LETO YEAR 42 NOVEMBER 1993 Naslovna slika:Slovesno bogoslužje ob priliki srebrnega jubileja slovenske cerkve v Melbournu. Na sliki je p. provincial Polikarp, na njegovi levici je p. Tone, desnici pa p.Bazilij. + + + DOBIL sem telefonski klic. Iz NSW je nekdo klical uredništvo MISLI in mi kot uredniku pošteno podkuril. "Štiri jubileje praznujemo letos, Misli pa pišejo samo o melbournskem...'' mi je poočital. Krivica pa taka! Diskriminacija prve vrste, itd ... Ni počakal na moje pojasnilo — zaprl je telefon in niti svojega imena mi ni privohbH. Menda je bil naročnik in je imel sveto pravico kaj reči. Če si izposojuje vsako Številko sproti od soseda, si je Se to pravico izposodil. — Naj pa tu odgovorim, ker njemu nisem mogel! Tako NSl/V kot S A omenjata v kroniki o svojih obletnicah, dasi za objavo nisem prejel nobenih fotografij, ne od zidave, ne od letošnjih slovesnosti. Ker se mi zdi, da je vsaj srebrni jubilej (25 let) le vredna obletnica in zasluzi vet kot zgolj o-membo, sem objavil slike zidave in v dveh t lan k ih nekaj zgodovinskih podatkov, ki ne smejo v pozabo. Spominjam se, da smo kaj skromno praznovali desetletnico nate cerkvice, dvajsetletnice pa ne,ker je preblizu srebrnemu jubileju. O Sv. Rafaelu se bo kdo moral razpisati tez pet let, adelaidska Sveta Druhna pa bo v srebru šele Čez 15 let. Kdor bo takrat urednik MISLI, bo gotovo rad nudil nekaj strani na razpolago srebrnemu jubileju. — Urednik in upravnik mis li G KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr .M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za nimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtorje duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnik:a — LegišEa. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otroški bolnišnici. Cena 10 dolarjev. (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Austialia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic- 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18,- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay out): MISLI. 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141 5 l;) M ! ^6Čove&6e On Leto 42 Št. 11 NOVEMBER 1993 Advent — uresničevanje skladnosti — Po Božji besedi — stran 289 Dan vseh živih — F. S. Finžgar — stran 290 Nekaj vrstic pred odhodom — P. prov. Polikarp — stran 291 November — Po Francu Sodji — stran 291 Bog predaleč — bližnji preblizu — črtica p. Bernarda — stran 292 Matica naših pokojnih 1993 — stran 294 Slovenske verne duše — pesem — Marjan Jakopič — stran 296 Obnavljamo Zavod sv. Stanislava — + Dr. Alojzij Šuštar — stran 297 Slovenija je priredila Teden za življenje — V Družini poroda/ Jože Zadravec — stran 298 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 300 Izpod Triglava — stran 302 Edinost, sreča, sprava . . . Sprava z mrtvimi — P. Tone — stran 304 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij —stran 306 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 309 Naše nabirke — stran 309 Anglo-slovenska rovtarska dežela — jz v Družini — stran 310 Središče svete Družine, Adelaide - P. Janez - stran 312 Zamejski fant — pesem — I. Burnik — stran 313 Z vseh vetrov — stran 314 Kotiček naših mladih — stran 316 Križem avstralske Slovenije — stran 317 pa spet nekaj uvoženega iz ^ Republike Slovenije — stran 320j ADVENT - URESNIČEVANJE SKLADNOSTI L JUDJE smo že od rojstva pogojeni z raznimi pričakovanji. Okoliščine nam govorijo, kaj potrebujemo, kaj želimo, kaj pričakujemo od stvari, ustanov, družbe, življenja in kontno — od nas samih. Ne traja pa prav dolgo, ko ugotovimo razliko med pričakovanjem in svojo resnično izkulnjo. Pretrgani odnosi z ljubljeno osebo, s prijateljem, z družino, z domovino... nas hitro postavijo v svet krute resničnosti, ki je vse drugačna od naših sanj in želja. Razdalja med pričakovanji in resničnostjo je zelo velika in vtasih polna bolečin. Čutimo, da bi morali biti ljubljeni in zavarovani, pa smo tolikokrat zapuščeni; Čutimo, da bi naše življenje moralo imeti globok smisel in da bi morali nekomu pripadati, pa smo večkrat tako osamljeni in brez korenin; vemo, da so ustanove med nami zato, da bi nam pomagale pri zdravi rasti, pa smo mnogokrat razočarani nad njimi. To je boleča ugotovitev. Globoko v nas je — kljub vsej dvojnosti, ki nas razpenja med zlo in dobro, med ljubezen in sovraštvo — zapisano hrepenenje in pričakovanje. Bog sam se nam je v tisti prvi božični noti približal s poslanico miru: “Mir ljudem na zemlji!. . .” Uporabljena beseda za mir — SALOM — ne pomeni samo navaden mir, ampak harmonijo celote, posameznika in naroda kot celote. Pomeni blagostanje, pomeni vse dobro vsem. To je vizija, kjer je nasilje zaužito v pravičnosti, kjer sta duh in telo v skladnem razmerju, kjer so v organizmu vsi pomembni deli enako vazni. Danes, ko živimo v tako razdrobljenem svetu, pozabljamo in izgubljamo izpred oči to harmonijo življenja. Nič hudega sluteč prezremo svojo poklicanost v skladnost, brez katere je težko imeti družino, župnijo ali kakršnokoli organizirano skupnost, kamor je Človek tako zelo naravnan. Naj naše adventno pričakovanje Gospodovega prihoda uravna in uresniči tudi te, za srečno življenje posameznika in vsega Človeštva tako važne pogoje. BAN VSEH ŽIVIH PA zapojo zvonovi na Vse svete. Slovesno, veselo potrkavajo. Ljudstvo gre v cerkev vse pražnje: bele rute se bleste, Židane; vesele obleke, kakor bi šle na svatbo. Saj gredo v cerkev, da pozdravijo brate in sestre na nebeški svatovščini. Vsak svojega patrona, svojo patrono: sv. Janeza in Tomaža, Primoža in Felicijana, pa Marijo in Magdaleno, Uršulo in tisoč devic -mučenic, deklico Nežo in kmetico Radgand - sto in sto imen veselih nebeščanov. To je dan vseh živih, triumf zmagovalcev! Pa hitro sc nagne jesensko sonce. Iz lin se oglasijo zvonovi; nič več slovesno: počasi, žalostno, zategnjeno. Spet vro množice k fari, vse v črnem. Zidane bele rute so izginile. Žalna obleka povsod. Pogledaš po cerkvi - vse kakor pregrnjeno z mrvaškim prtom. In tedaj molijo, molijo očenaš za očenašem za ranjke. Nato na grobovih vse kleči, svečke gore, solze teko, zvonovi pa jokajo, jokajo... Večer se bliža. Se bolj živo zagore svečke, vse pokopališče je morje lučic, morje ljubečih src -en sam plamen ljubezni. Počasi se trgajo ljudje od grobov. Zamišljeni gredo na domove. Tam nič šale, nič smeha. Onstranstvo čutijo, z rajnimi sc pogovarjajo, v mislih, v ljubezni kot nekdaj. Večerja ni taka kakor na praznik. Hitro pojedo. Gospodar vstane - zvonovi so ga poklicali - sname s stene rožni venec. Zvoni, zvoni, dolgo, dolgo v noč. Družine po vasi kleče in molijo vse tri dele rožnega venca. In še in še očenaše: za očeta, za mater, za tete in botre, za sina padlega v vojni... Nato se tiho poizgube po sobah in ležejo in še in še jih spremlja večnost: nebesa, vice, morda... Bog nas varuj! Ni še svita zjutraj. Ob trdi temi se spet oglasijo zvonovi. Vsa družina se zbere in spet molitev, molitev, dolga in iskrena kot prejšnji večer. Ko se vrnejo vnovič s pokopališča, že čakajo na gospodinjo "prešcarji" - revni dečki, bajtarski in gostaški; bisage im^o in vreče; milodarov prosijo - za duše v vicah. Gospodinja deli hlebčke - "prešce" - za duše v vicah, za večni mir in pokoj naših... To so duše našega naroda, ki žive iz vere. Smrt boli, toda njih smrt ni obup - je sveto upanje. FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR Kot koklja svoja piščeta varuje farna cerkvica grobove svojih vernih . . . /Bele vode Dri Šoštanju/ DRAGI ROJAKI! Ko se po enomesečnem bivanju v Avstraliji vračam v Slovenijo, Čutim prijetno dolžnost, da se zahvalim svojim redovnim sobratom in sestrama v Sydneyu. Vsi so mi z veliko pristne dobrote omogočili prijetna in zanimiva srečanja s slovenskimi rojaki na peti celini. Prisrčna hvala seveda tudi vsem slovenskim skupnostim, družinam in posameznikom za izraze iskrene pozornosti ob obhajanjih jubilejev štirih slovenskih cerkva v Avstraliji, pa tudi ob drugih priložnostih. Vse prisrčno pozdravljam in želim vsem polno mero Gospodovega blagoslova in Marijinega varstva. Slovenstvo in krščanstvo sta vrednoti. Oboje naj rojaki pod Južnim križem ohranjajo zase in svojim potomcem! 1 a*-**-' C-o 'V tl t X o A/s/ p. Polikarp Brolih, ^ ' 1 7 frančiškanski provincial NOVEMBER ... se prične s praznikom Vseh svetih, na svojo zadnjo ali predzadnjo nedeljo pa praznuje Kristusa Kralja. Spominja se tudi tistih svetnikov, zvestih podanikov Kristusa Kralja, ki so že končali življenjsko romanje, četudi njih imen ni v nobenem koledarju in ne bodo nikdar njihovi Življenjepisi izšli v Življenju svetnikov. Ker za proglašene svetnike, od Cerkve proglašene in postavljene v zgled vsem, skozi leto že obhajamo njihove godove, se mi zdi prav, da zdaj počastimo vse tiste svetnike, katerih imena so neznana. Tolažilna je misel, da med njimi slavimo svoje sorodnike, znance, prijatelje. Saj če so v nebesih — in to upamo — spadajo v novembrski praznik Vseh svetih. Moj pokojni oče, moja mati.. . Večnost! Kaj je vse naše drobnjakarstvo spričo večnosti? Kako važni se zdimo sami sebi. Pa smo le kaplja v morju. A vendar: za nekaj velikega smo se rodili. V siju večnosti dobiva moje in tvoje življenje in življenje slehernega zemljana svoj smisel. Vprašanje je le, če je ta veličastna vizija večnosti vedno pred našimi očmi: ne za strah, ampak da prav izbiram in prav usmerjam svoj korak. Za svojo večnost živim danes. Vsak dan mi je v ta namen podarjen. S spoštovanjem in z vso skrbnostjo ga moram vzeti v svoje roke. Če ga preživim za svojo večnost, potem mi smrt ni strašilo, misel na sodbo ni grenka in polna obupa. Večnost je prav tako stvarna kot sedanje življenje. Zavestno moram te tri stvarnosti vnesti v svoj življenjski program: smrt, sodba,večno st. Prav zato nam mora dan Vseh svetih pomeniti ne le tolažbo, ampak tudi mo£, da hočemo zavestno služiti Kristusu Kralju, katerega kraljestvo je kraljestvo resnice, svetosti, milosti, pravičnosti, ljubezni, dobrote in miru. /Po knjigi Franca Sodja CM: Trenutki molka/ B »tli » predaleč ooo ooolkližinji preMizii "LJUBITI - KAJ SE TO PR A VI? NI /STO KOT-RAD IMETI! RAD IMAŠ NEKAJ, KAR TVOJIM SPESTOVANIM ČUSTVOM UGAJA. LJUBIŠ PA TO, KAR JE V SKLADU S TVOJIMI NAČELI IN POSEGA V VSE TVOJE ŽIVLJENJE ..." 1A1IKO bi bil ti, lahko bi bil jaz. Zato naj mož ostane brez imena. Samo poglejva ga, kako se je pravkrat dvignil z vso cerkvijo iz svoje klopi in stoji visoko vzravnan za poslušanje evangelija. Duhovnik bere s prižnice znane besede: "...Ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca... in bližnjega kakor sam sebe... " Opaziva, da je mož povesil glavo, zaprl oči in se trepljal s prsti po komolcih, kamor si je malo prej uprl dlarti svojih prekrižanih rok. Tako se je bil pripravil za zbrano poslušanje božje besede... Pa je šla zbranost takoj ob gornjih besedah rakom žvižgat. V glavo so mu planile misli, ki niso bile iz evangelija, ampak iz življenja. In iz njegovega srca, ki je bilo vsajeno v vsakdanje Življenje. Sinoči je imel hud prepir s sosedom, neznosno tečnim in še od vere odpadlim. Kako naj tega človeka - ljubi? Ni bil prvi tisti prepir, tudi zadnji kar gotovo ne. Spanja mu sicer ni motil, pustil pa je za seboj v srcu neprijeten občutek, ki se je danes zjutraj brž spet pojavil, ko so oči zagledale beli dan. Ni se umaknil vse dopoldne; še tedaj, ko se je mož vsedel v cerkveno klop, je bil tam. Nič čudnega torej, da je mož povesil glavo, zaprl oči in se potrepljal s prsti po komolcih, ko so zazvenele besede iz evangelija. Se manj čudno je, da se je mož raztresel, ni več poslušal evangelija in ne pridige, ampak je pletel svoje misli. Ena teh mu je rekla: "Ljubi Boga in ljubi bližnjega!... Ko je pa Bog tako daleč in tako skrit - bližnji pa tako blizu in tako neusmiljeno odkrit!"... Pletel in pletel je mož svoje misli in skušal pritegniti Boga v bližino, a bližnjega odriniti nekam v daljavo. Toda oba ostala, kjer sta bila. In vendar f bi iz srca rad dal obema več ljubezni, če bi se le malo premaknila s svojih mest. Da bi pa brez tega vsiljeval srcu večjo mero ljubezni, vsaj v tem hipu gotovo ni bilo mogoče. Tisti neprijetni občutek je držal srce v krempljih in si ni dalo kaj prida reči. Za hip je pridigar opozoril moža nase in ga skoraj potegnil v zbranost: "Ljubiti - kaj se to pravi? Ni isto kot - rad imeti! Rad imaš nekaj, kar tvojim spestovanim čustvom ugaja. Ljubiš pa to, kar je v skladu s tvojimi načeli in posega v vse tvoje življenje... " Mož je pomislil: "Previsoko povedano, morda pregloboko, kaj vem! Preko glav gre." Pustil je pridigarja spet samega, da je govoril drugim ali morda le sebi in stenam. Tisti neprijetni občutek se je medtem prerinil iz srca že gor do grla in od tam v usta. Mož ga je razločno čutil na jeziku, ko je slino požrl. Kako naj si človek v takih okoliščinah opomore z razlago: Ljubiti ni isto kot - rad imeti... ? Minila je pridiga, minila je maša. Občutek je ostal.. Morda bi ga kak drug evangelij spodrinil, morda tudi kak drug pridigar. Tako pa je šel mož vase zamišljen, sedel k mizi v obednici in segel po časopisu. Ničesar ni zinil, ko mu je žena prinesla zajtrk z opazko, kaj je novega v današnjem papirju. Z desno je držal časopis, z levo skodelico in srkal kavo. Neprijetni občutek je izginil iz ust in grla. Kava ga je pregnala, ali v srcu se je znova zgoščal. In tisti hip je treščil v sobo z ulice strahoten ropot. Sledili so kriki, nerazločni, a zato nič manj nujni. Bilo je jasno: dva avtomobila sta udarila skupaj... Ko se je zmešnjava polegla, je bilo jasno veliko dejstvo: Tisti "neznosni" sosed leži v nezavesti, na pol viseč iz razbitega avtomobila. Možu je prvi hip zaprlo sapo, toda hitro se je zavedel: "Zena, telefoniraj župniku! Jaz skočim v avto, da takoj pripeljem gospoda!" Preden je žena dobila zvezo, je drčal avtomobil proti cerkvi in mož je skoraj na glas molil: "Bog ne daj, da bi sosed umrl brez zakramentov!" Deset minut pozneje sta se vrnila z duhovnikom. Prepozna sta bila. Ponesrečenca so bili že odpeljali v bolnišnico in policija je popisovala nesrečo in Zasliševala voznika v drugem avtu, ki je bil le malo ranjen. "Hitiva, hitiva, Father! Ne sme umreti brez Boga! Dolgo sva bila skregana, vsaj na zadnjo uro naj se sprijazniva! " V nekaj minutah sta bila pri njem. Ležal je v globoki nezavesti, dobil odvezo in poslednje olje -pogojno in nič več. Zdravnik je namignil: "Verjetno si bo še opomogel in prišel k sebi. Če bo ozdravel -to je drugo vprašanje. " Duhovnik je naročil bolničarki .'"Pokličite me nemudoma, čim se zave! " Mož pa je planil: "Jaz vas bom klical. Ostanem Pri njem. Bog bo dal, da se bo še lepo spovedal. " In ostal je ob njem, mu brisal pot z obraza in molil. Minile so ure in ponesrečenec je začel kazati K SLIKI: MARKO URANKER iz Celja, šestindvajsetletni slovenski državni prvak v dviganju uteži, in niegov oče JOŽEF, zdaj njegov trener, prej pa pet let na$ prvak v istem športu. Presenetili smo ju dne 10. novembra s pričakanjem na melbournskem letaliSČu. Marko se je udeležil tekmovanja za svetovno prvenstvo v Melbournu od 12. do 21. novembra, ki je privabilo kar 600 tekmovalcev iz 85 držav. Nastopil je v kategoriji do 91 kg telesne tele in dosegel izvrsten UsPeh. V disciplini poteg je dvignil 150 kg ter s tem 'senačil slovenski državni rekord in dosegel deseto niesto na svetu. V skupni uvrstitvi v Olimpijskem iatlonu je dosegel odlično dvanajsto mesto. Marko, iskrene čestitke tvojih avstralskih rojakov! '&UC / Življenje. Mož je šel k telefonu in obvestil župnišče. Vrnil se je k bolniku ter obstal na prahu. "Ne bo prav, če mene prvega vidi, ko se zbudi. Kaj če si zakrhie srce, ko me spozna?" Umaknil se je v čakalnico, stokrat premeril sobo s svojimi koraki iz kota v kot in sprejemal poročila bolničarke: Ze je malo odprl oči... zavedel se je... spregovoril. Malo pozneje: Duhovnik je pri njem... podobno je, da opravljata spoved... tudi obhajal ga bo... Tedaj ni več zdržal. Planil je v bolnikovo sobo in pokleknil z obrazom v steno. Tiščal si je solze, da ga niso zalile. Father je pospravil svoje stvari in se obrnil k bolniku po slovo. "Bog z vami! Pa v Njegovo voljo se vdajte: kakor bo Ob odločil, naj se zgodi! Tu je vaš sosed, ki se je močno potrudil za vas. Lahko ste mu hvaležni. " Mož se je dvignil, se nagnil nad "neznosnega" soseda in sprejel njegov hvaležni pogled. Dovolj mu je bilo. Od tam, kjer je bil prav od sinoči pa do zajtrka danes oni neprijetni občutek, se je oglasilo zmagoslavno dognanje: "Nazadnje pa Bog le ni tako daleč in celo za bližnjega je kar prav, če v bližini ostane! In še nekaj: Tega človeka nisi nikoli rad imel, da si ga pa ljubil, si danes do zvrhane mere pokazal... " Iz zapuščine P. BERNARDA Kratice: S-Sydney, M-Melbourne, A-Ade-PETEK JOŽE laide, B-Briibane, P-Perth,NC-N ew Castle r. 18. 3. 21 — Breznica pri Ptuju + 11. 11. 92- Glenfield (S), NSW VERZEL VIDA r. Mlakar r. 14. 1. 21 — Šentvid pri Ptuju + 12. 11. 92 — Gosford, NSW ZUPANČIČ ANTON r. 25. 7. 63 — Perth, l/VA + 17. 11. 92 — Fullarton (A), S A LEBAN ALOJZ r. 26. 9. 26 — Črneče na Prim. + 28. 11.92 - P A delaide S/4 SOK JOŽE r. 24. 12. 15 — Kred pri Kobaridu + 1. 12. 92 —Randwick (S), NSW TERLIKAR IDA r. Federuzzi r. 19. 11. 24 — Kam breško pri Kobaridu + 2. 12. 92 — Lidcombe(S),NSW VENIKA Štefanija Katarina r. Markočič r. 27. 2. 07 — Kožbana, Gor. Brda + 3. 12. 92 - Yagoona, NSW NAM AR JOŽE 9. 3. 42 — Potok-Ajba (Kanal) + 4. 12. 92 — Moonee Ponds(M) V, BEDE K VALERIJA r. Kalc r. 5. 8. 32 — Gerovo + 8. 12. 92 — VVarravvonga, NSW HROVATIN SILVO PERIC RUDOLF r. ? — Hrib pri Vrtojbi + 30. 12. 92 - ? Perth, Z/A ŽITKO FRANČIŠKA r. Dekleva vdova Tomiii r. 27. 5. 14— S mr j e (fara Prem) + 31. 12. 92 — Geelong, Vic. POČI V A L ŠE K EDVARD r. 15. 8. 43 —Podčetrtek + 5. 1. 93 —Melbourne, Vic. SCHIFFLER GENOVEFA r. S mole r. 21. 1. 08 — Gameljne + 13. 1. 93— Liverpool (S) NSW SMRDEL ANTON r. 10. 6. 41 — Petelinje + 19. 1. 93 — Reservoir (M), Vic. S KER L EP MATIJA r. 3. 1. 36 — Domžale + 25. 1. 93— Fitzroy (M), Vic. GORIČAN JOŽEF r. 23. 1. 04 —Graz, A vstrija + 1. 2. 93 - Crib Point, Vic. KLUN FRANC r. 17. 2. 20— Dolenja vas pri Ribnici + 2. 2. 93 — Naracoorte, S/A MARCOLA ZDRA V KO r. 31. 5. 46 — Pod bela pri Kobaridu + 9. 2. 93 — Camperdovvn (S)NSW TRPIN LUDVIK r. 20. 5. 29 — Matenja vas pri Postojn r. 5. 5. 20 — Števerjan + 10.12.92 —W.Footscray(M)Vic. MARIČ ANA r. Kladnik r. 21. 7. 55 — Šentjur pri Celju + 17. 12. 92 —E.Doncaster (M), Vic* TOMAŽ ROBERT MAX r. 15. 1. 72 — Melbourne, Vic. + 19. 12. 92 - Adelaide, SA GANTAR MARIJA r. Kaluža r. 14. 8. 29- Narin + 25. 12. 92 - Petersham (S) NSW + 14. 2. 93- Caloudra, Qld. FARKAŠ JOŽE r. 19. 7. 43— Mostje pri Lendavi + 18. 2. 93- Mt.Druitt, NSW LIP EC JOŽE r. 15. 2. 20 — Knežak + 26. 2. 93 - lA/estmeadfS) NSW ISKRA IVAN r. 22. 12. 33 —Novokračina + 2. 3. 93 — Moreland(M), Vic. Če tvojega znanca Slovenca, ki je umrl v tem letu, ni v seznamu pokojnih, nam, prosim, sporoči, da ga vstavimo drugo leto. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša. DUR LAK Neva r. Hrešiak r. 24. 4. 40— Trst + 6. 3. 93 - Concord (S), NSl/V BREZ VALENTIN r. 27. 11. 29 — Pute (Šmarje pri Kop<[ + 14. 3. 93 — Melbourne, Vic. VALETIČ IVAN r. 1. 6. ? — Mune, Istra + 18. 3. 93 —W.Footscray (M),Vic. PREMRL ANTON r. 15.8. 19 — Predjama pri Postojni + 18. 3. 93 — Penola, S/A DARMANIN MARIJA VALERIJA r. Lipovž r. 6. 12. 10 — Selo na Vipavskem + 23. 3. 93 —Scalabrini Village (S) KOŠAK PETER r. 26. 12. 43 — Maribor + v marcu ali aprilu 93 — v Indiji F RAN KI N FRANC r. 2. 12. 29 — Velika Dolina + 1. 4. 93 — Lidcombe (S) NSW OMAN BRANIMI RA r. Zore r. 7. 11. 43 —Kranjska gora + 3. 4. 93 — Mordialloc (M), Vic. ZGOZNIK MAJDA r.Smrdel r. 13. 7. 36— Selce pri Pivki + 12. 4. 93— Bulleen (M), Vic. DAMJANOVIČ MARIJA r. Bačič r. 2. 11. 14— Blato na Korčuli + 19. 4. 93- Merrylands (S), NSW VRHOVŠEK LEOPOLD r. 30. 3. 24 — Matji dol pri Trebnje + 23. 4. 93 —Auburn(S), NSW TRAMPUŽ VLADIMIR r. 9. 5. 21 — Komen + 24. 4. 93- RMH Melbourne, Vic. ŽLOGAR FRANC r. ? 1916 — Buiinja vas, Bela kr. + 25. 4. 93— W.Footcray,(M),Vic. SELAK GINA JUDITH r. 26. 9. 65 - Riverstone, NSW + 26. 4. 93- VVhalan (Mt.Druitt) NS^ MLAŠKO FRIDERIK r. 10. 7. 21 - Maribor + 27. 4. 93- Barrack Hts.(W)NSW ŠEGULA FRANC r. 29. 9. 29 —Sovjak pri Ptuju + 5, 5. 93 - W. Ryde (S), NSI/V KASTELIC OTO r. 10. 12. 16 - Ljubljana + 8. 5. 93 — Mildura, Vic. PRETNAR NEŽKA r. Bahun r. 6. 8. 28 — Jesenice + 13. 5. 93 - Cockatoo, Vic. POJE VLADO r.23. 5. 26 — Pebce (Postenje) + 14. 5. 93 - Corio (G), Vic. PAVLIČ ALBIN r. 13. 12. 35 - blizu Ptuja + 15. 5. 93 - Pt. Lincoln, S A JANIČ VILJEM r. 10. 2. 35 -Nuskova, P rek m. + 23. 5. 93 - Fitzroy (M), Vic. ČANČER MARIJA r. Lorbek r. 28. 10. 22 - Sp.(Zg.?)Ščavnica + 4. 6. 93 - Albury, NSW Škraba vinko r. 27. 9. 60— Melbourne, Vic. + 6. 6. 93 - Kew (M), Vic. FURLAN MAKSIMILIJAN r. 13. 4. 10- škedenj, Trst + 10. 6. 93 — Warrawong(W),NSW SEVŠEKJOŽEFINA r. 31. 1. 25— Dovsko pri Z. mostu + 19. 6. 93- VVoodville (A), SA mechalojz r. 29. 6. 23 — Rane pri Šoštanju + 22. 6. 93— Laverton, Vic. pOLAK ERNEST r. 1. 1. 25 — Polana pri Sevnici + 30. 6. 93-St. Albans (M), Vic. COLJA dr. MIHAEL r- 3. 12. 19 - Branik + 1. 7. 93 - S. Granville (S) NSW Kristan janko r'■ 22. 9. 42 — Petelinje + 7?. 7. 93 — Chadstone (M), Vic. mertovschek FRANK r- ? 1913— Rogaška Slatina + 8. 7. 93— W.Footscray (M), Vic. GORIČAN PERRY r. 4. 11.71 — Hastings, Vic. + 9. 7. 93 - blizu C rib Point-a,Vic. GERBEC KAROLINA r. Sfiligoj r. 12. 4. 09 - Solkan + 22.7. 93 - Kew (M), Vic. PIRNA T FRANC r. 4. 3. 20 — Domžale + 22. 7. 93 - Smithfield (S), NSW URE K ZORA r. ZadkoviČ r. 26. 1. 25 — Velike Mune, Istra + 30. 7. 93- Geelong, Vic. HORVAT IVAN r. 26. 6. 16- Hotiza + 5. 8. 93 — Glossop (Berri), SA K AN UŠ ALOJZ r. 22. 12. 26 - Mali log (L. potok) + 6. 8. 93 — Camperdovvn (S) NSW CLANFIELD ANAMARIA r.Bizjak r. 25. 4. 40-G.polje pri Anhovem + 7. 8. 93 — Launceston, Tas. ŠKAPIN ANTON r. 15. 6. 10 - Laze (Primorska) + 8. 8. 93 -Brisbane, Qld. KOROŠEC SLAVKO r. 26. 6. 31 - Celje + 13. 8. 93 — Melbourne, Vic. JANIČ JANEZ r. 24. 8. 33 — Nuskova, Prekmurje • + 14. 8. 93— W.Footscray (M),Vic POSTREGNA MARIJA ŠTEFANIJA r. D ob rol o r. 26. 12. 42 - Lasiča, Benečija + 19. 8. 93 - Kew (M), Vic. SZYMANSKI AGATA r. Gramc r. 3. 2. 24 — Mrzlava vas + 20. 8. 93- Glenroy (M), Vic. BRKOVEC NIHAELA r. HariS r. 27. 12. 10 - Jezersko + 30. 8. 93 — Westmead (S),NSW TESTEN CIRIL r. ? + 1. 9. 93 - VVoodville (A), SA KVEDER JANEZ r. 11. 5. 10 - Bohinjska Bistrica + 1. 9. 93 - Tržič BAŠA IVAN r. 11. 12. 51 — Bašiči, Istra + 10. 9. 93— Templestowe(M),Vic UGRIN MARJAN r. 7. 11. 26- črnica pri Kopru + 17. 9. 93 - Geelong, Vic. MULLER JUSTINA r. Dolenc r. 7. 10. 19 — Mala Brda(Hrenovice) + 21.9.93- Albury, NSI/V NOVAK MIRO r. 2. 9. 26 — Jablanca + 3. 10. 93- VVaggaVVagga, NSW FARKAŠ ROZINA r. Cigan r. 18. 8. 38 — Žižki (čreniovci) + 12. 10. 93 - Ardeer(M), Vic. STIKOVIČ EVGEN r. 21, 5. 40 — Filipini (Poreč),Istra + 16. 10. 93- Liverpool(S), NSW RENER JOŽEF (PEPI) r. 14. 9. 10- Štjak + 21. 10. 93 — Bundoora(M),Vic. LOVREČIČ VIKTORIJA r.Gombat r. 2, 12. 33 - Zajelšje (Pregarje) + 23. 10. 93 — Cheltenham (M), Vic. RESNIK FILIP r. 22. 7. 43 -Maribor + 23. 10. 93 -Kargoorlie, WA TEH IMEN DOSLEJ ŠE NI BILO V NAŠI MA TIČI POKOJNIH: MAGDIČ JOŽE r. 24. 2. 41 — Lahonci pri Ormožu + 21. 6. 69 — Frankston (M), Vic. A VILOV (KLEMENČIČ) VIKTOR r. 20. 11. 21-Ptuj + 3. 9. 91 — Noosa Heads, Qld. MAGDIČ STANKO r. 8. 7. 42 — Lahonci pri Ormožu + 13. 12 91 — nekje v Qld. ČIC VIKTOR r. 22. 3. 18 — Velika Brda + 19. 12. 91 - ? S. A. LAKNER KRISTINA r. ? r. 28. 7. 14 — Ljubljana + 13. 1. 92- ? (M), Vic. RUS ANDREJ r. 22 3. 33 — Šentvid pri Stični + 13. 1. 92— Geelong, Vic. j ČIČ ANDREJA r. Parks por.Milard r. 28. 1. 50 - ? + 20. 3. 92 - ? S. A. DIVVIAK JANEZ r. 13. 8. 20 — Maribor + 21. 4. 92— Brisbane, Qld. ŠAN DOR LUDVIK r. 13. 8. 28 — MoŠianci, Prekm. + 29. 4. 92 - Blacktown (S), NSW VOLK JOHN r. P(60 let)— pri Ajdovičini + 22. 5. 92 — Bairnsdale, Vic. NAJ POČIVAJO L H OD ALJ ANA r. GerSak r. 5. 1. 08 — Brezovec pri Polju /Kozje/ + 22, 6. 92 — Bringelli, Qld. KRANJC JOŽE r. 25. 12. 27 — Radohova vas + 25. 7. 92 — Geelong, Vic. LAMBERGER JANEZ r. 18. 11. 11 — Štepanja vas (Lj.) + ? avg. 92 — ? Adel a ide, S A BORŠTE L J GABRIJELA r. Križman r. 9. 5. 10— Branik + 22. 9. 92 - ? (M), Vic. KAČAR JANKO r. ? + 26. 10. 92 - ? Adelaide, SA MEDVED STANKO r. ? 1923 — Slop pri Brezovici + ?. 10. 92 — ? Tasmanija ELŠNIK AMALIJA r. Konrad r. 9. 6. 19— Sv.Anton, Slov.gor. + 28. 11.92- Penrith (S), NSW V BOŽJEM MIRU! Novembrsko nocoj nebo med križe razmetane izteza žalostno roko, kot bi hodilo po slovo med plitvo pokopane. Tja v ozke jarke Teharij, v revirje zapuščene. O, koliko jih skriva Rog! Kje naj ?e iščem, ljubi Bog, te trope pomorjene? SLOVENSKE VERNE DUŠE Kdo bo kosti nocoj pobral, poljubil jih in v žaro dal, pod vaški križ zanesel; pokropil z Žegnano vodo, da moS jim spati v miru bo, pozdrav vseh nas prinesel? MARJAN JAKOPIČ JiV- ^ y v II II 111111 111111 11111 11111 111111 111111 ii n II 111111 ■ ■n.. 111111 ii ©MAVIJAMO u ([ZAVOD SV. STANISLAVA ■ PREPRIČAN sem, da se tudi v Avstraliji veselite, ko je naša domovina Slovenija mednarodno priznana, svobodna in samostojna država. Saj je to eden največjih dogodkov v zgodovini našega naroda. Vem, da ste tudi Slovenci v Avstraliji veliko prispevali k temu uspehu. V imenu vseh Slovencev v domovini in v svojem imenu se vam za to iskreno zahvaljujem. Vesel sem, da tudi iz Avstralije v vedno večjem številu prihajate na obisk v domovino. Slovenska Cerkev se skuša prilagoditi novim časom in razmeram v državi Sloveniji. Veliko nalog nas čaka in želimo jih izpolnjevati po svojih najboljših močeh ob sodelovanju škofov, duhovnikov in vernikov. Ena teh mnogih nalog, ki jo mora Cerkev pri nas rešiti, je obnovitev Zavoda sv. Stanislava, ali kratko: Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. Io je bila prva slovenska klasična gimnazija, ki jo je leta 1905 ustanovil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Vse do druge svetovne vojne je uspešno delovala. Iz nje je izšlo veliko slovenskih duhovnikov in laikov. Med njimi je bil tudi pokojni kulturni delavec in sydneyski pevovodja Ludvik Klakočer, sošolec pokojnega škofa dr. Stanislava Leniča. Zal je bilo delovanje tega odličnega zavoda zatrto ob Hitlerjevi okupaciji naše domovine leta 1941. Okupator je zasedel Škofove zavode, uničil vso opremo in jih spremenil v koncentracijsko taborišče. Če bi stene tega zavoda mogle govoriti, bi povedale mnogo žalostnih in pretresljivih dogodkov, saj so bili tu pozneje zaprti tudi domobranci, predno so bili odpeljani v smrt po raznih gozdovih Slovenije. Nato je jugoslovanska vojska uporabljala te prostore vse do odhoda iz Slovenije leta 1991. Zal je vojska zapustila vsa Poslopja v obupnem stanju, ker je pred odhodom uničila, kar se je uničiti dalo. Po vztrajnem prizadevanju smo dosegli, da je bilo veliko poslopje vrnjeno ljubljanski nadškofiji. ^cdaj si prizadevamo, da bi v Škofovih zavodih obnovili klasično gimnazijo z internatom. V hiši bo ,udi Slovenski dom za Slovence po svetu, ki bodo prihajali na obisk v domovino, pa tudi Slovensko kulturno središče z bogato dokumentacijo. Tisti, ki prejemate naš tednik "Družina", gotovo spremljate prenovitvena dela. Hvala Bogu in našim vernim ter zavednim rojakom po svetu, da smo že dokončali prve del obnove. Dne 31. avgusta 1993 smo blagoslovili prostore klasične gimnazije in prvega septembra odprli prvi razred s petimi oddelki in 158 dijakinjami in dijaki. Sedaj nas čaka še nadaljna obnova Zavoda sv. Stanislava in priprava drugih razredov vsako naslednje šolsko leto. Pri vsem tem smo se morali zelo zadolžiti in moramo plačevati obresti na posojilo. Res je, da imamo od slovenske vlade obljubljeno pomoč in da verniki prispevajo v ta namen, vendar je zaradi slabih gospodarskih pogojev to popolnoma nezadostno. Zato se obračam tudi na vas, dragi rojaki v Avstraliji in vam po p. Valerijami, ki se z obiska domovine vrača med vas, ter vašem mesečniku "Misli" pošiljam svojo prošnjo za pomoč. Trdno upam, da boste tudi vi prispevali svoj delež pri obnovi tega častitljivega Zavoda sv. Stanislava. Prepričan sem, da bi pokojni gospod Klakočer, kot nekdanji gojenec tega zavoda, z veseljem podprl njegovo obnovo. Zato predlagam, da pri mesečniku "Misli" ustanovite v spomin gospoda Klakočerja poseben sklad za obnovo Škofovih zavodov. Za vsak vaš dar se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem ter vas prisrčno pozdravljam in blagoslavljam DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR nadškof in metropolit Nadškof blagoslavlja obnovljene prostore (31.8.93) Slovenija je priredila TEDEN ZA ŽIVLJENJE ALI bo Teden za življenje zares "velika obogatitev za slovenski narod", kot je to napovedoval ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar v soboto, 2. oktobra, na začetku seminarja, ki so ga člani Gibanja za življenje priredili na Teološki fakulteti? V cerkvi Kristusa učlovečenega, Ljubljana - Dravlje, kjer so se "dnevi za življenje", v nedeljo 10. oktobra slovesno sklenili, je nadškof, prvi mož Cerkve na Slovenskem, razglasil tole: Marija, božja Mati, ki je dala življenje Kristusu Odrešeniku, naj bo poslej zavetnica vseslovenskega Gibanja za življenje, za etnično prijaznejše okolje! Ali je upati, da se bodo poslej Slovenci bolj odločali za življenje, ali ga bodo poslej bolj sprejemali, spoštovali in ljubili? Ali bo obetovano odmeval glas osmih vidnih osebnosti, ki so na tiskovni konferenci v Ljubljani (v četrtek 7. oktobra) spregovorile o življenju, o družini, o okolju, v katerem živimo? In bo Mednarodno leto družine, ki so ga za leto 1994 razglasili Združeni narodi, rodilo razveseljivejše sadove? Ali se bo poslej "duhovno in telesno zdravje našega naroda" kaj okrepilo, in bo vsaj tistih kričečih "narodovih bolezni" že kmalu vsaj za spoznanje manj? Te je namreč na začetku Tedna za življenje v pozdravnem nagovoru zbranim na Teološki fakulteti razvrščal minister za zdravstvo prof. dr. Božidar Voljč. Kako odmeven bo klic za "etično prijaznejše okolje", ko bo poslej državni sekretar za družino dr. Drago Čepar, eden od pobudnikov Gibanja za življenje, ki šteje 1500 članov? Kaj bo v novi službi lahko storil za ustreznejšo družinsko zakonodajo? Zbranim na seminarju je izrekel obvezo, da bo za vsako ceno poskušal upravičiti zaupanje. Ali bo tudi Ljubljana, državna metropola, vsem podeželanom Republike Slovenije podarila etično prijaznejši obraz? "Naredite že kaj, da bo to naše okolje etično prijaznejše," je namreč tudi ljubljanski župan dipl. inž. Jože Strgar rotil na začetku Tedna. Toda po vsem tistem, kar je grozljivo resničnega, narod in človeštvo uničujočega, tistemu prvi dan na seminarju za življenje zbranemu tribunalu vetril zdravnik psihiater nevrolog dr. Janez Krašovcc, si je bilo mogoče postaviti le še eno vprašanje: Alije to še svet, ali so to še ljudje, ŽIVLJENJU JE DANA OBLAST. NI ČUDOVITEJŠEGA BOŽJEGA DARU OD ŽIVLJENJA. ŽIVIMO GA ETIČNO ODGOVORNO! USTVARJAJMO DRUŽBO IN DRUŽINO PRIJAZNIH LJUDI! ki jih je Bog ustvaril po svoji podobi? Dežela je onesnažena v vodi, v zraku, na zemlji. Ljudje eno mislijo, drugo govorijo, tretje delajo. Kar 160 držav je sprejelo resolucijo o čistem okolju, a le tri to tudi uresničujejo. V naši deželi se je do konca razbohotilo "sedem naglavnih grehov: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba" - nihče se ne zgane, ko sredi same Ljubljane kriči anarhizem oznanjujoč plakat z napisom: Ruši, laži, vladaj! Prevladujoče so napisane, govorjene, vidne drže, ki podžigajo sovraštvo do drugače mislečih, nasilje v politiki iu v prometu; podžiganje napetosti, podivjanosti; biblično meditacijo spodrivajo ples, joga, zen, in čuda novih duhovnosti. V naši deželi je nosečnost zasmehovana, - trgovanje s človeškimi organi bo slej ko prej iz zahodnega sveta prišlo tudi k nam. Sto tisoč bogatih dedcev v ZDA živi z "ohlajenimi jetri", prav toliko revnih Poljakov. Smrt na cestah: v Nemčiji je na dva milijona ljudi letno 100 žrtev -in pri nas? Samo otrok za polna dva razreda... Slovenija - dežela pijancev. Šestnajst odstotkov naše srednješolske mladine je že v stanju predalkoholikov; petnajst odstotkov osnovnošolcev je že okusilo hašiš; več tisoč Slovencev redno kadi travo, okrog 3000 njih je že odvisnih (kronični "narkomani"). Ključne osebe pri oskrbi mamil so Slovenci, ki čez noč lahko strahotno obogatijo. Tako se zakoti drugo zlo. Iz leta v leto se povečuje število samomorov. V Ljubljani je domnevno 34 postaj-pribežališč za ljudi v stiski, kar govori o tem, da je vedno več nesrečnih ljudi v našem mestu. KLIC VSEH K RESNIČNEMU ŽIVLJENJU Dnevi Tedna za življenje - z vsemi svojim shodi, prireditvami, tiskovno konferenco, predavanji, plakati - so bili predvsem klic vseh k resničnemu življenju, k ljubezni do otrok, k spoštovanju in sprejemanju vsega, kar nam podarja ta čudoviti božji dar, ki mu pravimo življenje. Odkrivali pa so tudi premnoga žalostna dejstva, ki so vnebovpijoa krik zaradi usihanja notranje življenjske moči naroda... Tepejo nas naravne nesreče, porast bolezni srca in ožilja, naraščajoče število nezaposlenih dviga temperaturo socialnim napetostim, neugnana kritičnost duši ustvarjalna iskanja; izrazita popadljivost na vseh ravneh družbenega življenja, prešibek nacionalni ponos (B. Voljč). Ni volje do rojevanja: presežek rojenih nad umrlimi na 1000 prebivalcev je bil lani le še 0,3. Ce ne bo otrok, "bo odveč vse, kar smo si ustvarili: naša kultura, naše gospodarstvo in naša državna samostojnost" (Kunstelj). Visoko število splavov, samomorov, ločitev, alkoholikov, mamil; filmi s prizori, ki mladim jemljejo veselje do življenja, z motivi nasilja, pornografskega draženja - vso "to dekadenčno držo pa razglašajo kot edino pravo umetniško držo" (I. Kurinčič). Vse polno je razočaranj, neuspelih zakonskih zvez, popredmetenega pojmovanja ljubezni (A. Sečnik). Dobre zamisli, obetavne za človeka, družbo in družino "politična prerivanja prej polomijo kot podpro" (p. Žužek). SLOVENIJA NAJ BO DEŽELA VESELIH LJUDI V dnevih Tedna za življenje je vsemu navkljub bil glasnejši klic k resničnemu življenju. Zgovorno so ga oblikovale družine z otroki. Sečnikova sta s svojimi šestimi otroki nastopila na seminarju z družinskim petjem, otroci iz Beltinec so v Dravljah uprizorili izsek iz vsakdanjega življenja s poučnim sklepom, mati štirih otrok Meta Tavčar je razkrivala svoje izkušnje srečnega družinskega življenja. Mojca in Julijan iz Gorice sta tik pred poroko, povedala sta v Dravljah - tako sta prepričana - o lepi, da, najlepši prihodnosti. Razveseljivi so bili tudi invalid Oton Kurent, sedemletna deklica Ana, zakonca Anka in Smiljan Purger... Dnevi so bili klic vseh k resničnemu življenju. Naj Boga ne zamenjuje denar, otroci naj bodo prisrčna, zaželena prihodnost, "družina naj bo šola, v kateri se učimo živeti drug za drugega in se vsak dan vzgajamo za ljubezen, naj bo kovačnica medsebojnih odnosov" (V. Kržan). Življenje, ki je "čudovit dar, razvijajmo v vseh smereh, v zdravo zdravstveno skrb, v zares kulturno kulturo, v resnično podjetno podjetništvo, v porajanje in vzgajanje otrok, naše bodočnosti, v etičnost naših medosebnih in mednarodnih odnosov... in Slovenija bo dežela odprtih, pogumnih, življenja veselih ljudi" (p. Žužek). JOŽE ZADRAVEC Pogled na T riglav s Kredarice SV. RAFAEL Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Ftaphael Slo vene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre — frančiškanke Bre7madežne St. Ftaphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 POKOJNI - V soboto 16. oktobra 1933 je v bolnišnici v Liverpoolu umrl EVGEN STIKOVIČ. Pokojnik je bil rojen 21. maja 1940 v vasi Filipini, Poreč, Istra, v družini Ivana in Ane r. Sergo. V Avstralijo je prišel 13. januarja 1960, seveda najprej v taborišče Bonegillo. Še isto leto se je v cerkvi sv. Patrika v Sydneyu poročil z Mihaelo Marijo Potočnik, doma v Zabičah pri Ilirski Bistrici. Poročni obred je opravil dr. Ivan Mikula. Družina je nato živela v Summer Hillu, kjer je kupila hišo in uredila svoj domek. Leta 1971 pa so se Stikoviči odločili, da se vrnejo v domovino in tam ostanejo. Vendar so se po desetih mesecih spet vrnili v Avstralijo. Zadnjih trinajst let je Evgen s svojimi sinovi vodil kemično čistilnico v Liverpoolu. Bolan je bil le štiri mesece in se zdravil v liverpoolski bolnišnici za levkemijo, ki pa je izredno hitro napredovala. Pred odhodom v večnost mu je krajevni duhovnik podelil sveto maziljenje in mu redno prinašal sveto obhajilo. Pogrebna maša je bila opravljena v krajevni cerkvi v Liverpoolu, nato je bil pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Pokojni Evgen zapušča poleg žene Mihaele tri sinove: John je poročen s Kini Lee, Frank je poročen z Leanne White, Robert pa z Mary Ivanac. Starega očeta bodo pogrešali trije vnuki. V domovini pa ima pokojni še brata Livija in sestro Dušo por. Herak. Naše iskreno sožalje vsem sorodnikom! KRSTI, ki še niso bili objavljeni: Rcbecca Jaquelinc Žele, Bossley Park, NSW. Oče Jožko, mati Brigita r. Bedernjak. Botra sta bila Joe in Lina Tropiano. - Cerkev Brezamdežne v Bosslcy Parku, dne 25. julija 1993. Brendan Jožef Dekleva, Cabramatta, NSW. Sin Edvadra in Lucije r. Laznik. Botrovali so Rihard Laznik in Stephen ter Colleen Munday. - Sv. Rafael v Merrylandsu, med nedeljsko mašo 3. oktobra 1993. Monika Boštjančič, Georges Hall, NSW. Oče Janez, mati Irena r. Mezgec. Botra je bila Michelle Mezgec. - Sv. Rafael, Merrylands, 17. oktobra 1993. Novokrščenim malčkom, staršem in botrom naše iskrene čestitke! POROKI naj omenmim tokrat dve: Robert Šavli, Weston, ACT. Sin Franca in Grete r. Batič, rojen v Sydneyu, krščen v Villawoodu (župuija Guildford, NSW) iu Lisa Belovič. Hčerka Filipa in Jane r. King, rojena v Ballaratu, Vic., krščena v stolnici sv. Krištofa, Canberra, ACT. Priči sta bila Andrej Šavli in Carol Cribb. - Stolnica sv. Krištofa, Canberra, ACT, med poročno mašo dne 25. septembra 1993. Michael Bakhos . Sin Sama in Mariet, in Liliana Rosemary I>ozej, Auburn, NSW. Hčerka Emila in Milke r. Cergolj. - Cerkev naše Gospe Lebanonske, Harris Park, NSW, 4. oktobra 1993. Obema paroma naše iskrene čestitke z željo po obilici božjega blagoslova na novo življenjsko pot. PRAZNOVANJE 20-LETNICE naše sedanje cerkve v Merrylandsu je za nami. Hvaležen sem našemu župnijskemu svetu, p. Davidu in sestrama Hilariji ter Francki, pa vsem delovnim skupinam in številnim pomagačem, ki so poskrbeli za organizacijo tega praznovanja. Sam se odnesel "ta lahko", ker sem bil v času priprav na dopustu. Tudi p.provincialu Polikarpu dolgujemo zahvalo, da se je odtrgal od svojega dela v provinci in priletel za praznovanje med nas. Kot duhovno pripravo na jubilej je vodil tridnevnico, na praznik sam pa je bil glavni mašnik in seveda slavnostni pridigar. Govoril je o dobroti in zvestobi - dveh čednostih, ki napravljata naše življenje lepo in skladno. P. provincial je obiskal tudi rojake v Wollongongu in zanje maševal v naši tamkajšnji cerkvici v Figtree. Pred bogoslužjem ga je pozdravil predsednik tamkajšnjega kluba "Planica", Ivan Rudolf, ter mu podal šopek avstralskih rož. Ta služba božja p.provinciala je bila del praznovanja desetletnice cerkvice in klubskih prostorov. Po maši se je kar lepo število rojakov zbralo v dvorani, kjer je nastopil moški pevski zbor "Lipa", ki ga vodi Maks Vočanec. LETOŠNJI ZAKONSKI JUBILANTI, ki so se prijavili - seveda to uiso vsi, in nekateri so bili zadržani ter niso prišli na slovesnost 10. oktobra. 40 let so praznovali: Marija in Mirko Ritlop, Marija in Ivan Žic; 35 let: Terezija in Janez Godina, Albina in Branko Kalc, Albina in Johan Konrad, Zorka in Anton Markočič, Ivanka in Jože Pohlen, Gizela in Anton Špiclin; 30 let: Yvonne in Vinko Cesnik, Margita in Franc Kodrun, Marija in Ernest Kovač, Gizela in Herman Šarkan, Helena in Štefan Zadravec; 25 let: Elizabeth in Anton Kociper; 20 let: Danica in Elliott Vuchich. Omenjenim in tudi drugim parom jubilantom naše iskrene čestitke z najboljšimi željami za božji blagoslov tudi v bodočih letih! In iskrena jim zahvala za zgled zvestobe! FIGTREE ima slovensko službo božjo v nedeljo 19. novembra ob peti uri popoldne. To je prva adventna nedelja. Nato bo maša spet 12. decembra, po njej pa prihod sv. Miklavža in obdarovanje. V adventu bo pobožnost s sveto mašo tudi vsako sredo °b sedmih zvečer - torej 1., 8., 15. in 22. decembra. CANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 19. decembra ob sedmih zvečer. Glede božiča in novega leta pa trenutno še ne morem objaviti kaj gotovega, dokler ne dobim sporočila, da je p. Tomaž dobil vizo za prihod med nas. Če ne bo mogel priti pred božičem, bom moral spored, kot smo ga bili vajeni v preteklosti, nekoliko skrčiti. "Rafael" in decembrske "Misli" bosta prinesla točen spored. Isto velja tudi za ostale kraje, za katere s slovenskim bogoslužjem skrbi sydneysko versko središče. SREČANJE UPOKOJENCEV bo spet na vrsti v četrtek 2. decembra. Začnemo spet s sveto mašo ob 10.30 dopoldne, sledi srečanje in kosilo v dvorani. Tudi Miklavž se bo spomnil pri tem sestanku naših starejših rojakov. STOJNICA je na sporedu za četrtek 9. decembra. Priporočamo se za predmete v dobrem stanju. Obleke pa imamo za enkrat dovolj. Zaželjeno je domače pecivo, lončnice in podobno. Hvala vsem, ki prispevate ali sodelujete pri prodaji! P. VALERIJAN Tu objavljamo skico kapelice za novi slovenski del sydney-skega pokopališča v Rookwoodu. Ta "Advance Design" je izdelal zdaj že pokojni arhitekt Cveto Mejač v Oueenslandu kako leto pred smrtjo (umrl je 12. februarja 1992). "Kapelica naj bi bila spoznavni simbol slovenskih grobov. Streha in glava kapelice sta vzeti po zvoniku cerkve sv.Lovrenca v LibuŠnjem, kjer je našel zadnje počivališče 'Goriški slavček' Simon Gregorčič. To je pristni slovenski motiv v arhitekturi.'' Tako je razložil svoje delo stvaritelj Mejač. Da natrt uresničimo in kapelico postavimo med naše grobove, je potrebno dvoje: 1. Najti moramo slovenskega gradbenika, ki bo prevzet izvedbo načrta. 2. Sydneyske rojake naprošamo, da prispevajo za kritje stroškov tega našega projekta. Priporočamo se vsem rojakom syd-nevskega verskega središča sv. Rafaela, posebno tistim, ki imajo že pokopane svojce na tem delu pokopališča. P. VALERIJAN ! IZPOD TRIGLAVA TEOLOŠKA FAKULTETA v Ljubljani sprejema tudi druge študente, ne le kandidate za duhovniški poklic. V letošnji prvi letnik se je vpisalo 155 študentov (približno tako število pa so jih morali odkloniti, ker ni bilo mesta za vse). Med njimi je 28 kandidatov za duhovniški poklic, 16 pa se jih je odločilo za dvopredmetni študij in so poleg študija na teološki tudi slušatelji na kaki drugi fakulteti. V drugem letniku je duhovniških kandidatov 34 od sedemdesetih slušateljev, v tretjem letniku jih je 17, v četrtem 20, v petem 17, v šestem pa 13 slušateljev bogoslovcev. Novih maš v Sloveniji še ne bo tako hitro konec. V primeri z drugimi deželami smo z duhovnimi poklici še kar na dobrem, četudi bi lahko bila slika še boljša. POSEBNO KOMISIJO za presojanje poročil o Marijinih in drugih prikazovanjih je ustanovil v oktobru nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Teh dogajanj je vedno več in ljudje včasih prehitro nasedajo. Naloga komisije bo, da bo v osebnem in pismenem stiku z osebami, ki trdijo, da imajo prikazovanja in prejemajo sporočila. Tako bo skušala neposredno ugotoviti njih naravo in skladnost z naukom in odločbami Cerkve. Člani novoustanovljene komisije so dr. France Oražem (predsednik), stiski opat dr. Anton Nadrah in prof. dr. Bogdan Dolenc. Komisija pa ima pravico pritegniti po potrebi k raziskavam še druge sodelavce. IZ KALA PRI PIVKI so letos poročali, da si ljudje niso upali v gozd po gobe ali pa borovnice. Zlasti gob je bilo letos veliko, a kaj... Vzrok strahu je medved, ki se je poigral s čredo in poklal v enem dnevu kar 41 ovac in 15 koz, 15 ovac pa tako poškodoval, da so jih morali takoj zaklati. Menda je bil to že njegov dvanajsti ali trinajsti napad v dveh mesecih. V medvedjo srečo je, da ga ščiti tudi zakon: lovci ga bodo smeli ustreliti šele naslednje leto. Do takrat pa - kdo ve, kolikokrat in kaj bo še napadel... Zdaj je že tako na svetu, da imajo živali včasih več zaščite kot pa ljudje... MEDVEDJEK PRI TREBNJEM je kraj, kjer se je vršila 27. in 28. junija 1991 važna bitka za samostojnost Slovenije. Tu so slovenski vojaki in policaji zaustavili močno oklepno kolono JLA. V spomin na to so letos odkrili spominsko obeležje. V tej bitki je bil ubit en slovenski vojak, ena civilna oseba, šest voznikov tovornjakov (tujcev), ranjenih pa šest slovenskih vojakov. ŠTIRISTOLETNICO bitke pri Sisku so praznovali ne le na Turjaku, temveč na raznih krajih Slovenije. Tudi na gradu Krumperk v domžalski občini, ki je bil last enega poveljnikov v bitki, Adama Ravbarja, so pripravili slavnost z mogočnim ognjemetom. Sodelovalo je nad sto ljudi, tudi konjeniki. Naslov prireditve je bil: Tod bodo živeli veseli ljudje. Zahvalna maša pa je bila v dobski župnijski cerkvi, ki menda stoji na kraju, kjer so Ravbarjevi konjeniki v zahvalo za srečno vrnitev postavili kapelico. O TRIGI A.VU smo že poročali, da je postal "gora miru" in se povezal v transverzalo miru s šestimi najvišjimi gorami v Liechtensteinu, Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji in Avstriji. Z ozirom na ta njegov izbor je magister Andrej Feining iz Sveč na Koroškem na kredariški koči odkril ploščo z napisom, ki naj spominja, da so gore naše pravo bistvo brezmejnega notranjega miru, ki je pogoj za mir na svetu. LETOS sta si malo opomogla tudi Postojnska jama in Predjamski grad. Po lanskem katastrofalno nizkem obisku so letos našteli trideset odstotkov več obiskovalcev. Največ gostov je bilo iz obmejnih držav ter iz Nemčije, Češke, Slovaške in Poljske. SLOVENSKO BIBLIČNO GIBANJE (SBG) si je izbralo za svoj rojstni kraj Sveto goro pri Gorici. V soboto 9. oktobra so tam izvolili odbor, ta pa je izbral za predsednika dr. Rudija Koncilijo. SBG ima namen predstaviti in nuditi ljudem Sveto pismo, vernim pa pri tem pomagati, da ga bodo zavestno sprejemali kot božjo besedo. Prirejalo bo biblične tečaje, razna nedeljska srečanja, organiziralo skupine, razstave, obhajanje posebnih nedelj ter skrbelo za spoznavanje svetopisemskih krajev. Skrbelo bo tudi za izdajanje priročnikov in drugih pripomočkov ter sodelovalo s sorodnimi ustanovami po svetu. FRANCETU BALANTIČU so ob priliki petdesetletnice njegove smrti v plamenih argentinski Slovenci odkrili spomenik, delo pokojnega kiparja F. Ahčina. Proslavo je pripravil Naš dom v San Justu, kjer sc slovenska šola imenuje po pesniku. Z mladino so 28. avgusta nastopili v veličastnem prikazu pesnikovega dela ter recitirali nad trideset najlepših Balantičevih pesmi skupno s sonetnim vencem. Udeleženci so se naužili slovenske besede -vsa proslava je izzvenela kot hvalnica Bogu in slovenstvu. 850-LETNICO bo praznovalo glavno mesto Slovenije, bela Ljubljana, prihodnje leto in to ne sme iti kar tako mimo. Obletnica se šteje od leta, ko je bilo prvič v neki listini omenjeno ime Ljubljana. Osrednja prireditev naj bi bila 18. junija s protokolarnim delom in ljudsko veselico. Pripravili naj bi simpozij o zgodovini mesta in zasadili po mestu 850 drevesc. Na razpolago bodo priložnostne znamke, zastave, zloženke ter druge stvari, ki so privlačne za turizem. In seveda kopija listine iz leta 1144, ki prvič omenja Ljubljano. VINKO BELIČ IČ je letos v avgustu slavil 80-letnico rojstva. Priznani pesnik in pisatelj ob leta 1945 živi v Trstu, kjer je do svoje upokojitve poučeval na slovenski gimnaziji. Tržaška Mladika je že pred meseci izdala miniaturno antologijo njegovih del Bližine in daljave, Slovenska prosvetna matica v Trstu pa posebno brošuro ob Beličičevem jubileju. Tudi Bela krajina, kjer je bil naš osemdesetletnik rojen in po sili razmer nad štiri desetletja odsoten, mu je letos priredila posebno slovesnost. Občina Črnomelj ga je uradno povabila na obisk rodnega kraja. V mestni knjižnici so Pripravili razstavo njegovih del, v hotelski dvorani Pa je sledil literarni večer z recitacijami Beličičeve Poezije in proze. Naslednji dan obiska pa je bilo veselo srečanje s prijatelji in somišljeniki iz Preteklega in sedanjega časa. Naš jubilant že dolga leta prebira MISLI in v njih od časa do časa tudi sodeluje s svojimi Prispevki. Dasi malo pozno, mu tudi avstralski Slovenci iz srca čestitamo k visokemu jubileju. Na mnoga zdrava leta! IZGUBLJENA DEDIŠČINA je bil naslov veliki razstavi, ki je bila v septembru v Cekinovem gradu v ljubljanskem Tivoliju. Pripravil jo je Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razstava je predstavila Kočevsko in Kočevarje. Kočevarska nemška narodnostna skupnost se je naselila na Kočevskem že leta 1330. Po letu 1880 Se je v gospodarski krizi polovica Kočevarjev izselila v Ameriko. Leta 1941 je po opciji še ostala Polovica zapustila takratno italijansko zasedbeno c°no in se izselila, po končani vojni pa se ni mogla več vrniti. Med vojno in po njej so Italijani in partizani porušili 113 od 177 kočevarskih vasi in barbarsko uničili na Kočevskem 97 od 123 cerkva. Poročilo pravi, da so celo pokopališča izravnali z zemljo. Razstava je žela veliko zanimanje. ZANIMIVA je anketa, ki so jo izvedli v Trstu za revijo Trieste Oltre. Po njej se 62% Tržačanov zavzema za nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško in za sodelovanje Italije s sosednjima mladima državama. V ugoden razplet glede imovine istrskih beguncev upa 22% anketirancev. Le 5% Se hoče in upa, da bo Italija za vsako ceno spet pridobila Istro. Večina (76%) teh, ki se zavzemajo za sožitje, je stavljena iz mlajših Tržačanov, dočim. spada k starejši generaciji skupina, ki želi nazaj italijanske meje pred drugo svetovno vojno. Anketa kaže lepo sliko, da se manjša število tistih, ki so sovražno nastrojeni do -sosednjih republik Slovenije in Hrvaške. BEGUNCEV je v Sloveniji nad 70.000, od teh jim ima kakih 40.000 urejen status. V 31 središčih (prej jih je bilo 53) je nastanjenih 10,500 oseb, ostali pa živijo po družinah. Slovenska vlada ni popustila na namige s strani OZN, naj bi begunce sprejela za svoje državljane. So begunci in po vseh pravilih človeških pravic naj sc po ureditvi razmer vrnejo v svojo domovino in na svojo posest, katero so bili prisiljeni zapustiti. Vsa dela so pod garancijo! Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET. CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tol.: 359 1179 A.H.: 470 4095 DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 A C /L* SPRA V A Z MRTVIMI Na večer praznika Vseh svetih smo se zbrali pred pokopališko cerkvijo, se pogovarjali in čakali zapoznele iz naše srede, ki so prihajali iz različnih smeri. Posamezniki so še vstopali skozi vrata pokopališča, ki je ta večer oživelo v svetlobi plamenov sveč. Kraj miru in tihote je bil zdaj eno samo veliko svetišče. Tudi mi smo vstopili. Skupen obisk grobov v poznem večeru nam je bil že nekaj domačega. Jegličev grob, frančiškanski grobovi, grobovi mož slovenske moderne... Tu smo zmolili očenaš, tam zapeli pesem, pa spet molili in nato tiho nadaljevali pot do drugih grobov. Pred očmi so se nam zvrstile smrti naših najbližjih. Ob svežem grobu očeta smo obstali. Pred kratkim smo skupaj doživljali to smrt. Svečka je povzela našo molitev in mi smo nadaljevali z obiski. Žrtve letalske nesreče na Korziki; eden od naših bi moral biti na tem letalu. Žrtve dahovskih procesov in težak, na grobo obtesan križ nad Kocbekovim grobom ter nazadnje za vsem: lipa sprave. Drobno nebogljeno deblo z zlomljenim vrhom. Pred tedni na novo posajeno, zdaj umirajoče, daje prostor novemu drevesu. V spomin na vse liste, katerih imena so bila zapisana le v srcih... Tisoče življenj na mladem lesu umira znova. Nekdo, ki že desetletja mrtvim ne da pokoja, ubija znova. In slutnja, da iz teme preže oči in preštevajo vse, ki se ustavljamo v molitvi. Mar ni vseskozi hodil z nami? Se nekdo drug prihaja iz teme, a ta se nam približa. V pijanosti se usiplje iz njega plaz zmaličenih besed, ki silijo na dan. Zato so hranili nagrobne kamne zasute pod slamo ali v garaži za hišo. Zmerom bi našel se kdo, ki bi spomin na smrt ga motila. In ne spotakneš se, če je kamen umaknjen s poti. + + + / *" / tf e. c