z LETNIH SKUPŠČIN SVETOV „SVOBOD" IN PROSVETNIH DRVSTEV Sueti Svobod, prosvetna društva-podali obračun Izmed šestnaistlh je štmnajsi društev v celjski občini brez lastne strehe To je bila ena izmed glavnih ugoto­ vitev, ki sicer ni nova, na redni lelni skupščini Sveta »Svobod« in prosvetnih društev v celjski občini. Ta ugotovitev pa je temeljni vzrok, da društva na področju celjske občine niso dosegla še večjih uspehov, da spričo gostote nase­ ljenosti nimaJ9 večjega števila članstva PRETESNA SUKNJA Najbrž je naslov nekoliko čuden za razpravljanje o delu »Svobod« in pro­ svetnih društev v našem okraju, je pa primeren. Na vseh skupščinah občin­ skih svetov »Svobod« in prosvetnih društev, ki se odvijajo te dni po okraju, prevladuje ena izmed poglavitnih ugo­ tovitev, da je v večini društev okvir dejavnosti preozek. Dejavnost teh dru­ štev je pretesna za potrebe delovnih ljudi in njih pričakovanja od teh pro­ svetnih organizacij. Le malo je izjem, da bi društva, ki delujejo izven važnej­ ših kulturnih in industrijskih središč, prestopila meje dejavnosti raznih pro- sve.tnih skupin iz preteklosti. Društva so svojo dejavnost preveč omejila. Po­ nekod se ukvarjajo samo s petjem, drugje zgolj z dramatskimi poizkusi, drugje spet z godbami itd. Cista ama- tersko-umetniška dejavnost pa ni na­ men niti glavni cilj prosvetnih in kul­ turnih društev v današnjem času. Kjer so ostali le pri teh zvrsteh delovanja, so ostali na zastarelem nivoju prosvet­ nega življenja, od katerega ni ravno največ koristi. Zakaj? Zato, ker je razvoj družbenega, pred­ vsem ,pa gospodarskega življenja pri nas tako močno razgibal množice, da je nemogoče soditi taka društva, ki ne najdejo vzporedne poti, za uspešna. Nihče ne bo nikoli imel želje, da bi podcenjeval vrednosti čistega kultur­ nega delovanja, trdimo pa lahko, da ljudje sami danes čutijo, da je samo ta, enostransko umerjena dejavnost društev postala odločno preozka. Na skupščinah svetov »Svobod« in prosvetnih društev so vedno znova mo­ rali ugotoviti, da je skrb za izobraže­ vanje delovnih ljudi prešibka. To pa je področje, ki bi mu morala društva po­ svetiti največ pozornosti. Za to delo bo treba veliko več naporov, več iznajd­ ljivosti, in prizadevnosti, kajti veselje do petja, igranja, nastopanja itd., je v ljudeh že dokaj razgibano. Na teh po­ dročjih so oblike že ustaljene, medtem ko na najvažnejšem področju, vzgoji in izobraževanju, še nimajo kdo ve kako velikih izkušenj. Ce pogledamo v preteklost, so bila prosvetna društva vedno steber na­ predka in tudi najbolj uspešno pro­ pagandno sredstvo sleherne organiza­ cije, ki jih je ustanavljala. Taka dru­ štva so bila vodnik v časih prebujanja slovenske nacionalne zavesti, pozneje središče razvoja naprednih idej za zma­ go delavskega razreda. Tako vlogo mo­ rajo imeti tudi danes. Biti morajo sre­ dišče vsega dogajanja in vodnik k vedno večjim uspehom v razvoju so­ cializma pri nas. Ne rečem, da ni pomembno, če so nekje odigrali toliko in toliko iger, če so pevski zbori imeli vrsto uspelih na­ stopov, če so godbe tekmovale itd. To je bilo in bo ostalo važno in pomemb­ no. Toda ne smemo pozabiti, da razvoj danes zahteva od nas veliko več, da zahteva znanje, razgledanost in prož­ nost duha — te pa našim ljudem z uspehom lahko nudijo naša prosvetna društva in »Svobode«. Kot sem že omenil, skrb in prizadev­ nost za izobraževanje je premajhna. Cim bolj je kje potrebna, tem manjša je. V mestih in industrijskih središčih je mnogo več pogojev za spontano iz­ obraževanje, veliko jnanj na podeželju in manjših krajih. Poleg tega v od­ daljenejših krajih ni potrebnega sode­ lovanja. Na primer: Kmetijska zadruge delujejo v tej smeri preko svojil kul­ turno prosvetnih odsekov, mladina si prizadeva zase, gasilska društva so tudi zaprta preveč v svoj krog, prosvetni delavci ne najdejo poti do ljudi ali pa narobe. To razbija že itak slabotne sile na podeželju. Ce je kje, potem je ravno v teh krajih potrebna združitev sil in tesno sodelovanje. Celje si lahko pri­ vošči delitev sil. Ce tu deluje Komor­ ni zbor in teži k vrhunskim uspehom, deluje tudi Ljudska univerza in to uspešno, deluje pa tudi šola za od­ rasle. V Celju je ljudi dovolj, tako teh, ki vodijo razne sekcije, tako onih, ki v njih sodelujejo. Ob koncu je treba nekaj priznati. To, da so skoraj povsod sami opazili praznine v svojem delu, je že velik uspeh. Težje bo tam, kjer tega še niso ugotovili. Tam, kjer vedo, da bo treba skrb za izobraževanje povečati, da bo treba združiti vse sile, da bo treba razširiti dejavnost društev, tam so že na poti, da to storijo. In čim prej bodo to storili, toliko hitreje bodo naša pro­ svetna društva podeseterila pomen in vlogo svojega delovanja. J. K. in da je delovanje prosvetnih društev manjše, ko bi ga za tretje mesto v Slo­ veniji pričakovali. Na skupščini so razpravljali o delu društev celjske občine v preteklem letu in ugotovili, da je bilt> delo plodno v vseh društvih, nekoliko manj pa v iVIed- logu in Skofji vasi, ki tudi na skupščino nista poslali svojih zastopnikov. Tudi v Celju so govorili o tem, da društva iz­ ven mestnega središče še niso dosegla potrebne širine dejavnosti in da izobra­ ževalno delo še ni razgibano. Sole za odrasle imajo doslej le v Celju in Sto- rah. Za izobraževanje zelo dobro skrbi Ljudska univerza, ki je l»{os osvojila nove oblike dela s tem da je zaintere­ sirala celotna podjetja za kolektiven vstop v Ljudsko univerzo, ter si s tem zagotovila ve6'ji krog slušateljev. V Celju so dobro napredovale pevske in glasbene sekcije, obilo uspehov be­ ležijo odseki srednjih šol v okviru »Svo­ bod«, drc^mski odseki v Zagradu, Štorahs Trnovi j ah in Kompolah, zadnje čase tudi v Celju in pa obe glasbeni šoli pri ^Svobodi« in društvu »France Preše­ ren«. Knjižnic je v občini 9, od teh dve večji, ena v Celju druga v Štorah, medtem ko so druge v težavah, ker ni­ majo sredstev za nove knjige, krog či- tateljev pa se zaradi premajhne izbire vedno bolj krči. Sicer pa so si bili edini, da so uspehi društev in odsekov spričo težav, ki jih srečujejo, še itak zadovoljivi. V celj­ ski oibčini ni nobenega društva, razen »Svobode« v Storah, ki bi imelo lastno- streho, še manj: tisti prostori,^ v kate­ rih gostujejo so premajhni, ali pa tudi teh ni. Pod sedanjimi pogoji obstoječi odseki le s težavo delujejo, da pa bi se društva številčno razmahnila, spričo teh okolnosti ni mogoče misliti, čeprav bi bilo to potrebno. Na skupščini so sprejeli vrsto skle­ pov. Poleg naloge, ki naj jo novoizvo­ ljeni svet v pogledu prostorov resno zagrabi, so sklenili tudi, da poživijo prizadevanje za čim širše izobraževalno delo in nudijo Ljudski univerzi vso po­ moč, kultumoumetniško delovanje pa usmerijo predvsem v kvaliteto. Drobci zaključne celote Shakespeare, iVIacbeth; CG ob premieri 17. I. in ponovitvi 19. I. 1957 Priredba in režija: Andrej Hieng; Scena: Sveta Jovanovič; Glas prve vešče Ma­ rijan Dolinar; Glas druf;e vešče: Tone. Terpin; Glas tretje vešče: Slavko Belak; Macbeth: Pavle Jeršin in Albin Penko; Banquo: Slavko Strnad; Macduff: Janez Eržen; Kraj Duncan: Pavle Jeršin ali Albin Penko; Mak^ilm: Sandi Krošl; Lady Mac-bethova; Mara Cernetova ali Angelca Hlebcetova; Sluga: Avgust Se- dej; Lcnox: Slavko Belak: Donalbain: Vlado Novak; Morilec: Tone Trpin; Sey- ton: Janez Škof: Zdravnik: Marijan Do­ linar; Dvornica: Nada Božič^va. Sode­ lujejo še drngi poklicni in amaterski igralci. Ce govorimo o Shakespearovih ustva­ ritvah kot o posebnosti v svetovni književnosti, lahko rečemo o njegovem IVIacbethu, da zavzema celo v njego­ vem ciklu svojevrstno mesto. Kolikor vemo, Shakespeare "ni bil nikoli na Škotskem, a kljub temu je pričaral vzdušje škotskih visokoravni in ljudi iz tega okolja v dognani zaokroženosti. Toda posebnost njegovega Macbetha Prizor iz »Macbetha« ni v zunanji dognanosti, temveč v lo­ gični doslednosti notranji gradnje, v razvoju značaja glavnega junaka. Delo je strnjena celota, brez nepotrebnih dodatkov in zato težko utrpi sleherno prirejanje. V strogi logični zapored­ nosti sledijo prizori, ki razkrivajo po­ četja in predvsem duševnost junaka, ki si je z umorom pridobil prestol, mo­ tiv, ki ga Shakespeare obravnava že v Rihardu III., a z razločkom, da je Ri- hard III. zločinec f.e z vsega početka, medtem ko IVIacbeth to šele postaja. Nerazumljivo je, iz kakšnega nagiba si je prireditelj prizadeval, da bi iz že zaokrožene celote izvlekel samo rdečo nit, in kakor je nerazumljiv že sam nagib, toliko manj razumljiva pjostane v takšni priredbi dramska uprizoritev. Ne samo gledalcem, tudi odrskim pred- stavljalcem je postal Macbeth zagonet- ka, v kateri niso mogli slediti tragič- nosti človeka, ki zaradi zločinskega slavohlepja izgublja tla pod nogami in brede po krvi, dokler da v njej sam ne utone. Režiserju je uspelo dokazati, da mu je predstava nudila prijetno možnost: odrsko dogajanje je razvil v širokem zamahu, v preširokem za tako okrnjen« dramo. Prostranost dogajanja in temp% sta zabrisala doslednost in razumlji­ vost, strnjena zgoščenost pa je prikraj- šala logičnost in verjetnost junakove­ ga duševnega razvoja. Scenograf je odlično prislikal pustot* škotske visokoravni, ki tone v polmra­ ku, na pol zastrta in skrivnostna; tudi ostala prizorišča so povsem primerna, čeprav ne presegajo scenaristove iz- vajene spretnosti; zelo spretno name­ ščen pa je kožuhovinast blazinjak, le škoda, da v režijski koncepciji ni bil dovolj izkoriščen. Prizori z veščami so malo preveč za­ nemarjeni. Čeprav so vešče res bolj zato, da ustvarjajo vzdušje, bi le bil» potrebno, da bi bil njihov tekst bolj razumljiv, posebej v prieoru, ko na­ povedujejo usodo, kjer je njihova vloga skoraj tolikšna kot Duhova v Ham­ letu. Dvojno utelešenje naslovnih vlog nam predstavi dvojno dojemanje tra­ gedije. Pavle Jeršin in iVIara Cernetova sta zgradila svoji vlogi predvsen* z vnanjimi izraznimi sredstvi, medtem k© sta Albin Penko in Angelca Hlebcetova poudarila notranje nagibe obeh vlog. Razumljivo je, da Shakespearovemu Macbethu odgovarja notranji izraz, to­ da v priredbi je tudi gradnja vlog na zunanjih efektih zavzela primemo me­ sto. Pavle Jeršin je z uglajenostjo iz­ vedel svojo vlogo in iVIara Cernetova se je z vsakim gibom zlivala z njim. Toda njuna igra nam ni dala čutiti notranje teže obeh oseb, katero sta dala Albin Penko z gorostasno silovitostjo, ki se vda v usodo zločinca in se ugo- nablja v strahu, kakršnega je sposo­ ben človek velikih dejanj in Angelca Hlebcetova z žensko doslednostjo in zavestjo namena, z močjo šibkejšega spola, katero zlomijo dogodki telesn« in duševno prav tako silovito, koUkor odločen je bil njen namen. Dejansko je težko soditi o ostalih vlogah iz zlomljene perspektive, ko bi po Shakespearu morale biti enote r enoti, a so po režijski zasnovi postale celote v drobcih. Dovolimo si torej, da omenimo samo najpotrebnejše. Jeršin je v vlogi kralja močnejši kot Penk« in boljši kot v svojem IVIacbethu. Slav­ ko Strnad ostane precej medel, toda k vsemu je morda kriva precej še na­ poved vešč, ki se dejansko nanaša na čas angleške zgodovine po letu 1603, ko je tudi na Angleškem vladal Ja­ kob I, škotski kralj, ki je izhajal iz Banquovega rodu. Janez Eržen je v prizorih krvoločnega Macduffa prene- žen. Tu si dovolimo mimogrede pri­ pomniti, da se ne da vse opraviti z očmi, na katere Eržen ali pozabi ali pa z njimi preveč poudarno igra. Se Janez Skof je učinkovit, čeprav ne t vodilni vlogi in njegovo sporočilo, da je kraljica mrtva, je eden majhnih, a silovitih odrskih učinkov. Macbeth na celjskih odrskih deskah, druga uprizoritev v Sloveniji, je ostal občinstvu še vedno neznan. Manjka mu bistvo in manjka mu tista doslednost tragedije zločinskega slavohlepja, na kateri sloni vsa Shakespearova zamisel in zasnova logičnega duševnega razvo­ ja osebe, ki doseže z zločinom, kar mo­ ra z zločinom ohranjati, a je v njem tako malo zločinskega, da ga strah vodi v krvava dejanja, ki mu ne morejo po- m.agati. Ne samo to, da je tragedija okrnjena v tragično balado o samotnem človeku, tiidi to, kar je prireditelj ohranil, je bilo nerazumljivo celo v be­ sednem delu, ker je zaradi prevelikega tempa smisel besedi skopnel. Kdor ni poznal Macbetha že prej, ga tudi po­ slej ne pozna. Bert Zavodnik V bodoee vec skrbi za iz­ obraževanje v laški občini Na nedavni skupščini Občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v Laškem so poleg številnih uspehov ugotovili tudi vrsto slabosti. Pred^^sem so ugotovili, da izobraževalno delo ni bilo najboljše, čeprav si je svet s po­ močjo izobraževalne komisije zelo pri­ zadeval. Bilo je premalo pomoči ob­ činskega sindikalnega sveta, sindikal­ nih podružnic in političnih forlimov, zato tudi niso uspeli ustanoviti šole za odrasle. Sklenili so, da morajo to storiti letos do jeseni. Delo ljudskih univerz se razvija sa­ mo v Laškem, v rudniku in Rimskih Toplicah, medtem ko v šestih društvih te sekcije nimajo. Predavanj sicer niso imeli veliko, razen zadnje čase v rud­ niku.- Sklenili so, da bodo v bodoče po­ svečali več skrbi izobraževanju ljudi in bodo predavatelje pošiljali tudi v tista društva, kjer nimajo sekcij Ljudske univerze. ^Nabavili so si ozkotračni zvočni kinoprojektor, imajo na razpo­ lago tudi aparate za predvajanje diapo­ zitivov, vse to pa bo vsebino predavanj poživilo. Izobraževalne sekcije pri dru­ štvih se bodo v bodoče povezale s kmetijskimi zadrugami in nudile po­ moč njihovim kulturno prosvetnim od­ sekom. Tudi šahovske sekcije so imele lepe uspehe. Najmočnejša je laška, saj šteje nad 120 aktivnih članov. Lepo so se odrezale dramatske sku­ pine, ki so v preteklem letu uprizorile 15 raznih del. To pa navkljub težavam, ki jih imajo. Pevskih zborov je v ob­ čini sedem, ki skupaj štejejo nad 180 članov. »Svoboda« pri rudniku ima svojo godbo na pihala, ki se še vedno bori z materialnimi težaYami in ne ve kdo ji bo končno le priskočil na po­ moč? Nadalje so ugotovili, da je bil denar, ko je Društvo prijateljev mladine ku­ pilo instrumente za dva tamburaška orkestra, slabo naložen. Instrumenti le­ žijo v omarah neizkoriščeni. Sklenili so, da' bodo eno garnituro dali »Svo­ bodi« pri rudniku, kjer imajo pogoje za ustanovitev tamburaškega orkestra. V poročilih in razpravi so navajali še vrsto ^drugih pomanjkljivosti in tudi uspehov. Med največje uspehe sodi kulturni festival, ki so ga lani z zdru­ ženimi močmi organizirali ob občinskem prazniku. Imeli so tudi goste — pevce s Koroškega, drugače pa so njihovi od­ seki med letom sodelovali pri vseh proslavah in svečanostih v Laškem in okolici. K. T., V Kanjicflh so si nobrali lepe izKušnje Leto dni dela občinskega sveta zveze Svobod in prosvetnih društev konjiške občine je pokazalo, da je ta organ kljulb začetnim napakam dosegel precej do­ brih uspehov na različnih p>odročjih de­ la. Najbolj razveseljivo pri tem je dej­ stvo, da je bil v stalnih stikih z od­ borniki v društvih, člani sveta so več­ krat obiskali vodstva društev, jim .po­ magali, svetovali in tako pomagali re­ ševati nastajajoče probleme. Največ de­ la pri tem je ležalo na predsedniku, tov. Casl Stanetu, ki je poznan kot dolgo­ letni aktivni delavec na področju kul­ turno prosvetnega delovanja. Okrog vsega dela sveta pa je potrebno pouda­ riti, da so imeli polno razumevanje tu­ di ostali občinski organi. To velja tako za politične org^izacije kot tudi za sa­ mo občino, ki mu je dala v obliki dota­ cije 200.000 din, razen tega pa še pose­ bej sto tisočakov za knjižnice. Tako je na eni strani aktivno delo članov sve­ ta ter sodelovanje z društvi, na drugi pa materialna pomoč občine dalo do­ volj močno osnovo zato, da se je delo tega tako važnega činitelja izobraževal­ nega in kulturno zabavnega dela v ob­ čini lahko uspešno razvijalo. Seveda so pri tem bile tudi nekatere slabe strani, ki pa na splošne uspehe niso mogli vplivati. Velik napredek je bil lani dosežen v splošnem izobraževanju, saj je na pod­ ročju občine bilo med letom nad 50 predavanj, ki jih je obiskalo več kot 30CO poslušalcev. Za letošnjo sezono pa je posebna komsiija tudi že sestavila okviren program izobraževanja, ki so ga društva že pričela izvajati. Teme predavanj in drugih oblik izobraževa­ nja so prilagojene konkretnim prilikam, pa tudi dosedanjemu znanju pKJslušal- cev. Da je tak način najbolj uspešen, kažejo primeri v zadnjem mesecu, kjer so nekatera predavanja bila dokaj do­ bro obiskana v ZiČah, Stranicah itd. Podobno je, tudi s knjižnicami v obči­ ni. Sicer se še vedno bore z material­ nimi vprašanji, pa tudi s prostori in vodenjem kartotek, toda prav ob moral­ ni, finančni in strokovni pomoči občin­ skega sveta se je tudi na tem področju večina povsod stanje popravilo. Od ostalih dejavnosti kaže omeniti tudi vedno večje zanimanje mladine za sodelovanje pri pevskih zborih, igrah, pri godbah itd. V Konjicah aktivno dela mladinski pevski zbor mladih za­ družnikov, v Vitanju pa pionirski zbor. V Skomarju na Pohorju, rojstnem kra­ ju pohorskega pesnika Jurija Vodovni- ka pa so ustanovili folklorni in lut­ karski odsek, ki Cba dobro delata ob sodelovanju mladih ljudi iz tega dela Pohorja. Celjski godalni orkester, ki ga vodi prof. Dušan Sajicia^ Mladi harmonikarji so presenetili Zanimanje za umetno igranje na har­ moniki je veliko sirom sveta, zato tudi ni čudno, če si ta vrsta kulturno pro­ svetnega udejstvovanja naše mladine utira široka pota tudi v Celju. Tudi v Celju se goji uspešno ta vrsta glasbe. To je pokazal zelo uspeli nastop celjskih mladih harmonikarjev iz šole znanega celjskega glasbenega pedagoga tov. Oskarja Leskovška. Sicer smo pred leti zasledili začetke te vrste glasbene dejavnosti v Celju že pod vodstvom propagatorja harmonikarske glasbe tov. Cirila Rakuša. Mladi harmonikarji so se predstavili našemu občinstvu — mnogi v že kar dovršenejši formi — preteklo nedeljo, dne 20. januarja t. 1. Prosvetno društvo iz Te zna v Novem Celju V nedeljo so bolnikom v Novem Ce­ lju priredili prijeten kulturni spored člani delavskega puosvetnega društva iz Tezna pri Mariboru. Nastopili so: pevski zbor, tamburaški zbor in mla­ dinska godba na pihala. Bolniki so bUi nad izvaijanjem vseh treh odsekov dru­ štva zelo navdušeni ter čutijo globoko zahvalnost, ko so jim s pesmijo in glasibo za nekaj ur pomagali pregnati misel na bolezen. Zato se jim toplo za­ hvaljujejo, hkrati pa upajo, da bodo tudi druga društva posnemala tovariše iz Tezna. D. K. v Narodnem domu v Celju. Kakor je znano, zajema Glasbena šola DPD Svo­ boda v Celju v svoji harmonikarski sekciji leno število navdušenih mladih ljudi v starosti od 7. do 14. leta, ki se na tem področju z velikim interesom udejstvujejo, lepo razvijajo in so mno­ gi na nedeljskem koncertu s vojim le­ pim nastopom oziroma samozavestnim igranjem prijetno presenetili. Celoten spored so izvajali pred občinstvom ne­ moteno, nudil je prav zadovoljiv vpo­ gled v prizadevanja šole, razvojne mož­ nosti posameznih gojencev in metod« dela in je bil tudi s tega vidika nastop celjskih mladih harmonikarjev prav zanimiv. Nastopilo je okrog 25 gojen­ cev z različnimi domačini in tujimi deli, skladbe za harmonikarski zbor pa pa je priredil njih učitelj Leskovšek. Starši, prijatelji otrok, otroci in osta­ lo občinstvo, ki so napolnili veliko dvo­ rano Narodnega doma 'do zadnjega ko­ tička, so sledili izvajanju nastopajočik z vidnim zanimanjem in niso štediM z javnim izražanjem svojega zadovolj­ stva. Tako je tudi prav! Sodelovanje dvorane z odrom je bil« tesno, aktivno in vzpodbudno, kar se je odražajo v samozavesti nastopajočik in njih dinamičnosti. Vsekakor bi veljalo poudariti, da bt bilo treba podobne nastope v čim ožji duševni povezavi nasptopajočih z ob­ činstvom v našem mestu še nadalje gojiti in jih prirejati. A. P.