. Kadrovski sektor se mora angažirati za pritok novih delavcev v obe livarni.
—	dolgoročno je potrebno problem zaposlenosti reševati na področju povečanja družbenega standarda. To je mišljeno predvsem izboljšanje pogojev prebivanja in prehrane za nove delavce.
—	potrebno je predvideti sredstva za gradnjo samskih stanovanj;
—	investicijski razvoj naj gre v smer mehanizacij, tako da bi zmanjšali težko delo. Predvideni koncepti razvoja (cementni pesek, tekoči vložek, mehanizacija čistilnice) naj bi se čimprej realizirali;
—	akcije za povečanje tehnološke discipline je potrebno nadaljevati. Osnovna dejavnost na tem področju naj bo v delovnih skupinah;
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
. — avtomatski stroj KFA v livarni II in cementni pesek v livarni I je potrebno čimprej usposobiti za normalno proizvodnjo;
— v čim krajšem možnem času je potrebno rešiti problem asortimana v livarni II. Neustrezne niz-koserijske in neproduktivne odlitke je potrebno črtati iz proizvedenega programa livarne II. Poleg večje akumulativnosti bo s tem delno rešen tudi problem pomanjkanja delavcev.
3.	Odobril je pogodbeno delo za zunanjega sodelavca Branka Karnerja, dipl. metalurga, ki naj bi vpeljal bolj učinkovito kontrolo dela v livarni II. Plačilo 5.000 din.
4.	Predlagal je pristojnim službam, da proučijo možnost oprostitve plačevanja davka na osebne dohodke za pogodbeno oziroma nadurno delo, ki bo potrebno v čistilnici litine zaradi pomanjkanja delavcev. Ravno tako naj bi ta dohodek ne vplival na otroške dodatke.
5.	Sklenil je, da TOZD družbena prehrana in gostinstvo v najkrajšem času najde rešitev serviranja toplega obroka v jedilnici livarne II za nočno izmeno. Delavski svet predlaga, da bi morda jedilnico valjarne II zaprli za približno 1 uro, da bi v tem času servirka lahko razdelila malico v livarni II.
DELAVSKI SVET TOZD GRADBENO, KOMUNALNO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
5.	seja, 8. oktobra 1974
1.	Za potrebe tesarske delavnice je DS odobril nakup električne žage s samonavijalnim kablom.
. 2. Sklenil je, da bo potrebni cevni oder nabavljen, ko bodo na razpolago sredstva. Sicer pa DS meni, da naj se oder nabavi prek sektorja za novogradnje.
3.	DS se je strinjal s pristopom k samoupravni skupnosti o zbiranju sredstev za gazifikacijo Slovenije.
4.	DS je imenoval tov. Škante-lja za skrbnika osnovnih sredstev.
5.	V inventurno komisijo je imenoval: Sajovic Vlada, Kavka Lidijo, Jelenc Franca.
6.	Sklenil je, da se uvede novo delovno mesto šofer tovornega vozila C kategorije.
7.	Predlagal je razširitev delovnih mest »KV pleskar« za 3 delovna mesta in »PK pleskar« za eno delovno mesto, nadalje »zidar« za 1 delovno mesto, »KV tesar« za 2 mesti, »KV steklar« za 1 delovno mesto in »PK steklar« za 1 delovno mesto.
8.	Na delovno mesto vodje zidarjev je imenoval tov. Župnek Ivana, na delovno mesto vodje stanovanjskega oddelka pa tov. Kolšek Radota.
9.	Strinjal se je s predlogom finančnega sektorja v zvezi s prehodom na bruto obračun OD.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
6.	seja, 18. septembra 1974
1.	DS je potrdil zapisnik prejšnje seje.
2.	Strinjal se je s SS o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije Slovenije.
3.	Strinjal se je s predlogom finančnega sektorja v zvezi s prehodom na bruto obračun OD.
4.	Seznanil se je s SS o sodelovanju Metalka — Slovenske železarne.
5.	Sklenil je, naj delovne skupine obravnavajo predlog, da se zaradi premestitve tov. Angele Ga-luf in tov. Pisanec Štefana, imenujeta v odbor za kadrovsko socialne zadeve: Leon Leskovšek, dipl. inž. in Milena Kosmačin.
EKONOMSKO-
GOSPODARSKI
ODBOR
12.	seja, 8. oktobra 1974
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in pri tem ugotovil, da je komercialni sektor odstopil od predloga za poslovno sodelovanje s Firmo Interexport Ljubljana.
2.	Sprejel je operativni plan za oktober s pripombo, da se še bolj zavzeto pristopi k reševanju kadrovske problematike, ki jo je treba obravnavati z vseh vidikov. O tem bo sicer razpravljal DS delovne organizacije.
3.	Seznanil se je z rezultati poslovanja za avgust.
4.	Potrdil je poročilo komercialnega sektorja za avgust.
5.	Seznanil se je z dopisom člana Slovenske železarne »Plamen« Kropa, v katerem ta ugovarja plačilu valjanega jepla v CK kvaliteti, in s tem v zvezi sklenil, da se o tem dokončno dogovorita TOZD proizvodnja 114. panoge in komercialni sektor.
6.	Potrdil je cenik externih storitev po delavnicah za II. polletje
1974.
7.	Sklenil je, da se je treba dosledno držati sklepa, ki je bil sprejet na eni prejšnjih sej, da zaradi pomanjkanja železa ni dovoljena nikakršna prodaja starega železa in odpadnega materiala.
8.	Na podlagi predlogov oz. odločb je naknadno odobril potovanja v inozemstvo naslednjim:
—	inž. Žib-ret Milanu, Golob Jožetu in inž. Šramel Alojzu k firmi M. A. N.
—	Voga Tugomerju, inž. Plevnik Slavku in inž. Pišek Alojzu za potovanje v Trst.
—	inž. Ravnikar Ivanu na V. mednarodno konferenco članic SEV,
—	inž. Burnik Dušanu, Haler Ferdu za udeležbo na simpoziju za metalurško opremo pri I. Danieli,
—	Voga Tugomerju in ing. Plevnik Slavku na svetovno razstavo kmetijske mehanizacije v Frankfurt,
—	dipl. oec. Gornik Borisu za potovanje na Dunaj', kjer se je u-deležil razgovorov s predstavniki firme »Nisso Iwai«,
—	inž. Pipan Miranu za potovanje k firmi Wärner Kassel.
9.	Odobril je potovanje inž. Ravnikar Ivanu v Düsseldorf na sve-
tovno razstavo merilne tehnike in avtomatike v času od 13. do 16. oktobra 1974.
Seznanil se je s potnim poročilom o obisku pri firmi M. A. N.
10.	Priporočil je predlagateljem službenih potovanj v inozemstvo, da pošiljajo predloge pravočasno, da bo o njih lahko razpravljal pred samim pričetkom potovanja in zahteval s tem v zvezi večji administrativni red.
11.	Strinjal se je s samoupravnim sporazumom o medsebojnem sodelovanju Metalka — Slovenske železarne.
ODBOR
ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD
9.	seja, 23. septembra 1974
1.	Odbor je potrdil sklepe 8. seje.
2.	Potrdil je predlog DS TOZD proizvodnja 114. panoge, da se zaradi razrešitve tov. Bojana Božička, člana stanovanjske komisije izvoli tov. Alojza Kolarja iz kalibrirnega oddelka za člane te -komisije.
Istočasno pa je zaradi odhoda tov. Karla Zdolška iz TOZD, delavski svet predlagal za člana odbora za splošne zadeve tov. Bojana Božička. Odbor je ta predlog potrdil.
3.	Na osnovi razpisa štipendij za izredni študij (Informator št. 6) in predloga kadrovsko splošnega sektorja je podelili štipendije in priznal status izrednega štipendista naslednjim kandidatom :
A)	VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA
—	Senica Martinu iz komerciale za II. stopnjo in
—	Šalič Mariji iz ekonomsko-organizacijskega sektorja za I. stopnjo.
Kadrovsko splošni sektor pa je pooblastil, da izmed prosilcev Florjane Dušana, Korže Jožeta in Škornik Vlada izbere najustreznejšega kandidata še za eno štipendijo.
B)	VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA
—	Ulaga Jožetu iz obdelovalni-ce valjev in
—	Oblak Vladotu iz priprave vzdrževanja.
C)	VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA — EL. STROKE
—	Dvoršek Slavku iz merilne službe,
—	Čagalj Josipu iz jeklarne II in
—	Žohar Karlu iz merilne službe.
D)	VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA — STROJNE STROKE
—	Omerza Mihaelu iz oddelka tehnične kontrole,
—	Mežnar Milanu iz oddelka za varstvo pri delu,
—	Vrečko Antonu iz priprave vzdrževanja,
—	Menart Branku iz mehanske obdelave in
-^Planinšek Ivanu iz mehanske obdelave.
Štipendije ni odobril: Košir Petru, Krumpak Miroslavu in Mac-košek Marjanu.
E)	VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA — VARSTVO PRI DELU
—	Pisanec Štefanu iz oddelka za varstvo pri delu.
Z ozirom na to, da je bila odboru posredovana informacija, da bo v okviru oddelka varstva pri delu potreben v bodoče še en delavec za požarno gasilsko dejavnost, je odbor zadolžil oddelek varstva pri delu, da poda potrebo po otvoritvi tovrstnega delovnega mesta. V primeru, da bo to delovno mesto potrebno, se razpiše še ena štipendija za VTŠ — varstvo pri delu — požarno gasilska smer in se jo podeli tov. Potrata Florjanu iz valjarne I, če bi se odločil za študij v tej smeri.
F)	TEHNIČNA ŠOLA ELEKTRO STROKE
—	Šeliga Karlu iz merilne službe.
G)	TEHNIČNA ŠOLA STROJNE STROKE
—	Cizelj Jožetu iz kalibrirnice,
—	Goršak Stanetu iz kalibrirnega oddelka in
—	Jager Jožetu iz mehanske obdelave.
Z ozirom na sklep iz leta 1973, se za šolsko leto 1974/75 prizna status izrednega štipendista še naslednjim delavcem, ki so v lanskem letu dobili samo enkratno pomoč v višini 500 din:
—	Božiček Bojanu iz kalibrirnega oddelka,
—	Leskovšek Milanu iz mehanične delavnice,
—	Levec Milanu iz mehanične delavnice,
—	Lorger Edvardu iz mehanske obdelave,
—	Petrušič Srečku iz mehanične delavnice,
—	Trobiš Ignacu iz MO in
—	Zimšek Stanislavu iz MO (mehanske obdelave).
H)	EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
—	Kosec Franji iz stanovanj-sko-gradbene enote.
Prav tako se prizna status izrednega štipendista tudi kandidatom iz leta 1973, in sicer:
—	Štor Tereziji iz finančnega sektorja,
—	Šturbej Mileni iz finančnega sektorja,
—	Žlof Karlu iz finančnega sektorja,
—	Djurdjevič Anici iz finančnega sektorja in
—	Žohar Viljemu iz razvojnega oddelka.
I)	DELOVODSKA ŠOLA — METAL. STROKA
—	Fidler Jožetu iz liv. I,
—	Fidler Alojzu iz livarne I in
—	Artiček Stanku iz livarne I.
Kadenšek Ivanu, livarju iz liv.
I, Fon Zvonku iz livarne II, Zdolšek Romanu iz livarne II in Podgoršek Martinu iz livarne II pa se status izrednega štipendista ne podeli, ker bodo v kratkem morali v JLA na odsluženje kadrovskega roka.
J)	UPRAVNO - ADMINISTRATIVNA ŠOLA
—	Uršič Antoniji iz oddelka za izobraževanje,
—	Canžek Marjani iz nadzorne službe,
—	Jazbinšek Mariji iz livarne I in
—	Belcer Tatjani iz nadzorne službe.
Delo samoupravnih ofganoT
Kandidatu Manojlovič Aleksu iz jeklarne II pa se status izrednega štipendista ne podeli.
K)	VIŠJA PRAVNA ŠOLA
—	Jaklič Cvetki iz komercial-. nega sektorja.
Naknadno je kadrovski sektor prejel prošnjo za štipendijo za redno šolanje na višji pravni šoli in to od tov. Godicelj Zdenke. Odbor je sklenil, da ji z ozirom na pomanjkanje tovrstnega kadra v naši delovni organizaciji dodeli status rednega štipendista. Istočasno pa je zadolžil kadrovski sektor, da za njeno delovno mesto najde primerno nadomestilo.
L)	Štipendijo oziroma status izrednega štipendista je podelil tudi
—	Cizelj Cvetku iz modelne mi-zarne, ki obiskuje II. letnik DE-LOVODSKE ŠOLE — lesne stroke.
M)	V kadrovski sektor je prispelo tudi nekaj prošenj za štipendijo na delovodski šoli kovinarske stroke. Odbor je sklenil, da se izven razpisa podelita štipendiji
—	Cmok Ferdu in
—	Lubej Antonu,
ker ju priporoča obratovodstvo valjarne II, ker omenjena že delata na delovnem mestu »delovodja«.
Ostalim kandidatom za študij na tej šoli pa se štipendija ne podeli z utemeljitvijo, ker ima podjetje tega kadra dovolj. Potrebno pa jih je poklicati na razgovor, če bi bili pripravljeni po končanem šolanju zaposliti se v metalurških obratih. V tem primeru se jim dodeli status izrednega štipendista.
N)	Odbor ni odobril štipendije tov. Škoflek Albinu za šolanje na VIŠJI ŠOLI ZA ORGANIZACIJO DELA z utemeljitvijo, ker se na njegovem delovnem mestu ne potrebuje tovrstna izobrazba.
4.	Strinjal se je s predloženim organizacijskim predpisom za sprejemanje in vključevanje delavcev.
5.	Za povračilo potnih stroškov sta poslala prošnji tov. Čebular Marjan iz merilne službe in Ivačič Zdravko iz tajništva organov upravljanja. Odbor je sklenil, da se njunima prošnjama ne ugodi; za nadomestilo za oddaljenost od najbližje postaje javnega prevoznega sredstva pa se upošteva določilo pravilnika (člen 5, I. odstavek).
6.	Odobril je povračilo prevoznih stroškov tov. Sitar Francu,, dipl. oec. na relaciji Maribor — Štore.
7.	Odobril je študentsko posojilo v višini 1.000 din tov. Žibret Olgi, ki je izpolnila-pogoje za vpis v II. letnik VEKŠ, ki ga bo obiskovala v Mariboru.
8.	Odobril je rudniku Idrija povrnitev stroškov študija v višini
25.000	din za tov. Fale Ivana, ki se je kot štipendist Rudnika Idrija po opravljeni vojaški obveznosti zaposlil v naši delovni organizaciji v elektroobratu.
9.	Odobril je povišanje preživnine družinski upokojenki Purger Miri, vdovi po smrtno ponesrečenem našem delavcu od 650 din na
1.000	din mesečno.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
9.	seja, 1. oktobra 1974
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje.
2.	Na osnovi predloga je sklenil, da se tudi za september izplača enak odstotek variabilnega dela ÖD kot v avgustu in sicer 26 %. Tako bo v septembru povprečni OD 3.060 dinarjev.
3.	Z ozirom na to, da je skupščina zdravstvenega zavarovanja Celje zaradi podražitve življenjskih potrebščin povišala nadomestila za bolezni nad 30 dni, je sklenil, da se tudi boleznine do 30 dni povišajo tako, da se dodatek v višini 0,55 din na uro prizna tudi za ure bolezni. S tem se razširi sklep, ki ga je sprejel na 7. seji dne 31. julija 1974.
4.	Sprejel je predlagane kriterije za izračun stimulativnih dodatkov za drugo polletje 1974 in
a)	predlog obračuna stimulativnih dodatkov po kriteriju akumulacija za julij, avgust in september, ki znaša 12.5 %,
b)	predlog obračuna stimulativnih dodatkov po dopolnilnih kriterijih za julij,
c)	sklep, da se izplačane akontacije za prvo polletje smatrajo kot dokončno izplačilo in
d)	sklep, da do prihodnje seje predlagani team prouči, kako upoštevati kriterij »C« variabilnih stroškov tudi za delovodje.
5.	Strinial se je z obnovljenim postopkom za vlaganje zahtev po ponovni uskladitvi rangiranja s tem, da je treba vanj vnesti določilo: pri predlogu za prerangi-ranje, ki je zavrnjen pred obravnavo na odboru, je možna pritožba na DS TOZD oziroma OSS.
6.	Potrdil je predlog, da se delovno mesto »vodja metalograf-skega. laboratorija«, zasedba 1, izobrazba G, prestavi iz XVI. v XVIII. rang in da se eno delovno mesto »fizikalni laborant« prestavi iz XII. v XV. rang. izobrazba se spremeni od D na G, (drugo delovno mesto fizikalnega laboranta se ne spremeni).
7.	Odobril je prerangiranje delovnega mesta »tajnik družbenopolitičnih organizacij« iz XV. v XVT. rang. Potreba po zasedbi tega delovnega mesta je velika. Zato je potrebno to prosto delovno mesto objaviti in po možnosti zasesti.
8.	Odobril je prerangiranje 5 delovnih mest »strojnik energetskih naprav« iz XII. v XIII. rang. Izobrazba se ne spremeni.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
IN INFORMACIJE
7.	seja, 30. septembra 1974
1.	Odbor je odobril dodatnih 180.000 dinarjev za kreditiranje individualne gradnje in adaptacij stanovanj.
2.	Obravnaval je prošnje in pritožbe v zvezi z dodelitvijo kreditov in sklenil, da dodeli dodatna posojila v naslednjih zneskih:
Leopoldu Gradiču, mehanična
15.000	din, Stanku Muleju, skladišče 15.000. Francu Jančiču, modelna 10.000, Adolfu Tojnku, 'meha-
nična 10.000, Francu Jelencu, valjarna II 10.000, Marjanu Drame-tu, mehanična 10.000, Jožetu Šar-lahu, OTK 10.000, Juriju Sumeju, priprava proizv. 20.000, Milanu Gračnerju, promet 10.000, Francu Godiclju, valjarna II 13.000, Dragu Pečarju, kalibrirnica 10.000 (pogojno), Antonu Mavzarju, valjarna I 10.000, Dušanu Gregorinu, EOS 15.000 (pogojno), Adolfu Gajšku obdelovalnica 10.000 in Jožici Bukovšek, jeklarna 12.000 din.
Pritožbi Rozalije Črepinšek se ne ugodi.
Tov. Pečarju je kredit odobren, v kolikor njegova hiša ni uvršče-
Mikrofilmska tehnologija
Vse prevečkrat ugotavljamo, da pri nas prepočasi sprejemamo v svetu že osvojena znanja in preverjene tehnologije, praktično nas nova odkritja prehitevajo, mi pa jim ne sledimo dovolj hitro.
Analiza vzrokov tega pojava bi nam morda na prvi pogled odkrila, da gre predvsem za razkorak med proizvodno sfero in tistimi institucijami, ki bi morale biti nosilci njenega hitrejšega razvoja. Govorimo lahko o krizi zaupanja v medsebojnih odnosih. Verjetno je k temu pripomogla množica različnih in neorganiziranih ter med seboj povezanih institucij, ki so se v naši praksi večkrat pokazale kot neuspešne prenašalke svetovnih dosežkov na področju organizacije in upravljanja, predvsem zaradi nerešenih odnosov v procesu reprodukcije in odsotnosti ustreznih sistemskih rešitev.
Površnost pri sprejemanju novih tehnologij z ene strani in krčevito uporabljanje uhojenih in preizkušenih, v bistvu pa zastarelih metod tehnik, še v večji meri pripomore k naši svojevrstni zaprtosti tudi do tistih znanosti in tehnik, ki bi lahko ob pametni in organizirani uporabi dale neslu-ten pospešek našemu skupnemu razvoju.
Kvalitetna in pravočasna informacija je danes najbolj iskano blago na svetovnem tržišču. Težko si je predstavljati učinkovitost kateregakoli družbenega ali poslovnega sistema brez ustrezne informacije in njene pravilne uporabe pri odločanju na vseh nivojih. Delegatski sistem se bo kaj kmalu znašel v resnih težavah, če ne bo razrešil vprašanja učinkovite in pravočasne informacije. U-veljavljanje nove organizacije na osnovi, ustavnih načel zahteva neodložljivo in učinkovito modernizacijo obdelave podatkov in prikazovanje poslovnih rezultatov na nivoju TOZD in to v znatno manjših časovnih presledkih, kot znamo to delati sedaj. Skratka, večje število samostojnih subjektov poslovanja in mesečni ciklus obračunov poslovnih rezultatov zahtevata avtomatsko obdelavo podatkov, sicer od vsebinske uveljavitve ustave ne bo nič.
Že dlje časa govorimo in pišemo o tem. kako je pri nas teklo osvajanje nove tehnologije obdelave podatkov z uporabo elektronskih računalnikov. Ugotavljamo, da so skupni učinki obratno sorazmerni z vlaganji ogromnih sredstev z nabavo drage opreme — čeprav še vedno zaostajamo tu-
na v tretjo ali četrto kategorijo poškodb po potresu. (V tem primeru lahko dobi imenovani znatno večji znesek posojila iz sredstev za pomoč prizadetim ob potresu).
Tovariš Gregorin lahko izkoristi odobreni znesek, če podpiše pogodbo, da bo stanovanje, v katerem sedaj stanuje (last železarne) izpraznil do 31. decembra 1974.
3.	Vlogi TOZD DPG in režijskega odbora Pečovje je zaradi odsotnosti vodje finančnega sektorja in predsednika sveta sindikata odložil in jih bo obravnaval na prihodnji seji.
Tajništvo organov upravljanja
di po vlaganjih, za razvitimi državami. Žal, daleč najbolj zaostajamo po učinkih, ki jih ustvarjamo z uporabo te najsodobnejše o-preme.
Nismo si še izmislili, kaj bomo in kako z elektronskimi računalniki, ko na veliko trka na naša vrata nova tehnologija mikrofil-mamne informacije. Na žalost je nova samo za nas!
Toda kaj se pravzaprav dogaja? Namesto, da bi te karakteristike spodbudile hitrejše sprejemanje in uporabo, pa imamo opraviti z nezaupanjem. Kako si naj sicer razložimo, da se še vedno dušimo in davimo v gorah papirja, namesto da bi bilo na vsakem delovnem mestu nekaj celuloidnih kartic formata dopisnice, ki bi vsebovale vse potrebne podatke za delo.
Z zamenjavo papirja za mikro-filmano kartico bi dosegli v glavnem naslednje učinke:
—	neprimerno hitrejše koriščenje informacij,
—	daleč bolj obsežno in popolno koriščenje informacij,
—	neprimerno nižje stroške pridobivanja informacij zaradi:
—	prihranka na mediju kot nosilcu podatkov,
—	prihranka na prostoru za namestitev medija — nosilca informacij,
—	prihranka pri stroških ekspe-dita in transporta,
—	prihranka pri stroških sprememb, dopolnitev, neprekinjenega ažuriranja, kopiranja, razmnoževanja in cirkulacije dokumentov,
—	prihranka pri učinkovitem zavarovanju, zaščiti in čuvanju zaupnih informacij in končno zaradi
—	prihranka pri hitrejši in e-nostavnejši odstranitvi informacij v posebnih pogojih.
Poudariti je treba, da se odlični rezultati dosežejo lahko s. kombinacijo obeh tehnologij, pri čemer lahko odpravimo nekatere pomanjkljivosti računalnikov, saj je npr. izdvajanje informacij direktno iz računalnika na mikrofilm dosti hitrejše od procesa tiskanja, poleg tega je možno dobiti mikrofilmano informacijo v neomejenem številu primerkov.
Naj še zaključimo!
Da bi izkoristili možnosti mi-krofilmane tehnike v kombinaciji z elektronskim računalnikom, so potrebna neznatna dodatna vlaganja. Organizacijske in druge priprave so relativno enostavne, možnosti uporabe pa skoraj neomejene.
NOV A MOŽNOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV
S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI
Na povabilo Metalurškega kombinata Rdeči oktober iz Volgograda je po sklepu sveta zveze sindikatov Slovenskih železarn o-biskala za teden dni Moskvo in Volgograd sindikalna delegacija Slovenskih železarn v sestavi : Franc Kobentar, Toni Polanc, Frido Gradišnik in Miha Potočnik. Namen obiska je bil medsebojna seznanitev, vzpostavitev sodelovanja med Metalurškim kombinatom Rdeči oktober in Slovenskimi železarnami ter izmenjava izkušenj na področju sindikalnega delovanja v črni metalurgiji.
Iz Ljubljane (Brnik) smo poleteli 24. 9. ob 6.25 v Beograd, od tam pa smo potovanje nadaljevali v Moskvo, kamor smo prispeli ob 14. uri pc moskovskem času.
V	Moskvi nas je sprejel na letališču predstavnik mednarodnega oddelka CK sindikata metalurgov SZ (A. Kalašnikov), ki nas je spremljal vso pot ter prevajalka. V CK so vnaprej določili program poti za našo delegacijo za ves teden in smo se tako ravnali po tem programu.
Popoldne smo si ogledali s taksijem mesto in nekaj mestnih znamenitosti po programu. Ogledali smo si tudi Kremelj, zvečer pa v kongresni dvorani Kremlja čudovito predstavo Boljšoj teatra Knez Igor.
V	Volgograd smo odpotovali 25.
9.	zjutraj z letalom. Tam sta nas sprejela predstavnik oblastnega komiteja sindikata metalurgov (M. Šubnikov) in predsednik sindikalne organizacije kombinata Rdeči oktober (N. Piščaljnikov). Popoldne je sledil ogled mestnega muzeja revolucije, planetarija s prikazom filma Bitka za Stalingrad, nato pa so sledili razgovori na sindikal. oblastnem komiteju Volgograda za črno metalurgijo. Razgovora so se s strani SZ udeležili: predsednik volgogradskega oblastnega komiteja sindikata metalurgov (M. Šubnikov), načelnik oblastne zveze sindikatov (V. Vo-roncov), predsednik sindikalne organizacije kombinata Rdeči oktober (N. Piščaljnikov) ter še trije predstavniki sindikata. Na razgovoru so nam predstavili Volgograd z 870.000 prebivalci, ki se razprostira 75 km ob Volgi kot center Povolžja, orisali gospodarstvo tega območja, kjer so poleg metalurgije razvite tudi panoge: strojna industrija, kemična industrija, brodogradnja, traktorji, e-lektronika, tekstilna industrija in podobno. Samo iz te oblasti letno pridelajo 4 milijone ton pšenice. Nato so nam predstavili sindikalno organiziranost volgogradske oblasti. Sindikat se bavi predvsem s proizvodno dejavnostjo, s socialističnimi tekmovanji za izvršitev planov, pospešuje razne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju (posvetovalnega značaja), zelo pomembno področje pa je tudi varstvo pri delu. Sindikat nadalje deli stanovanja, skrbi za družbeni standard. V mestu kot v celotni SZ je 35 % primanjkljaj delovne sile, predvsem nižje kvalificiranih delavcev. Njihova oblastna organizacija sestoji iz 14 sindikalnih organizacij, od katerih je ena tudi kombinat Rdeči oktober. Oblastna organizacija šteje skupno 40.000 delavcev. Pogovor je nadalje potekal o včlanitvi v sindikat, članarini (1 % OD), profesionalnih delavcih (na ca. 700 zaposlenih
članov je 1 plačan), o OD (povprečje v SZ je 139 rubljev osnove oziroma 188 rubljev bruto), reševanju stanovanjskih vprašanj, dopustih, upokojitvi itd. Ob koncu razgovora so predstavniki poudarili, da osebni kontakti in sodelovanje mnogo prispevajo k napredku sindikalnega gibanja v svetu (podobnih besed smo bili večkrat deležni).
Muzej kombinata Rdeči oktober smo si ogledali 26. 9. dopoldne. Sledil je razgovor pri direktorju kombinata (Grišin), katerega so se s strani SZ udeležili še sekretar partijske organizacije, predsednik oblastnega komiteja sindikata metalurgije in predsednik sindikata kombinata. V razgovoru je direktor uvodoma predstavil kombinat, kjer se je organizirana proizvodnja začela pred 76. leti. Kombinat je bil osnovan zaradi ugodnih naravnih in prometnih zvez (Volga, križišče železnic), tu pa sta, tudi plin in lastna elektrika. Od leta 1930 je kombinat specializirana tovarna za visoko kva-
litetna jekla. Letno izdelajo 2 milijona ton jekla (vse elektró jeklo), od tega 1,5 milijona ton finalnih izdelkov. Izdelujejo 400 kvalitet jekla. Kombinat je bil dvakrat povsem porušen — ob državljanski vojni in v 2. svetovni vojni. Usmeritev kombinata je na kvaliteti izdelkov, predvsem iz nerjavečega jekla in jekla za kroglične ležaje. Veliko vlagajo v čistilne naprave. V kombinatu je
15.000	zaposlenih, z objekti družbenega standarda v okviru kombinata pa 17.500. Direktor sprejema tehnične odločitve, ki so obvezne. Planiranje je v SZ centralno z vrha (gosplan) navzdol, na kar nimajo nobenega vpliva. Splošno pravilo je, da je letna rast proizvodnje za 3 % brez novih naprav. Direktor odgovarja predvsem za izpolnitev plana. Imajo proizvodne konference, kjer sodelujejo pri upravljanju delavci (posvetovalni značaj). Na tej podlagi se pripravljajo odločitve, ki so obvezne. Partijska organizacija ima isti cilj — izpolnitev plana, s tem, da predvsem kontrolira direkcijo z direktorjem na čelu, kako izvaja plan. Odločitev partije pri izvršitvi plana je obvezna tudi za direktorja. Kadrovska politika se lahko vodi le v sbglasju s partijsko organizacijo ter sindikatom. Po-
membna je izobrazba delavcev v duhu internacionalizma, marksizma ter usposobitev za doseganje nalog višjih forumov. Sindikalna organizacija ima pretežno iste funkcije kot partija, le da deluje v širšem sestavu. Ožje vodstvo kombinata sestavljajo direktor, glavni inženir (tehnični direktor), več namestnikov (za komercialo, ekonomiko, kadre, investicije), ter načelniki oddelkov s pomočniki. Vsakdo samostojno rešuje vprašanja s svojega področja.
Sledil je ogled obrata elektro peči (3 po 200 t, 1 po 100 t) ter ob-delovalnice vlečenih izdelkov. Impresionirala je delovna disciplina brez odvečnih delavcev, velika čistoča, odlična varnost pri delu, veliko naprav proti onesnaženju zraka in vode.
Kosilo smo imeli v tovarniški menzi (12 podobnih menz v tem sklopu) z odlično hrano. Po kosilu je sledila vožnja s posebno ladjo po Volgi do kanala Volga — Don (60 km).
Ogled več družbenih objektov v okviru kombinata je bil 27. 9. dopoldne, in sicer: vzgojno varstveni zavod (kombinat jih ima 17, tako da so vsi otroci zaposlenih preskrbljeni. Podobni so kot pri nas, s tem da so cenejši in odprti ves dan in noč. Ogledali smo si še klub »Mladi tehnik« (številni oddelki — foto, modeli, vezenje in podobno), ter sanatorij za preventivno zdravljenje. V sanatoriju o-mogočajo delavcem za minimalno plačilo številna preventivna zdravljenja (inhalacije, kopeli, kure, sončenja in podobno). Delavci v času zdravljenja hodijo na delo. Letno se tu zdravi 1700 delavcev (10 % zaposlenih). Izdatek za vzdrževanje sanatorija je minimalen glede na številne koristi, ko delavci po zdravljenju bolje delajo, ni toliko bolniških dopustov in podobno. Sledilo je kosilo v sanatoriju.
Popoldne smo imeli v Domu kulture kombinata razgovor z aktivom sindikata kombinata Rdeči oktober, ki so se ga s strani SZ udeležili predsednik oblastnega komiteja sindikata, predsednik sindikalne organizacije kombinata ter predsedniki sindikata valjarne, transporta in obdelovalni-ce. Dom je veličastna stavba v stalinskem slogu kot mnoge dru-
ge stavbe v Volgogradu. Na razgovoru so nam najprej orisali sindikalno organiziranost v kombinatu. Komite sindikata šteje 41 članov, od teh je 6 profesionalcev (1 predsednik, 2 namestnika, računovodja, 2 referenta). Poleg komiteja so ustanovljene še komisije. Komite je 'sestavljen iz 41 sindikalnih organizacij oddelkov, katere sestavlja 687 sindikalnih grup (15 do 25 delavcev) po proizvodnem načelu. Sindikalna organizacija v kombinatu predvsem: organizira socialistična tekmovanja, proizvodna posvetovanja, izvršuje kolektivne delovne pogodbe, skrbi za disciplino. Kolektivne pogodbe se sklepajo med administracijo podjetja in sindikatom; tam so urejena vprašanja izvrševanja planov, sistem OD, varstvo pri delu, izboljšanje življenjskih pogojev, dopusti in podobno. Sindikat ima svoje sklade: za razvoj proizvodnje, za stimuliranje in za kulturne akcije ter stanovanjsko izgradnjo. Kombinat razpolaga z velikim lastnim stanovanjskim naseljem. Letno zgradijo 10.000 m2 stanovanj (200 stanovanj). Kljub temu je stanovanj premalo in delavec čaka tudi do 5 let na dodelitev. O prioriteti odloča sindikat. Sanitetna norma na človeka v mestu je 9 m2 koristne površine brez stranskih prostorov (kuhinje, kopalnice, hodnika). Dobro je urejen prevoz delavcev na delo z javnimi prevozi. Mesečna avtobusna vozovnica stane 1,80 rublja. Glede dopustov sindikat preskrbi letno 4.500 različnih aranžmajev (nekaj dodatno tudi kombinat). Zaposleni delavec plača 30 % cene, ostalo socialno zavarovanje.
Osnovni OD v kombinatu znaša 187 rubljev (1 rubelj je ca. 20 din). V SZ velja enoten tarifni sistem za osnovni OD po kvalifikacijah (zagarantirani OD, neodvisen od izvršitve plana, kar je različno po panogah). Tako ima v kombinatu Rdeči oktober: direktor 420 rubljev osnove, načelnik oddelka 300 —320, mojster 170—210, delavec 118—335 rubljev osnove. V okviru postavljenih razponov kombinat sam določa konkretne višine OD za posamezne delavce. Dodatno se lahko izplačajo še premije (povprečje je 30 %) za izvrševanje plana 100 %. Za vsak nadaljnji odstotek se premija še poveča. Ob nesreči pri delu se premija zmanjša (v okviru obrata). Povprečno stanovanje z ogrevanjem in ostalimi komunalnimi prispevki stane 25 rubljev. V kombinatu imajo 10 % inženirjev in tehnikov, 400 delavcev v administraciji. Imajo dovolj visoko izobraženih strokovnih kadrov. Razvita so športna tekmovanja med obrati, Spartakiade kombinata in priložnostna tekmovanja. Sindikat je aktiven tudi na drugih področjih. Prekoračenje plana je možno iz notranjih rezerv. Iz tega so se razvila socialistična tekmovanja.
Po razgovoru je sledil ogled zgodovinskih znamenitosti Volgograda. Največ pozornosti je veljalo kompleksu spomenikov Mama-jevemu Kurganu v počastitev zmage Sovjetske armade nad Nemci leta 1943, ki je zaustavila do tedaj zmagoviti pohod Nemcev. Spomenik je največji na svetu — osrednji kip ženske — domovine je visok 85 m. Tam smo z vencem v imenu SŽ počastili spomin pad-(Dalje na 11. strani)
Mamaev Kurgan: Spomenik herojem stalingrajske bitke. Spredaj
grobnica herojev
ZAKON 0 TEMELJNI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
BESEDA MLADIH
IX. KONGRES ZSMS
Eden izmed osnovnih razlogov, zaradi katerega je v naši družbi potrebna posebna družbenopolitična organizacija mladih, je prav gotovo ta, da pomaga Zveza mladine spoznati mladim ljudem njihove resnične interese ter načine, kako jih lahko uveljavijo v naši družbi tudi z lastno aktivnostjo. Pri tem pa je ena najpomembnejših dejavnosti prav družbenopolitično izobraževanje in druge aktivnosti.
Gre za boj za izenačitev možnosti šolanja za vse mlade ljudi, razširjene možnosti družbenopolitičnega izobraževanja, izpeljavo republiške akcije 1000 krajevnih skupnosti — 1000 aktivov ZM, obširnejše. delo z mladimi na vasi itd.
Z 9. knogresom ZMS in ZMJ naj bi se pravzaprav uveljavila načela, ki jih je določil že osmi kongres ZMJ, pa se je nato razvodenela, umaknila drugačnim ravnanjem.
Gre za večjo demokratizacijo mladinske organizacije, za večji vpliv delovne mladine in njeno
V petek, dne 27. 9. 1974, smo se zbrali na tretji seji sveta. Udeležba je bila številna, vendar se še vseeno niso odzvali vsi povabljeni in vsi tisti, ki bi po svojih dolžnostih morali biti prisotni. Že tako se svet skliče samo nekajkrat na leto in še takrat niso vsi dovolj resni. Treba se bo resno spoprijeti z nalogami!
Dnevni red:
Vsi smo že predhodno bili seznanjeni z dnevnim redom in takoj, ko smo slišali sklepe iz prejšnje seje sveta, smo prešli na naslednje točke. Podano je bilo polletno poročilo in kritika na dosedanje delo ter tudi nekaj uspešnih rezultatov, kar dokazuje zasedeno 2. mesto na tekmovanju mladinskih organizacij v celjski občini.
Pod tretjo točko naj bi podali razlago statuta in resolucije, vendar do tega ni prišlo, zaradi neresnosti izvajalcev. Seznanili smo se tudi z dosedanjimi rezultati sveta združenega podjetja ki, kot je znano, koordinira delo mladinskih aktivov v okviru združenega podjetja.
Svet je pripravil dvodnevni seminar za predsedstvo mladinskih aktivov združenega podjetja. Seminar bo zajemal naslednje točke:
—	razvoj slovenskih železarn,
—	inflacijsko gibanje,
—	problem religije,
—	delovanje mladine v slovenskih železarnah.
Pripravljeni in podani so bili problemi, ki zajemajo mladino, katere je na IX. kongresu podal poslanec združenega podjetja. Razpravljali smo tudi o možnosti izleta in se dogovorili, da bomo s pomočjo ankete določili kraj in čas le-tega. Anketo bo pripravil Zupanc Srečko.
Soočili smo se s problemi neaktivnosti in nezainteresiranosti
neposredno oblikovanje politike ZM. To pomeni, da z novo organiziranostjo preprečimo kabinetno delo ozke skupine ljudi ter da v delu mladinskih organov odloča tudi 'sleherni posameznik, ne glede na sredino, v kateri živi. S tem bo tudi najvišje vodstvo mladinske organizacije v stalnem stiku z živimi interesi mladih v podjetju, šoli, krajevni skupnosti ali na vasi. Napačno bi bilo, če bi trdili, da je bila dosedanja shema organiziranosti čisto slaba, dejstvo pa je, da je omogočila skupini ljudi (npr. v občini), da so govorili in odločali v imenu mladih. Nova shema organiziranosti pa predvideva ne le odločanje vsakega posameznika, temveč tudi preverjanje sklepov.
Še tako prepričljiva učenost iz knjig pa je premalo, da bi mlad človek postal človek in samoupravljale^ če nima priložnosti, da bi s pomočjo lastnih izkušenj v družbenopolitičnem delu ugotovil, da v našem zgodovinskem trenutku ni bilo boljše, naprednejše, človeka vrednejše poti.
mladih za delo v mladinskih aktivih in ugotovili, da se mladi vse premalo oglašajo s svojimi problemi na svoje mladinske predstavnike. Želeli bi, da bi sodelovanje prišlo bolj v prakso. Ob zaključku III. seje sveta smo razpravljali o delovni akciji na Kozjanskem. Določili smo delovno skupino iz livarne: Šprajcer Hinko, Pungeršek Mirko, Kužner Franc, Zorko Bogdan in Horak Alojz.
Navedeni bodo pomagali tov. Jožetu Koprivcu pri graditvi no vega doma, ki je bil ob nesreči poškodovan.
Takih skupin bo osnovanih čimveč iz vseh obratov. Mladinski sekretarji v TOZD so dobili zadolžitev, da pripravijo spisek ogrožencev iz svojega obrata in da sestavijo skupino mladih, ki bo pripravljena svojim ogroženim sodelavcem pomagati.
POSLALI SMO PISMO
»MLADINA ŽELEZARNE ŠTORE POŠILJA IX. KONGRESU ZSMS TOVARIŠKE POZDRAVE IN NAJBOLJŠE ŽELJE K NJEGOVEMU DELU. PRIDRUŽUJEMO SE ŽELJAM VSE ZMS, DA BO IX. KONGRES OCENIL DOSEDANJE DELO IN ZAČRTAL NOVE NALOGE ZA NAŠE NADALJNJE DELO — PRIPRAVLJENI IN SPOSOBNI SMO IZPOLNJEVATI SKLEPE KONGRESA KOT NAŠO STALNO OBVEZNOST.
TOVARIŠKI POZDRAV UDELEŽENCEM KONGRESA
Mladina Železarne Štore
Od 1. oktobra dalje je v veljavi novi zakon o temeljni varnosti cestnega prometa. Ker novi zakon prav gotovo zanima tudi naše bralce — voznike in druge udeležence cestnega prometa, objavljamo glavne značilnosti in novosti.
Za novi zakon je značilno, da je kar precej poostril kaznovalno politiko — med drugim je natančno opredelil več prekrštkov, zarada katerih se kršiteljem lahko odvzame vozniško dovoljenje ali pa je odvzem celo obvezen. Pri tem je pomembno, da je stari zakon predpisoval odvzem vozniškega dovoljenja le do zgornje meje, novi zakon pa je določil spodnjo mejo odvzema na 30 dni, zgornja meja pa je eno leto. Po novem zakonu se lahko izreče kazen odvzema takrat, kadar sta podani neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda. Za tistega, ki ga danes zalotijo, da se vozi, pa čeprav še nima vozniškega dovoljenja, je sedaj obvezen izrek varnostnega u-krepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za dobo do enega do treh let. Doslej je bil ta razpon odvisen od presoje sodnika za prekrške.
Novi zakon je povečal pristojnosti miličnikov. Določa 13 primerov. ko miličnik lahko in mora storilcu prekrška odvzeti vozniško dovoljenje na kraju prekrška in ga s predlogom poslati sodniku za prekrške. V desetih primerih z miličnikovim potrdilom voznik lahko nadaljuje svojo vožnjo, vedar ne za več kot 24 ur oz. do kraja, kjer svoje vozilo lahko pusti na varnem. V treh primerih — če vozi voznik pod učinkom mamil, alkohola ali če odkloni alkotest, pa voznik ne sme nadaljevati vožnje. Če pa nadaljuje vožnjo, je s tem storil že drugi prekršek in vozniško dovoljenje lahko izgubi še za nadaljnje — najmanj — tri mesece. Ker pa ni upošteval odredbe miličnika, ga je s tem že tretjič polomil. O tem gre predlog organa za kontrolo prometa k sodniku za prekrške po zakonu o javnem redu in miru, kazen za tako dejanje pa je denarna do 500 din ali pa en mesec zapora.
Marsikoga zanima, kdaj lahko pride do pregleda krvi. »Pihanje balončkov« ni tako redka stvar kot pregled krvi. Do takega pregleda lahko pride dvakrat. Lahko ga odredi miličnik, če voznik, kljub temu da je balonček pozelenel do polovice, trdovratno taji, da ni vozil pod učinkom alkohola ali pa ga zahteva sam voznik. V obeh primerih pa mora najprej priti do preizkusa z alkotestom (današnja cena za pregled krvi je 350—400 din).
Tudi novi zakon loči prekrške in kazni organizacij združenega dela in drugih pravnih oseb ter posameznikov. Kazni za organizacije združenega dela so zdaj drastične, od 1.000 do 30.000 din. Primer: če neko prevozno podjetje dovoli na cesto svojemu šoferju, ki je vinjen ali če daje le znake alkoholnih motenj, je lahko kaznovano z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din. Za fizične osebe znaša kazen pri sodniku za prekrške najmanj 100 in največ 1.000 din, najmanj 30 dni in največ 60 dni zapora, poleg tega pa še odvzem vozniškega dovoljenja za najmanj 30 dni in največ za dobo do enega leta.
Mandatna kazen, ki jo izreče miličnik na mestu prekrška, je od 20 do 100 din za en prekršek. Če jih je več, to seveda ne bo zadostovalo!
Z ozirom na posledice, ki jih izzovejo prekrški, zakon predvideva najhujše kazni za izsiljevanje prednosti na prehodu za pešce, neprimerno hitrost pred prehodom za pešce, nepravilno prehitevanje nasploh in še posebej pred prehodom za pešce, neupoštevanje prometnih in svetlobnih znakov na prehodu ceste čez železnico ter za vožnjo pod učinkom mamil in alkohola. Kazni za take prekrške so denarne od 200 do 1.000 din ter odvzem vozniškega dovoljenja za tri mesece do e-nega leta.
To bi bile na kratko bistvene značilnosti zakona o temeljni varnosti cestnega prometa. Če se hočete podrobneje seznaniti z njim, ga lahko dobite za 21 din v knjigarni, morda tudi kje drugje. Drag res ni. Vendar pa ga sploh ne potrebujete, če boste vozili tako kot naj bi vozil vzoren voznik.
Kar izberi si: 13 možnosti imaš, da si ob vozniško dovoljenje
MLADI!
CE IMATE PROBLEME, CE STE NALETELI NA NERAZUMEVANJE — IZRAZITE SVOJE ŽELJE, USTMENO ALI PISMENO, VAŠIM MLADINSKIM PREDSTAVNIKOM V OBRATU ALI PRI SIDIKATU — SKUŠALI SE BOMO POGOVORITI IN VAŠE PROBLEME REŠITI, KOLIKOR BO V NAŠIH MOČEH.
EDO LORGER
TRETJA SEJA SVETA ZVEZE MLADINE ŽELEZARNE ŠTORE
NADOMESTILO 0SEB\EGA DOHODKA ZARADI NEGE DRUŽINSKEGA ČLANA
^ • -!
I
* 8 #°®	V	'
kv • ■ -
■ I
Spominski posnetek v Kapfenbergu ob gasilskem vozilu iz leta 1909
GASILO ŽELEZARNE USPEŠNI NA TEKMOVANJIH
Razvoj železarne ter uporaba novih sodobnih tehnoloških pripomočkov, predvsem maziv, goriv in avtomatizacije, zahteva tudi iz dneva v dan večjo nevarnost za nastanek požarov in drugih nesreč. V dokaz temu so številni primeri požarov v naši ožji domovini in v svetu nasploh. Te nevarnosti ise zaveda tudi gasilska organizacija Železarne Štore, katero sestavljajo poklicni gasilci in prostovoljni člani društva. Kot posebna in trenutno tudi najbolj privlačna in uspešna oblika strokovnega usposabljanja članov gasilske organizacije za razne intervencije so med ostalim različna tekmovanja, na katerih smo letos dokaj množično sodelovali.
Že v juniju je bilo v Štorah občinsko in medobčinsko tekmovanje, katerega sta se udeležili dve desetini našega društva, od katerih je mlajša dosegla prvo, starejša pa tretje mesto. Mlajša ekipa se je za tem udeležila republiškega tekmovanja v Velenju in dosegla v skupini industrijskih gasilcev šesto mesto ter s tem srebrno značko. Tudi naši
naj starejši gasilci — veterani niso mirovali, saj so se udeležili kar dveh tekmovanj, in sicer v Velenju ter v Mengšu in bili obakrat uspešni.
Posebno uspešna pa je bila ekipa mlajših gasilcev, ki se je udeležila tekmovanja v Avstriji in sicer ob proslavi 100-letnice gasilskega društva Kapfenberg. V svoji skupini je bila ekipa prva in osvojila pokal ter spominsko zastavico. To je bil od dosedanjih štirih nastopov v Avstriji (Leoben, Bruck, Weiz, Kapfenberg) naj večji uspeh in nagrada za požrtvovalnost ter zamujene ure na treningih. V društvu so tudi aktivni pionirji in mladinci, ki so se pridno pripravljali za občinsko tekmovanje, ki pa je bilo že dvakrat zaradi slabega vremena onemogočeno in končno prestavljeno na naslednje leto.
O ostali aktivnosti in intervencijah gasilske organizacije ter splošni problematiki požarno-pre-ventivnega in drugega področja bomo člane kolektiva seznanili v naslednji številki »Železarja«.
S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI
(Nadaljevanje z 9. strani) lih za Stalingrad. Večerja v hotelu je potekala v razgovorih s predsednikoma oblastnega in tovarniškega sindikata.
Z letalom smo 28. 9. poleteli iz Volgograda v Moskvo. Po nastanitvi v hotelu smo si popoldne s taksijem ogledali Moskvo.
29.	9. dopoldne smo si ogledali razstavo gospodarsko-znanstvenih dosežkov SZ, podrobneje predvsem paviljona metalurgije in a-stronavtike, panoramski kino in prostor razstavišča z 80 objekti in številnimi vodometi. Popoldne smo si ogledali muzej Borodinske bitke, zvečer pa predstavo Boljšoj teatra balet Adama »Žizel«.
Na CK sindikata metalurgov SZ smo imeli 30. 9. dopoldne razgovore, kjer so sodelovali s strani SZ: predsednik CK (I. Kostjukov), vodja mednarodnega odseka (V. Klejberg) ter sekretar CK (I. Novikov). Najprej so nam orisali de-
lovanje ter organizacijo CK sindikata. V SZ je 3,300.000 članov sindikata metalurgov, povezanih v 3.300 sindikalnih komitejev. Rotacija je obvezna. Najvišje telo je kongres (do 1000 delegatov). Tam se izbere CK, ki šteje z revizijsko komisijo 150 članov, le-ta pa izbere prezidij s predsednikom (v pre-zidiju so tudi 3 neposredni delavci). Prezidij se' sestaja 1—2-krat mesečno, plenum CK 1—3-krat na leto. Aparat CK obsega 60 zaposlenih s sedmimi oddelki: organizacijski, OD in proizvodnja, varstvo pri delu, socialno zavarovanje, kultura, stanovanja in mednarodni. Za področje črne in barvaste metalurgije sta ustanovljeni v SZ dve ministrstvi. Veliko funkcionarjev sindikata je aktivistov, povprečno vsak četrti delavec. Glavnd naloga CK sindikata je izvrševanje 5-letnega plana. Izboljšanje osebnega standarda delavcev zavisi od izboljšanja proizvod-
Zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 26/70) določa, da je zavarovancem nadomestilo osebnega dohodka zagotovljeno tudi med zadržanostjo od dela zaradi nege obolelega otroka, starega do treh let. Skupnost zdravstvenega zavarovanja je na podlagi zakonskega pooblastila s statutom razširila pravico do nadomestila osebnega dohodka za negovanje družinskega člana in določila, da gre to nadomestilo zavarovancu tudi, »če je določen za negovanje obolelega otroka, starega do 7 let ali obolelega ožjega družinskega člana ali svoje žene na porodu, in sicer ob pogojih, ki jih določa ta statut«.
Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Ur. list SRS, št. 43/70) določa, da gre zavarovancu nadomestilo osebnega dohodka za negovanje obolelega otroka starega do 7 let največ za 15 dni, za obolelega drugega člana družine ali žene na porodu pa največ za 7 dni.
Omenjeno • nadomestilo pa gre zavarovancu le, če je zdravstveno stanje otroka ali drugega družinskega člana takšno, da je negovanje nujno potrebno in če v družini ni druge primerne osebe, ki bi bolnemu družinskemu članu lahko nudila nego.
Začasno zadržanost od dela zaradi negovanja otroka ali drugega obolelega družinskega člana oziroma žene na porodu odredi zavarovani osebi ob pogojih statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja zdravnik, ki je pooblaščen odrediti zavarovancu bolniški stalež. Pri tem mora upošte-, vati vse možnosti za nego v zavarovančevi družini, zlasti če ni v družini drugih članov, vse to pa mora zavarovanec potrditi s pismeno izjavo, katero zadrži zdravnik. Pravico do" nadomestila osebnega dohodka za nego žene ob porodu ima zavarovanec le, če žena rodi doma, ne pa v bolnici.
Čas trajanja nege 7 ali 15 dni lahko skupnost na predlog in mnenje zdravniške komisije izjemoma podaljša in sicer do največ 30 dni.
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi nege družinskega člana izplačuje od prvega dneva odsotno-
nje, zato dajejo velik poudarek prav socialističnim tekmovanjem v proizvodnji. Orisali so nam svoje mednarodne povezave, kjer je razširitev kontaktov stalna praksa, ob spoštovanju vzajemnih interesov. Povezovanje s sindikati kapitalističnih držav je brez vpliva na ideološka gledanja sindikalnih delavcev SZ, ki so tu neomajni. Navedli so, da dobiva borba delavcev na zahodu od prej ekonomskega značaja sedaj politično obeležje. Ekonomska vprašanja so danes, tudi politična vprašanja. Ko tuji gostje spoznajo SZ, navade ljudi, mesta, postaja propaganda brezpredmetna in dobi nasprotni karakter. Ne le materialna blaginja, za delavca je danes bistvena tudi ideološka komponenta, Uspehi SZ tudi ideološko vplivajo na ljudi na zahodu. Tudi ta priložnost (naš obisk) omogoča, da vplivajo na bodoči razvoj sindikata in naša gledanja. V razpravi smo
sli z dela skupnost zdravstvenega zavarovanja v svoje breme v višini 80 % od osnove, ne glede na trajanje predhodnega zavarovanja zavarovanca.
Pripomniti je treba, da gire nadomestilo osebnega dohodka le za nego ožjega družinskega člana zavarovanca. Kot ožji družinski člani se v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju smatrajo: zakonec, zakončevi zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni s splošnimi akti skupnosti.
Glede na omenjeno določilo se med ožje družinske člane ne štejejo zavarovančevi starši, bratje, sestre, vnuki in drugi sorodniki, ki normalno sicer spadajo v družinski krog in žive skupaj.
Neredko se postavljajo zahteve za odobritev bolniškega dopusta za varstvo zdravih družinskih članov, predvsem malih otrok med odsotnostjo enega od staršev z doma, največkrat ob bolezni matere, ki se zdravi v bolnici, ali ob njenem porodu v bolnici.
Vsi veljavni predpisi, kot zakon o zdravstvenem zavarovanju, statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in pravilnik o postopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki urejajo vprašanje nadomestila zaradi nege družinskega člana, imajo poudarek na določilu, da gre pravica do nadomestila samo za nego obolelega družinskega člana, kar pomeni, da če družinski član ni bil bolan, bolniškega staleža za nego ni mogoče odobriti.
Nadalje ne more biti govora o negi družinskega člana v času, ko se le-ta nahaja na zdravljenju v stacionarnem zdravstvenem zavodu, ker je takrat pod nadzorstvom zdravstvenih delavcev in ima tam vso potrebno oskrbo in nego.
Glede na včasih preširoko pojmovanje pravice do nege družinskega člana, bi bilo potrebno, da bi se zdravnik v dvomljivih primerih še pred odobritvijo bolniškega staleža prepričal o bolezni družinskega člana in potrebi zavarovančevega izostanka z dela.
Leon Lazar
(Ponatis iz: »ZAVAROVANCA — št. 2/74)
razčiščevali še več drugih vprašanj (sindikalne šole, napredovanje, pomanjkanje delovne sile v SZ, socialistična zavest itd.).
Na skupnem kosilu smo nadaljevali razgovor skupaj s Klejber-gom in Novikovim. Popoldne smo imeli razgovor o organiziranosti sindikatov v Jugoslaviji, Sloveniji in Slovenskih železarnah s Ka-lašnikovim. Nato smo se še poslednjič sprehodili po mestu, zvečer pa imeli poslovilno zakusko z razgovori v hotelu.
1.	10. zjutraj smo iz Moskve poleteli v Beograd, kamor smo prispeli ob 9. uri. V Ljubljano na letališče smo prispeli ob 13. uri.
Delegacija ocenjuje, da je bil namen obiska (glej uvod) izpolnjen. Dogovorili smo se, da delegacija metalurškega kombinata Rdeči oktober obišče Slovenske železarne junija prihodnje leto.
Frido Gradišnik
SOLA INDOM
ŽELEZARNA STORE Kadrovsko-splošni sektor
OBJAVA
predvidenih prostih delovnih mest
Skladno s 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur list SRS, št. 18/74) ter 32. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih Železarne Store, objavljamo prosta delovna mesta za nov obrat »proizvodnja in montaža traktorjev«:
1.	1 dipl. strojni inženir ali strojni inženir, praksa zaže-ljena, za delo na metodah tehnološke priprave orodja;
2.	1 strojni tehnik, praksa zaželjena, za delo na pripravi orodja;
3. 1 strojni inženir, praksa zaželjena,
1 strojni tehnik, praksa zaželjena,
za delo na tehnološkem normiranju in analizi dela;
4.	1 strojni tehnik, praksa zaželjena, za delo na pripravi pomožnega materiala kot: rezilna orodja, olja, barve, laki itd.;
5.	1 strojni inženir, praksa zaželjena;
1 strojni tehnik, praksa zaželjena, za delo na tehnični kontroli;
6.	več delavcev z dokončano delovodsko šolo strojne ali elektro smeri ter več delavcev z dokončano poklicno šolo kovinske smeri, predvsem strojnih ključavničarjev, strugarjev, orodjarjev, rezkalcev, mehanikov itd., za dela na mehanski obdelavi in montaži. Ti ' delavci bi po vrnitvi z prakse delali kot uvajalci drugih delavcev oz. kot delovodje v novem obratu.
Za zgoraj objavljena delovna mesta je predvidena 2 do 3-mesečna praksa v Italiji. Praksa je predvidena v januarju, februarju in marcu 1975.
Ostali pogoji:
Kandidati za objavljena delovna mesta morajo biti moralno in politično neoporečni. Imeti morajo določene izkušnje in vsaj eno leto prakse ter smisel za sodelovanje in prenašanje izkušenj na druge sodelavce.
Obvezno morajo imeti odslužen vojaški rok.
Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor do 28. no,-vembra letos.
PORODNIŠKI DOPUST IN SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
Iz delovnega načrta
Tako kot v vsaki delovni organizaciji, so tudi na osnovni šoli . v Štorah sprejeli delovni načrt za šolsko leto 1974-75. V delovnem načrtu so si učitelji zadali, da bodo v svojem delu izhajali iz naslednjih bistvenih smotrov:
—	vzgoja in izobraževanje učencev za delo in za samoizobra-ževanje;
—	da bodo učenci kritični, demokratični in predani socialističnemu samoupravnemu sistemu in odnosom v vsej njegovi kompleksnosti ;
—	da bo osnova celotnega vzgoj-no-izobraževalnega procesa marksističen in znanstven pogled na svet.
Učitelji bodo v svojem delu opuščali stare oblike dela, ki so se pričele in končale s predavanjem. Osnovne delovne oblike v prihodnje bodo razgovori, razprave, individualno in skupinsko delo, delo z učbeniki itd. Pouk bo izhajal iz sedanjega časa.
Izhodišča dela učiteljev pa tudi metode so jasno začrtane. Nihče na šoli pa si ne predstavlja, da bo vse kar je začrtano in dogovorjeno tudi takoj uresničeno. Zlasti bo uresničitev odložena, če ne bo pristnega sodelovanja vseh, ki v vzgojno izobraževalnem procesu sodelujejo. Pri tem mislimo predvsem na vas starše, na vse, ki žive v okolju naše šole, na celotni splet informacij (RTV, tisk, kino, založniška dejavnost) ter na organizacije, ki delujejo v našem kraju. Tako je torej konkretna uresničitev vsega zastavljenega odvisna tudi od dejavnikov izven šole in ne samo tistih, ki delajo na šoli.
Rediteljski sestanki
Na šoli imamo za seboj že vse roditeljske sestanke. Tako smo imeli prvega v Štorah že 18. 9., zatem 25. 9. na Kompolah, 26. 9. za vse v Štorah, 2. 10. na Teharjah in 8. 10. na Svetini. Roditeljski sestanki so bili izredno lepo obiskani, saj se jih je udeležilo preko 450 staršev. Na roditeljskem sestanku je najprej govoril ravnatelj o usmerjenosti in delu na šoli, zatem pa so se v posameznih razredih pogovorili starši se s svojimi razredniki. Vsi so soglasno ugotavljali, da brez sodelovanja staršev in učiteljev ne bo uresničeno vse tisto, kar je naloženo vzgoji in izobraževanju. Tako eni kot drugi so obljubili dcbro in stalno sodelovanje.
Konferenca in občni zbor
Pionirji osnovne šole v Štorah so imeli 27. 9. svojo konferenco, na kateri so pregledali dosedanje delo in sprejeli program nadaljnjega dela te izredno pomembne organizacije naših šolarjev. Pionirji se bodo trudili, da bodo uspešno zastopali šolo na najrazličnejših tekmovanjih, obenem pa aktivirali delo oddelčnih skupnosti, kamor so prenesli težišče svojega dela. Mentorici pionirske organizacije sta Gabriel Margareta in Gašpar Silva.
Člani šolskega športnega društva so imeli svoj občni zbor 3. 10. Občni zbor, ki so ga organizirali na delegatski osnovi, so obiskali tudi predstavniki TVD Partizan Kovinar Štore, predstavnik Zavoda za šolstvo ter šolskih športnih društev Celje. Izredno pozorno pa tudi z navdušenjem so sprejeli mladi športniki v svoji sredini dobitnico bronaste medalje iz zadnjega evropskega prvenstva v atletiki Natašo Urbančič-Bezjak, ki je v uvodu povedala nekaj zanimivosti iz svojega bogatega športnega življenja. Mladi so na občnem zboru sprejeli tudi svoj program dela. Mentorja ŠŠD sta Ocvirk Sonja in Kristan Verner.
Prometna varnost
Učitelji v svojem rednem delu pa tudi izven njega stalno opozarjajo učence na pravilno vedenje v cestnem prometu. Pri tem so velikokrat brez moči, ker je njihovo opozarjanje bolj teoretično, v razredu. Zato prosimo vse starše, da otroke takrat, ko ste z njimi skupaj, tudi vi opozarjate na pravilni red in disciplino v cestnem prometu. Takšno sodelovanje bo imelo brez dvoma dobre rezultate.
Govorilne ure
V«e starše bi radi ponovno spomnili, da so na osnovni šoli v Štorah skupne govorilne ure, ko so vsi učitelji na šoli, vsak prvi torek v mesecu. Če je kak praznik na ta prvi torek je govorilna ura naslednji torek. Govorilne ure se prično ob 17. uri in ne tako kot preteklo leto, ko smo pričeli ob 16. uri. Letos bomo pripravili za ta dan tudi nekaj predavanj in dva koncerta. Na vseh ostalih organizacijskih enotah so govorilne ure vsak prvi četrtek v mesecu.
Novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS, št. 18/74) prinaša nekatere novosti o porodniškem dopustu in skrajšanem delovnem času za matere porodnice.
Novost je v tem, da ima zava-rovanka-delavka na svojo zahtevo, po preteku porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, pravico izkoristiti še nadaljnjihl41 dni porodniškega dopusta ali pa delati po 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti.
V skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih ima podaljšan porodniški dopust namesto matere lahko tudi oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja ta.ko sporazumela.
Prav tako, če mati umre, ima pravico do preostalega porodniškega dopusta oče otroka oziroma tisti, ki otroka neguje.
Mati-delavka, ki do dvanajstega meseca otrokove starosti dela po štiri ure na dan, ima za ta čas pravico do osebnega dohodka; za delovni čas nad štiri ure na dan, pa še pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
Delavka, kd dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu, do nadomestila pa ne.
V primeru mrtvorojenega otroka, ali če otrok umre pred koncem porodniškega dopusta, ima mati-delavka pravico ostati na porodniškem dopustu še najmanj 42 dni.
Določbe o porodniškem dopustu in skrajšanem delovnem času, se začnejo uporabljati od 1. 1. 1975 in se uporabljajo tudi za zavaro-vanke-delavke, ki so 1. januarja na porodniškem dopustu.
Določbe o najmanjšem porodniškem dopustu zaradi mrtvega otroka, pa se uporabljajo od
18.	maja, to je od dneva uveljavitve zakona.
Leon Lazar
(Ponatis iz: »ZAVAROVANCA« — št. 2/74)
DOPISUJTE V ŽELEZARJA
ŽALNE SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH BODO 31. OKTOBRA
CB 11. URT DOPOLDNE OB SKUPNEM GROBU PADLIH V NOV NA SVETFNI. TO JE PRI ODCEPU CESTE K DOMU ŽELEZAR 1EV. PROGRAM BODO IZVEDLI UČENCI OSNOVNE ŠOLE SVETINA, GOVORIL BO PREDSTAVNIK ZDRUŽENJA ZB NOV.
OB 11 30 BO IZVEDLA ŽALNO SVEČANOST OSNOVNA SOLA ŠTORE PRED -SPOMINSKO PLOŠČO NA TEJ ŠOLI ZA UČENCE TE ŠOLE.
OB 15.30 BO PRI OSNOVNI ŠOLI ŠTORE NA LIPI ŽALNA SVEČANOST, NA KATERI BODO SODELOVALI UCEN-CI OSNOVNE ŠOLE, Z GOVOROM PREDSTAVNIK ZDRUŽENJA ZB NOV, ČLANI OSTALIH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV TER OBČANI NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI.
NEZGODE PRI DELU
V mesecu septembru 1974 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 2; jeklarna 3; valjarna I 2; jeklovlek 2; livarna I 4; livarna II 2; obdelovalnica litine 2; mehanična delavnica 2; promet 1; ekspedit 1; skupaj 21.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Elektrojeklarna, valjarna II, modelna mizama, obdelovalnica valjev, energetski obrat, merilna služba, elektroobrat, razvojni oddelek, OTK, stanovanjska enota, gostinska enota in ostale službe.
Na poti na delo in z dela je bilo prijavljenih naslednje število nezgod: PODHRAŠKI Vlado iz valjarne I, PLANK Rudi iz obde-lovalnice valjev, KOTNIK Mihael in GAJŠEK Andrej iz mehanične delavnice.
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI:
ELEKTROPLAVŽ:
FENDRIH Stane (4 leta — 3. nezgoda — delovodja Tajnikar).
Na spolzkih tleh v kopalnici mu je spodrsnilo in se je pri tem udaril na hrbet.
BELINO Ivan (1 leto — 2. nezgoda — delovodja Lavbič).
Pri premikanju ponovce je zaradi sunka pljusknilo tekoče železo čez rob in ga opeklo po stopalu desne noge.
JEKLARNA:
BUKOVŠEK Ivan (2 leti — 4. nezgoda — delovodja Mramor).
Pri menjavi vozov ni uporabljal pravilen material (čep) in mu je zarezalo desni palec na roki.
SMAJIČ Fikret (7 mes. — 1. nezgoda — delovodja Grdina).
Pri popravilu na peči ga je sodelavec zadel z žarečo cevjo.
EZGETA Ivo (6 mes. — 1. nezgoda — delovodja Bogdanovič).
Pri zapenjanju s kleščami za nošenje kokil so klešče zamahnile in ga odrgnile po kolenu leve noge.
VALJARNA I:
ZAVŠEK Stanko (4 leta — 2. nezgoda — delovodja Črnič).
Pri izteku palice iz valja se je le-ta zataknila za rob dovodke in se pri tem ukrivila ter ga opekla pod pazduho.
ZAVŠEK Ferdo (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Črnič).
Pri vlaganju gredic v plamen-sko peč s kavljem mu je zdrsnilo in si je zvil prstanec desne roke.
JEKLOVLEK:
VOLASKO Štefan (2 leti — 2. nezgoda — delovodja Kolar).
Pri odvezovanju bremena na skladišču dovodne klopi brusilnega stroja BB/1 je padel s klopi in se udaril po levi nogi.
KNEZ Anton (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Kolar).
Pri ravnanju materiala na rav-nalnem stroju ni bila ena od palic zravnana in se je zaradi tega nenormalno odkotalila v odlagalni žep. Pri tem ga je udarila po desni nogi.
LIVARNA I:
ZRIMŠEK Silvester (16 let — 3. nezgoda — delovodja Strašek).
Na robu javne elektropeči mu je spodrsnilo in je padel po vozu sušilne peči.
SALKIČ Smail (5 mes. — 3. nezgoda — delovodja Strašek).
Pri dvigovanju grodlja s tal mu je padel grodelj iz ladje in mu poškodoval palec leve roke.
RATAJ Karel (1 leto — 3. nezgoda — delovodja Urleb).
Pri stresanju vložka iz vozička je dvignil košaro, da jo je sodelavec odpel, po odpetju je držal rob košare in ga je stisnilo za tretji prst leve roke.
ROMIH Franc (6 let — 5. nezgoda — delovodja Urleb).
Stal je pri odprti ladji, na kateri je bil naložen grodelj. Komad grodlja je zdrsnil in mu padel na desno nogo.
LIVARNA II:
ZDOLŠEK Roman (4 mes. — 1. nezgoda — delovodja Selič).
Pri merjenju temperature z merilnim kopjem mu je tekoče železo brizgnilo po peti desne noge.
ŠUBAŠlC Nenad (3 mes. — 1. nezgoda — delovodja Krajšek).
Pri brušenju na ročnem brusilnem stroju je prišlo do okvare stroja. Pri tem je dobil udarec po podlaktu leve roke.
OBDELOVALNICA LITINE:
VODIŠEK Anton (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Ulaga).
Pri brušenju strugarskega noža na diamantni plošči, je plošča zagrabila nož, ki ni bil ustrezno nameščen in ga odbila v prst poškodovanca.
SPOLENAK Franc (7 let — 8. nezgoda — delovodja Ramšak).
Po nasaditvi obdelovanca na stružni trn je stopil z vpenjalne plošče na rob podesta, ki je položen pri stroju in si zvil desno nogo v gležnju.
>*
MEHANIČNA DELAVNICA:
GRAČNER Franc (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Rojc).
Pri montaži drsnega ležaja na dvižni mizi je spremenil položaj. Pri tem je udaril z desno nogo po drugi polovici ležaja.
GABRIČ Marjan (4 leta — 1. nezgoda — delovodja Rojc).
Pri prestopu ob delovnem prostoru se je zbodel v strgalo, ki je bilo odloženo na pomožni delovni mizi.
PROMET:
GROBIN Martin (4 leta — 2. nezgoda — delovodja Vodeb).
Pri spenjanju ozkotirne lokomotive z naloženim federalom, ga je stisnilo za levo roko nad komolcem. Federal ni bil pravilno naložen, ker je segalo železo po dolžini preko federala.
EKSPEDIT:
POVALEJ Ivan (11 let — 5. nezgoda — delovodja Ocvirk).
Pri razkladanju paličnega železa iz ozkotirnega federala ga je sveženj palic udaril v golen desne noge.
Oddelek varstva pri delu
Prijavljanje nezgod
Na pobudo sodelavcev iz službe varstva pri delu postavljamo tistim, ki nočejo sami sebi dobro, vprašanje: Zakaj tako? Že v eni zadnjih številk našega lista smo objavili obvestilo vsem zaposlenim, kako je treba ukrepati v primeru nezgode. Kot vse kaže, pa nekateri člani kolektiva navodil službe varstva pri delu ne upoštevajo, zato objavljamo to obvestilo ponovno in v prepričanju, da odslej služba varstva pri delu ne bo imela več težav s posamezniki.
Delo službe varstva pri delu ie organizirano tako, da zagotavlja preventivne ukrepe in sprotno analiziranje vseh pojavov, ki škodljivo vplivajo na varnost delavcev in njihovo zdravje. Zato pomeni varnost pri delu zagotovitev takšnega stanja, ki ne ogroža ljudi pri delu in ki zagotavlja varnost pred poškodbami in poklicnimi obolenji. Zavedamo se, da lahko le zdrav in za delo sposoben delavec uspešno opravlja delo na svojem delovnem mestu ter na osnovi višje produktivnosti in storilnosti dela vpliva na lepši jutrišnji dan.
V primeru delovne nezgode oziroma .poškodbe je potrebno takoj ukrepati v smislu določil PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU, in sicer:
Vsako poškodbo, ki ne zahteva izostanka z dela, je potrebno TAKOJ prijaviti neposrednemu vodji ter OBVEZNO zahtevati prvo pomoč v obratni ambulanti podjetja. Najmanjši vbod, vrez, opekline ipd. so lahko pozneje vzrok infekcije in izostanka z dela in če poškodba ni takoj prijavljena,
se naknadno v nobenem primeru ne bo priznala za poškodbo na delu.
Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela (bolniški stalež), se mora OBVEZNO TAKOJ ali NAJKASNEJE V ROKU 8 JUR po poškodbi prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU, težje poškodbe in smrtne primere pa TAKOJ.
Poškodbo, ki se pripeti na delu v popoldanskem in nočnem času, je potrebno OBVEZNO prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU naslednji dan.
Poškodba, prijavljena po izteku določenega roka, se 'ne bo v nobenem primeru priznala za poškodbo na delu.
Poškodbo, lei se pripeti na poti z dela ali na delo, je potrebno prijaviti TAKOJ ali NAJKASNEJE V ROKU 8 UR po poškodbi, s tem, da se predloži SLUŽBI VARSTVA PRI DELU ustrezna IZJAVA OČIVIDCA poškodbe, v primeru PROMETNE NEZGODE pa ZAPISNIK POSTAJE MILICE.
Brez navedenih dokumentov se • poškodba ne bo priznala za delovno nezgodo oziroma poškodbo na delu.
V interesu poškodovancev je, da dosledno upoštevajo ter se ravnajo po teh NAVODILIH O PRIJAVLJANJU POŠKODB, ker v nasprotnem primeru izgubijo pravico do uveljavitve pravic iz naslova delovne nezgode oziroma poškodbe na delu. Ce poškodovanec iz zdravstvenih razlogov ne 'more v določenem roku osebno prijaviti poškodbo, mora za to zadolžiti oziroma pooblastiti drugo osebo.
Kršitve delovnih dolžnosti
V mesecu avgustu 1974 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri TOZD I. in TQZD-VIT sestale dvakràt in obravnavale 14 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST IN BILI KAZNOVANI:
Z javnim opominom:
1.	ROT Stanko, promet: dne
9.	5. 1974 med delovnim časom pretepal — javni opomin.
2.	MESARIČ Srečko, el. plavž:
dne 26. 6., 11. 8. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	RABUZA Jakob, valjarna I: dne 8. 8. 1974 malomarnost pri delu — javni opomin.
4.	KRAPŠE Roman, OTK: dne
8.	8. 1974 malomarnost pri delu
—	javni opomin.
5.	PLANK Rudolf, OTK: dne 8.
8.	1974 malomarnost pri delu — javni opomin.
6.	ČAVŽ Franc, promet: dnè
14.	6. 1974 malomarnost pri delu
—	javni opomin.
Iz pravne pisarne
Nove knjige
—	DIN Taschenbuch Stahl und Eisen, Gütenormen, 4/a, b, 1973
—	DIN Taschenbuch Stahl und Eisen, Massnormen, 28 a, b, 1973
—	Netz H.: BETRIEBSTASCHENBUCH WÄRME 1974, S-0398
—	Orožen J.: ZGODOVINA Celja in okolice, II. del, 1974, S-2675 II
—	TECHNIK der Luftreinigung II. Auflage, 1972, S-0399
—	VDI Berichte: TECHNISCHE Temperaturmessung, 1973, S-3616
—	Lehman-Geisweide: Elektro-techn. und elektrische Antriebe S-2757
—	Hampel H.: Rohrleitungsstatik, Grundlagen, Gebrauchsformeln, Beispiele, 1972, S-2756
—	PRAXIS des Schmelzens im Kupolofen, 1969, GmbH, S-3620
—	Bajec A.: Italijansko-sloven-ski slovar, DZS, 1971, inv. 3923
—	Kotnik J.: Slovensko-itali-jànski slovar, DZS, 1972, inv. 3924
—	IZBOR TRAKTORA, Novin. izd. pred. za poljopr. i selo, S-2758
—	Lehman-Geisweide: Elektro technik und elektrische Antriebe, S-2757
RO
V KRALJESTVI ZLATOROGA
PO PLANINSKIH POTEH
Pot na Triglav skozi Zadnjico je za nas Štajerce zelo neprikladna in oddaljena smer. Kot da bi šel z desno roko od zadaj v Ieri žep. Zato smo bili zelo veseli, ko so nam Jeseničani za letošnji pohod železarjev na Triglav ponudili izbiro izhodiščne smeri. Takoj smo se odločili za trentarsko pot.
Nimam tu namena opisovati lepe jutranje vožnje zadnjega avgustovskega dne čez Vršič, niti skoka k izviru Soče, ampak se omejiti le na opis in doživljaje s poti od Loga v Trenti, do 2151 metrov visokega sedla Dolič, kjer stoji Tržaška koča, planinska postojanka PD Gorje pri Bledu.
Pri zadnjem ovinku z Vršiča v Trenti zavije pot na levo, v dolino Zadnjico, izhodišče proti triglavskemu pogorju in (kraljestvu Zlatoroga.
Ena najlepših slovenskih pravljic pripoveduje o tem kraljestvu, da je bil takrat Triglav do vrha poraščen z drevjem in zelenjem. Pod njim se je vse do Komne in v dolini Jezerca širilo prečudovito kraljestvo ljudem naklonjenih belih žen. Njihova domovanja je čuvala čreda belih koz, ki jih je vodil beli kozel, na glavi sta se mu svetila dva zlata roga. Vile so ga začarale, da je bil nesmrten. Toda človeška zloba in pohlepnost po bogastvu belih vil je nagnala trentarskega lovca, da je ustrelil Zlatoroga. Iz njegove krvi pa so zrastle iz snega prelepe rdeče rože. Z njimi si je kozel pozdravil rano, lovca svojega prejšnjega prijatelja pa je pahnil v prepad. Vile so iz maščevanja uničile svoje kraljestvo in odšle drugam. Kozel je v jezi razril bogate pašnike, ostala je gola pusta pokrajina. Spomin na tiste čase so le nežni rožnati cvetovi triglavske rože, ki raste visoko v skalah, kjer drugo zelenje več ne uspeva.
Tako pravljica! Nas pa sta pri vstopu v to ozko dolino Zadnjice čakala dva jeseniška planinca, ki naj bi nas »varno« pripeljala na Dolič, po stari italijanski »mula-teri«. Vendar proti praksi vseh naših skupnih pohodov z Jeseničani, tokrat nista nastopila kot vodnika, ampak sta dopustila, da so se najbolj vneti razbezl j ali, kot ovce na paši. Začetni tempo ni bil usklajen in običajno »ogrevanje« se je spremenilo v tekmo kdo bo prej in vsak po svoje.
Pot — v začetku makadamska cesta, nas je vodila nekaj kilometrov daleč po zeleni travnati dolini, ob bistri rečici, ki jo napajajo zaloge voda Ozebnika, Kanjavca, Gamsovca in Kriških podov.
Žal se tudi v tej, sicer tako slikoviti dolinici, pojavljajo moderni nomadi, ki si iz nekdanjih planšarskih kolibic ustvarjajo bogate vikende. In na tratah je bilo parkiranih vsaj ducat limuzin, vseh možnih mednarodnih registracij in tipov, katerih lastniki se gredo planince. Šele, ko smo prešli gozdič in prečkali masiven valolom, smo se znebili te moderne navlake. In tu smo imeli kaj videti!
Dolič se proti koncu doline jasno očrta nad nami, daleč in visoko. Kot v amfiteatru smo naenkrat obkoljeni z ogromnimi strmimi mogotci, ki do svojih srhljivih vrhov, to je preko 2.000
metrov strmine, ne kažejo nika-kega dostopnega pobočja, ampak strmo padajo naravnost v strašne temne prepade brez dna. Celotna slika te silne divjine je tako povsem drugačna, edinstvena in neprimerljiva od vseh drugih pristopov na Triglav, da napravi na človeka globok, nepozaben vtis. Nekje v bližini, izmed teh strmih pregibov, je slišati slap. In res, ko smo pričeli v serpentinah grizti strmino, se nam je z ovinka drugega zavoja lepo pokazal v vsej svoji lepoti in mogočnosti. V globoki zajedi, iz sredine strme gore bruha mogočen plaz vode, ki pa se v dolini v grušču zgubi.
Le kolikšne morajo biti količine vode v teh strašnih skalnatih masivih. Ker ta slap priteka iz osrčja Kanjavca in teče v Sočo, je Kanjavec tu pravzaprav razvodje med Črnim morjem in Jadranom. Saj je na nasprotni strani v podnožju Kanjavca prvo Triglavsko jezero, torej začetek Doline triglavskih jezer in iz njenega sedmega, Črnega jezera na Komarči, teče voda preko slapa Savice v Savo.
Čudni občutki, ko takole opazuješ to strmo divjino in ugotoviš, kako si nemočen in majhen nasproti tej divji naravni lepoti.
V serpentinah počasi premagujemo sicer še zelen hrbet predgorja. V okolici nič posebnega, mehka planinska trava, nizki borovi grmiči in planinske vrbe, nič zanimivega. Pač, tamle v nizki travi se ziblje srebrna zvezdica — in še, in še! Planike! Pomežiknemo si v pozdrav. Pa na drugi strani zopet cvet. Niti ustavim se ne, da ne vzbudim pozornosti, sicer bi jih v naslednjem trenutku ne bilo več.
Višje ko se dvigamo, bolj nežno postane zelenje, manj je grmičevja, več je golih skal. Prve, drobne Zoisove zvončnice se nam dobrikajo iz skalnih razpok. Nežno trepetajo v vetru, kot da slutijo skorajšnjo zimo in mraz. Tu srečujemo prve znanilce visokih gora, nežno-rumene zvezdice na svetlo zeleni podlagi. Le triglavske rože ni zaslediti. Sploh flora tu ni tako bogata, kot na južni strani. Na desni strani zapuščamo strašljive skalne stene. Z ene izmed teh je Zlatorog pahnil lovca v prepad. Na levi se odmikamo ponosnemu Gamsovcu, ki je ves prepasan z ozkimi poličkami in zelenimi gredicami planinske trave.
Serpentine, serpentine! — Le kdo bi jih še štel! Ko se že nadejaš, da si se približal sedlu, se pot prevesi na drugo pobočje in zopet serpentine. Odpira se nam krasen pogled nazaj v Trento. Še zadnji pozdrav Kriškim podom, tokrat že pod nami in izginili bodo za Gamsovcem.
Prve najbolj zagnane gorečneže je že »zdelalo«. Počivajo in se krepčajo. Tudi druga gruča omaguje. Kratka sapa, utrujenost. In še tretjo dohitimo. Kako se maščuje omalovaževanje izkušenih nasvetov in dirka v planinah! Jeseničana nista zadovoljna s tempom, prehitro! — Toda z nasveti štedita, le s Frenkom, ki vodi zadnjo grupo, sta v stalni zvezi.
Ko že pririjemo v popolnoma goli svet, kjer samo še samotni cvetovi zvončnic priznavajo vegetacijsko sposobnost, se nam
končno le pokaže sedlo od blizu in strelovod na koči. Ampak samo pokaže. Do njega se vijugajo 'serpentine še in še.
Srečamo kolono konjičkov, ki iz. Trente tovorijo potrebne zaloge jestvin in pijače na Tržaško kočo, nazaj nosijo embalažo. To je pa res težavna »rabota«, tako za živali, kot njihove priganjače. Vsak dan po osem in več ur dolga pot s tovorom v breg in dolino.
Končno smo tu, na prevalu »Jezerce«, na Doliču. Samo gole skale, nič zelenja. Za nami je nova zanimiva pot na Triglav, povsem drugačna od vseh ostalih smeri.
Tako' kot vsako leto, so se tudi letos zbrali ribiči iz našega kolektiva in organizirali medobratno tekmovanje. Tekmovanje je bilo na Voglajni 14. septembra 1974.
Udeležba je bila številna, saj se je tekmovanja udeležilo 47 posameznikov in 8 ekip.
Zbrali smo rezultate in ugotovili naslednji vrstni red: najbolje se je uvrstila ekipa obdelovalnice (13 točk), nato pa OTK (12 točk), livarna (11 točk), elektro delavnica (10 točk), valjarna II (9 točk), jeklarna (8 točk), mehanična (7 točk) in valjarna I (6 točk).
V prejšnji številki Železarja smo vas seznanili z urnikom re-, kreativne vadbe za košarko, odbojko, nogomet, kegljanje, namizni tenis in rokomet.
Komisija za rekreacijo in šport pri svetu sindikata Železarne Štore, je ugotovila, da so vsi oddelki močno zaživeli, samo ŽENSKI ODDELKI so ostali bolj prazni. Vse članice kolektiva ponovno vabimo, da se še prijavijo in p-biskujejo športna igrišča. Kajti v nasprotnem primeru bomo pri-
Kako se nas je v koči tiščalo menda štirikrat toliko, kot tako majhna planinska postojanka to zmore, saj nas je bilo skupaj blizu, ali pa celo čez 200 ljudi, kako me je na ležišču od polnoči do dveh zjutraj močil dež, kako čisto je bilo nebo ob štirih zjutraj, kako je ob petih nastopila tako gosta megla, da so se vodniki spraševali ali — ali na vrh Triglava — to morda opišem kdaj prihodnjič.
Upam in želim le, da bi mi bilo to edinstveno pot v kraljestvo Zlatoroga možno še kdaj spraviti pod moj nahrbtnik!
Vodič
Ekipa uslužbencev se tekmovanja ni udeležila, sodeloval je samo tekmovalec tov. Štefančič Pavel.
Med posamezniki je bil najboljši SORČAN Drago iz obdelovalnice, ki je zbral 1501 točko. Ostali pa so se uvrstili v naslednjem vrstnem redu: Kovačič Jože (783 točk), Centrih Jože (491 točk), Vrečko Aleksander (326 točk), Perper Božo (319 točk) itd.
Najboljši posamezniki so prejeli praktične nagrade.
BN.
morani ure oddati drugim, ki imajo večje interese in potrebe.
ŠE ENKRAT DOBRO PREGLEJTE RAZPORED VADBE in se odločite za nekajurno tedensko rekreacijo, ki vam bo prav gotovo ohranjala vašo žensko vitalnost in zlasti sedaj, ko ne bo več lepega vremena za sprehode, boste lahko krepile svoje telo v telovadnici ali na kegljišču. Nasvidenje!
TVD Partizan Kovinar Štore
Ostala je praznina
Navodilo za varno delo z brusilnim strojem
To navodilo ima namen, da vam pokaže vire nevarnosti pri delu z brusilnimi stroji in da vas seznani z varnostnimi ukrepi proti tem nevarnostim. Ce boste upoštevali navodila za varen način dela, se boste na svojme delovnem mestu počutili varnega in zadovoljnega. Samo s pravilnim in varnim načinom se lahko izognete mnogim nevšečnostim za vas, za vašo družino in za vaše podjetje.
PRED ZAČETKOM DELA JE TREBA PREVERITI
1.	Napravo za odsesavanje obru-skov. Ta naprava odvaja precejšnje količine škodljivih drobcev, ki nastajajo pri brušenju. Da se ne bi poškodovala dihala, mora biti vsak brusilni stroj opremljen s tako napravo. Pri mokrem brušenju mora biti na voljo dovolj hladilne tekočine.
2.	Brusni kolut. Brusni kolut je velik vir nevarnosti, zato mu je treba posvetiti posebno pozornost, zlasti pa:
—	pritrjen mora biti na predpisan način. Premer prirobnice mora biti 2/3 premera brusnega koluta,
—	med prirobnico in kolut je treba namestiti vložke iz usnja, tanke gume ali kartona, da se kolut enakomerno prilega prirobni-cama,
—	pri zamenjavi koluta je treba preveriti, če je novo nameščeni kolut tudi pravilno usreden (centriran),
—	brusne plošče je potrebno preizkusiti pred uporabo s pomočjo udarjanja z lahkim kladivom in ugotoviti, kako zvenijo. Zdrave (nepoškodovane) plošče imajo jasen glas,
—	brusne plošče ne siliti na os. Kadar ne gredo normalno na os, je treba previdno razširiti izvrtino. To delo opravi izključno posebej usposobljen delavec. V primerih večjega odstopanja se brusne plošče vrnejo dobavitelju. Izvrtina ne sme biti prevelika, ker se obesi e-nostransko in pri brušenju tolče, kar lahko povzroči razletitev,
—	pri vpenjanju se smejo uporabljati samo prirobnice, ki so izdelane v skladu z varnostnimi predpisi. Biti morajo enako velike,
—	paziti na to, da se pri zagonu stroja ne nahaja v bližini orodje* sredstva za čiščenje itd., v kar bi se lahko kolut zapletel ali udaril,
—	pred uporabo morajo na novo vpete brusne plošče 5 minut prazne teči pri polni obratovalni hitrosti pod nadzorstvom odgovorne osebe za stroj in na mestu, kjer v primeru razletitve ne bo ogrožena varnost drugih v oddelku,
—	fiksimi vijak dobro pritegniti in pri novo nastavljeni plošči po določenem času ponovno pritegniti,
—	matice na. prirobnicah morajo imeti navoj v taki smeri, da se pri vrtenju koluta ne morejo odviti;
—	če se pokaže tudi najmanjša razpoka, moramo kolut v vsakem primeru zamenjati,
—	obod brusnega koluta mora biti čist, če ni popolnoma centriran, je treba opraviti poravnavanje,
—	na novo nameščen brusni kolut je treba poskusno pognati brez obremenitve.
3.	Naslon. Naslon ali naprava za pritrjevanje, obdelovanca mora biti trden in zanesljiv. Da se obde-lovanec ne bi mogel zatakniti med
naslon in brusni kolut, ne sme biti med njima špranja širša kot 3 mm.
Nastavno ploščo pri enostavnih brusilnih strojih tesno približati brusni plošči in jo pravilno pritrditi kot to zahteva obraba brusne plošče.
4.	Varstveni oklep. Varstveni o-klep je zelo važen sestavni del varstva; zato mora biti trden in stabilen, izbira se pa glede na hitrost vrtenja, premer in debelino brusnega koluta.
—	Razmik med oklepom in obodom brusnega koluta je 20 do 30 milimetrov, med stranskim delom oklopa in kolutom pa 10 do 15 milimetrov;
—	zaradi obrabe se postopno veča razmak med oklopom in o-bodom brusnega koluta; da bi se ognili posledicam, če bi se morebiti kolut razletel, je predviden »premični jezik« na zgornjem robu odprtine v oklopu ta se nastavlja tako, da razmak med njim in brusnim kolutom nikdar ni večji od 6 mm;
—	odprtina v oklopu je odvisna od vrste dela ter tipa brusilnega stroja in je največ:
a)	pri stoječih strojih (ključavničarski brusilni stroj) največ 90°, v izjemnih primerih do 125°;
b)	pri strojih za okroglo brušenje do 180°;
c)	pri strojih za rezanje do 150°;
d)	pri strojih za ravno brušenje in pri prenosnih strojih (ročnih brusilnikih) do 180°;
c) pri delih, kjer se brušenje o-pravlja z zgornjim delom brusilnega koluta, do 60°;
5.	Delovni prostor. Tla na delovnem prostoru morajo biti hrapava in čista, da bi se izognili nevarnosti spodrsljajev in padcev.
6.	Električne instalacije. Da se ognemo nevarnostim električnega toka, je treba zlasti:
—	stroj pravilno ozemljiti;
—	skrbeti za neoporečno stanje
električnih kablov, sklopk in stikal;	j
—	posvetiti posebno skrb kablom na ročnih brusilnikih in paziti, da se pri brušenju ne poškodujejo.
MED DELOM NA BRUSILNEM STROJU NE SMEMO
—	naslanjati se na stroj, mahati z rokami, odpihovati prah, zapuščati stroja, ki teče;
—	zametavati delovno mesto in prehode z obdelovanci;
—	opravljati kakršnokoli popravilo, izravnave ali čiščenje brusilnega stroja, zaščitnih naprav in pripomočkov, ker ta opravila pripadajo vzdrževalni službi;
—	držati obdelovanec s kakršnim koli pomagalom;
—	naglo menjavati obremenitev brusnega koluta (z močnejšim pritiskanjem ali pa z udarjanjem po kolutu);
—	stransko brušenje ni dovoljeno. Stransko brušenje je dovoljeno le na za to prilagojenih strojih z ustreznimi brušenimi ploščami.
Skozi vlažno jesensko noč je sopihal vlak in se bližal nezavarovanemu železniškemu prehodu. Po cesti se je bližal temu prehodu osebni avtomobil, v njem pa mladi delavci, veselo razpoloženi, saj je v njih prekipevalo mlado življenje. Vračajo se domov, treba se bo naspati, jutri pa zopet v železarno na delo, med tovariše in prijatelje...
Zdajci pa je strahotno zaropotalo, vlak je zadel v avto in izpod zmečkane pločevine so potegnili dvoje ugaslih življenj in enega težko poškodovanega. To so bili naši sodelavci Karl Ojsteršek, Štefan Zabret in Kristijan Rozman, vsi trije iz elektroobra-ta, prva dva mrtva, tretji hudo poškodovan, v smrtni nevarnosti.
Karl OJSTERŠEK je zrasel iz skromnih razmer in ostal vse svoje kratko življenje v skromnih razmerah. Pred dobrim mesecem je dopolnil 34 let. Od februarja 1962 je delal v železarni in se z izredno marljivostjo dokopal do elektromehanika I. vedno pripravljen prijeti za vsako delo, ob vsakem času, miren, zanesljiv delavec in izredno dober tovariš, sodelavec, zato tudi zelo cenjen in priljubljen, zato tudi vedno in
V prometni nesreči smo izgubili še enega dolgoletnega sodelavca. Pri Vojniku se je hudo ponesrečil in čez dva dni umrl
Vinko Strašek
zadnje leto čuvaj v samotami, stanujoč na Lipi 140, poročen, oče sedemnajstletne hčerke Ljubice, star komaj dobrih 43 let.
Vsi delavci šamotarne se ga dobro spominjajo, saj je v tem obratu delal že od leta 1947, medtem odslužil vojaški rok in se zopet vrnil med Samotarje. Delal je kot ročni oblikovalec, kot izučen vla-galec šamotne opeke, preveden v kvalificiranega vlagalca, potem se je z vestnim delom uvrstil med preddelavce sušilcev opeke, od leta 1965 pa je bil skupinovodja v sušilnici. Zaradi ukinitve obrata in težke invalidnosti je bil od leta 1973 čuvaj na šamotarni. Med delavci in vodilnim osebjem je bil zelo cenjen kot izredno prizadeven delavec in sindikalni aktivist, Vinka smo vsi poznali kot zelo humanega, socialno čutečega sode-
povsod med tovariši dobrodošel. Kot dobrega delavca so ga spoštovali vsi znanci, saj je predstavljal poštenega, izredno prizadevnega delavca. Ko se je s tovariši vračal iz vesele družbe, ga je ugrabila kruta smrt.
Štefan ZABRET, se je izučil za elektrikarja in je v začetku1 maja letos dobil zaposlitev v našem elektroobratu. Poln mladostnega delovnega zaleta, prizadevnosti in tovarištva si je med sodelavci kmalu pridobil zaupanje in kmalu se je vključil v svoj ožji kolektiv, kakor je to lastno mlademu človeku. Kdo bi vedel, koliko načrtov je imel, kako se je želel izpopolnjevati, kako napredovati? Saj je bil šele v dvaindvajsetem letu starosti. Eno je zdaj kruta resnica, z nenadno smrtjo so prekrižani vsi načrti, mlado, veliko obetajoče življenje je usahnilo mnogo prezgodaj.
Osupnili so delavci elektroob-rata, onemeli smo vsi ob tako grozljivi nesreči. Izgubili smo dva prizadevna sodelavca, toda med nami bo še vedno njun lik marljivih, dobrih tovarišev in takšna bosta še živela med nami.
lavca. Zadnje čase je bil izredno požrtvovalen član invalidske organizacije. Zato bo izguba tega res vsestransko delavnega tovari-
ša pomenila toliko večjo vrzel med sodelavci in družbenopolitičnimi delavci. Njegov lik pa bo še živel med nami v najlepši luči.
KADROVSKE VESTI
V mesecu septembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe.
Iz JLA so se vrnili:
Kostanjšek Alfonz, KV ključavničar, mehanična delavnica, Rup-ret Franc, elektroinženir, pripravnik iz kadrovsko-splošnega sektorja, Zapušek Ivan, KV strugar, obdelovalnica valjev, Baumkirh-ner 'Ivan, NK delavec, livarna sive litine, Strašek Marjan, NK delavec, valjarna II, Mlakar Franc, NK delavec, jeklovlek, Štefanec Stanislav, PK žerjavovodja, livarna sive litine, Jovanov Boško, KV strojni ključavničar, kalibrerski oddelek, Šket Ivan, NK delavec, valjarna II in Brečko Jože, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica.
Novi člani naše organizacije združenega dela:
Žnidarec Viktor, Ignjatovič Stojan, Valent Stevan, Valent Djuro, Baranja Milan, Batanja Jožef, Leskošek Stanislav in Marčeta Duško, vsi NK delavci iž livarne valjev, Grba Petar, KV mehanik, Mastnak Boriis, PK strojni kalu-par in Petelinšek Stanislav, KV strojni kalupar, vsi iz livarne valjev, Topolov Milan, KV ščetkar iz valjarne I, Živkovič Miroljub, Ga-gič Marko, Jakus Nedeljko, Šarčevič Ratko, Blatnik Alojz, Žnidarič Milan, Šoštarič Janko, Jošt Drago, Trbulin Žarko, Stip-lošek Branko in Serec Jožef, vsi NK delavci iz valjarne I, Gradi-nac Lazar in Hari Evgen, oba NK delavca iz elektroplavža, Jovič Mile, 'maturant gimnazije iz livarne sive litine, Gajšek Franc, Ja-kupi Vehbi, iNura Gani in Arzenšek Andrej, vsi NK delavci iz livarne sive litine, Bombek Franc in Simovič Anton, oba NK delavca iz prometa, Kos Iztok, KV strojni ključavničar iz obdeloval-nice valjev, Strašek Stanislav, NK delavec iz obdelovalnice litine, Razgoršek Jožef, KV avtomehanik in Manojlovič Milorad, NK delavec, oba iz mehanične delavnice, Pevec Vinko, NK delavec iz ekspedita, Oberžan Zdravko, Kočar Mirko, Vračun Leopold in Lesnika Bojan, vsi NK delavci iz valjarne II, Dobovišek Miran, KV strojni ključavničar in Lah Drago, KV avtomehanik, oba iz ka-librerskega oddelka, Stojanovič Dušanka, NK delavka na komunali, Herman Milan, KV avtomehanik iz sektorja za novogradnje, Gajšek Franc, strojni tehnik, pripravnik v kadro vsko-splošnem sektorju in Veršnak Ivana, dipl. ekonomist iz ekonomsko-organi-zacijskega sektorja.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
V JLA so odšli:
Landero Ladislav, Šturbelj Alojz, Urbič Vladimir, vsi KV obratni elektrikarji in Jug Zdravko, KV elektromehanik, vsi iz elek-troobrata, Recko Stanislav in Lesjak Franc, oba NK delavca iz livarne sive litine, Kreuh Milan, PK kurjač plinskih peči iz livarne sive litine, Verbič Stanislav,
strojni inženir iz priprave dela 114. panoge, Tomšič Vladimir, KV strugar in Goričanec Štefan, KV varilec, oba iz obdelovalnice valjev, Pevec Anton, Slakan Milan, Lubej Zdenko in Zapušek Jože, vsi KV strojni ključavničarji iz mehanične delavnice, Verk Marjan, NK delavec iz valjarne I, File j Venčeslav, PK žerjavovodja, Mohar Ivan, PK avtogeni -rezalec in Vodeb Anton, NK delavec, vsi iz valjarne II, Drobne Marjan, KV valjar iz jeklovleka, Iskrač Franc, NK delavec iz jeklarne I in Primc Alojz, dipl. ekonomist iz komercialnega sektorja.
Po lastni želji je odšel iz delovne organizacije:
Šacer Franc, strojni tehnik iz vzdrževanja.
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Šket Alojzija, NK delavka iz komunale, Arbajter Franc, NK delavec iz obdelovalnice litine, Cencelj Frančiška, NS uslužbenka iz -skladišča prodaje, Tomuši-lovič Branko, strojni tehnik iz konstrukcijskega biroja in Godiceli Zdenka, administrativni tehnik, pripravnik iz kadrovsko-splošnega sektorja (v redni študij).
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Zavšek Jakob, PK kretničar in Markanovič Ivica, NK delavec, oba iz prometa, Kristan Stanislav, PK žerjavovodja in Trgovčič Bogdan, NK delavec, oba iz jeklarne II, Ristič Milan, KV mizar, Lu-gomerski Aleksander, NK delavec, Šubašič Nenad, NK delavec, Pridiojčič Smail, NK delavec, vsi iz livarne sive litine, Planiko Konrad, Žnidarič Miran, Jošt Franc, Isič Smail, Budimlja Mirko in D-račič Kasim, vsi NK delavci iz valjarne I, Grba Petar, KV mehanik, livarna I, Valent Stevan, Valent Djuro, Tadič Blaž, Simič Simo, Baranja Jožef in Baranja Milan, vsi NK delavci i-z livarne valjev, Kundit Slobodan, NK delavec iz jeklarne I, Lubej Ivan, PK žerjavovodja iz valjarne II, Čoki Alojz, Kolar Viktor in Panič Željko, vsi NK delavci iz valjarne II, Mikez Željko, KV strugar in Je-rerrnič Ljubomir, PK -strugar, oba iiz Obdelovalnice litine, Hribar Ernest in Mesarič Srečko, oba NK delavca iz elektroplavža, Jezov-šek Slavko, KV strugar iz mehanične delavnice in Lipovšek Majda, KV natakarica iz gostinske enote.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Kočar Bogdan iz elektroobrata, Urbič Vlado iz elektroobrata, Po-lajžer Vinko iz jeklarne I, Petru-šič Srečko iz mehanične -delavnice, Šalamon Anton iz valjarne I, Kanji-r Janko iz livarne valjev, Štor Terezija iz finančnega sektorja in Grubenšek Franc iz priprave proizvodnje 117. panoge.
Vsem želimo mnogo družinske sreče !
Naraščaj v družini so dobili:
Kolšek Štefan iz jeklarne I, Leskovšek Jakob iz ekspedita, Senica Anton iz valjarne II, Zavšek Ivan iz mehanične delvanice, Simovič Dragan iz OTK in Simovič Vera iz finančnega sektorja, Polšak Stane iz valjarne I, Tacer Marjan iz livarne valjev.
Vsem iskreno čestitamo!
V MESECU SEPTEMBRU JE BILA UPOKOJENA
KOSTANJŠEK ANA, rojena 16.
7.	1925 v Bukovju pri Šentjurju, sedaj -stanuje v Krajnčah pri Šentjurju. Med NOB je sodelovala od 1. 9. 1944 do 15. 5. 1945. Dne
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očka
VINKA STRAŠEKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom — predvsem družini ALOJZA ŽIBRETA — prijateljem in znancem, ki so ga s,premili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence.
Hvala tov. ŠTEFANČIČU in tov. PREGLJU za poslovilne besede ob preranem grobu, godbi na pihala in vsem, ki so sočustvovali z nama v najtežjih trenutkih.
POSEBNA ZAHVALA SOSTANOVALCEM V STANOVANJSKEM BLOKU ŠTORE 140
Vsem stanovalcem se prisrčno zahvaljujem za iskreno sožalje in denarno pomoč, ki ste mi jo nudili ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očka.
Žalujoča žena Betka in hčerka Ljubica
Iz dnevnika amaterskega gledališča »ŽELEZAR«
Naši gledališčniki so bili v teh dneh v gosteh v SR Srbiji. Z Župančičevo »Veroniko Deseniško« so gostovali v Kraševcu in Pa-ra-či-nu. Več o tem popotovanju bomo zapisali -v naslednjem Žele-zarj-u.
Na zadnji seji upravnega odbora gledališča so potrdili tudi program dela do konca letošnjega leta. Najprej je na vrsti premiera kriminalne zgodbe »Sam «sebi sovražnik«, nato pa bodo stekle vaje za novoletno prireditev. Gledališko predstavo za to priložnost bo pripravila Marija Ramšak.
čič-jco
16. 9. 1968 se je zaposlila v Železarni Štore — stanovanj sko-grad-
beni enoti kot čistilka in je bila
4.	9. 1974 zaradi slabega zdravja upokojena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA HRASTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovane vence, cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala govornikoma tov. Šeliga Vinku in tov. Kopin-šku, sindikalni organizaciji in upravi železarne, elektroobratu, godbi na pihala ter društvu upokojencev.
Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala.
žalujoči otroci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta ANTONA SIMONČIČA
se zahvaljujejmo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrekli sožalje.
Najlepša hvala sindikalnemu odboru, kolektivu elektrodelavni-ce, godbi na pihala in pogrebnemu odboru železarne Štore.
Posebno se zahvaljujejmo govornikom tov. Renčelj Vladu in tov. Kopinšku za poslovilne be-sede
Žalujoča sinova z družinama
ZAHVALA
Kruto usoda je posegla v naše življenje in nam iztrgala ljubega moža, ata in starega ata
JAKOBA BALASKOVIČA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili v prerani grob.
Iskrena hvala tov. Krumpaku in tov. Leskovšku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebno hvalo smo dolžni tov. Krumpaku in gasilcem iz štor za pomoč in izkazano zadnjo čast pokojniku.
Najlepša hvala sindikalnemu odboru, kolektivu Železarne štore, godbi in pevcem za žalostin-ke ter pogrebnemu odboru železarne Štore.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
žalujoči: žena in hčerki z družinama
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.