1^6 Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 14, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 217 TROSUfl 15. redna konvencija JSKJ T zasedanju ^fiOOSEVELTU l^unicijska rodbina vrgla v boj pro-'®Q8eveItu in njegove- rsKMts&ss:ss=a=sfcas:atS!«^^ . (i R, Hill ""•'•jona dolarjev. ^I^^HINgton. dealu" že blizu Vprašanje starostne podpore je bilo v soboto predmet vročih razprav, a je nazadnje ostalo pri starem. Konvencija je v soboto dopol-*~- Kanit 7-^ "r* — Dve mo-Posta^,.^ dinastiji sta Rfl nal^ _______v__ ^^ . _ f* '^Seveita' sovražnikov 'Hite" njegove "new-i^PevaiiYv"® filozofije ter flo hI stotisočake v ■ ®ira katere se Dipo« P^oti Rooseveltu "new-dealskim" ^ fodbi ■ ^%^ta delawar-fc''^nskp^ ^upont, ki lastuje %e i« ^^^"icijske, avtomo-1"^]% ,. tvornice, in <^inastija Pewjev S ki je bila ak- ,%& gov kansaš- 4^ Landona za republi-o ^^^(^sedniškega kandi-Hj je znano, da je križarsko vojno} k!^ tisoč in P'^tau- so Duponti _ ^^2 Hni„ ^ 'ioslej že 463 tisoč !^*ili na ter se s tem po-'b^oospf® ® sovražni- a " ijeniK^ administraci-i^^^\ra:onn. Te š^vU-%ke ®^ino za direktne %ti J ° katerih je bilo tre-^ Ve ^ Jačun, dočim nih-^ stotisočev so v tem boju ^In P^'ikrite načine. katere i.^'^ewji ^ ^enar jem Dupon-w.,,Pfoti ' ® aktivne v bo-p J^®eler-Rayburnovi rg ^vskemu zakonu, g^^&cijam in Guffe-^ reguliranje dne trikrat ponovno načela vprašanje ustanovitve sklada za starostno podporo ter o tem vroče debatirala. Ko je vprašanje prišlo na površje po čitanju zapisnika prejšnje seje, je bilo delegatom pojasnjeno, da morajo najprej porušiti zadevni sklep prejšnjega dneva, a je predlog za porušenje dobil samo osem glasov. Pozneje je bila debata ponovljena in je bil nazadnje sprejet predlog za ustanovitev sklada za starostno podporo z 59 proti 54 glasovom. Manjšina z izidom ni bila zadovoljna. Tudi je nastalo vprašanje, ali so vsi člani, ki dosežejo starost 70 let, upravičeni, da plačuje njihov a-sesment jednota. Nato je bilo predlagano, da se v ta namen vzame mesečno po 3c od člana iz upravnega sklada in prenese v starostni sklad. Med tem se je nekdo spomnil, da so bili odsotni pri glasovanju člani odseka za pritožbe (12), nakar je bilo sprejeto, da se jih pokliče h glasovanju, kar se je zgodilo. Gl. tajnik Zbašnik je nato pojasnil, da bo v nekaj letih nastal v upravnem skladu primanjkljaj najmanj 18 tisoč dolarjev, ako se bo jemalo iz njega po 3c za starostni sklad. Na to je konvenčni predsednik Anzelc ponovno dal na glasovanje predlog, da se ustanovi starostni sklad, v katerega naj se prenese mesečno iz upravnega sklada po 3c od člana. Predlog (Dalje na 2. str.) Pce%oga, da se ome-i^oied "p^w-deal- oekai ^ je poskusov, ka- velekapitali-^oj na življenje Nu-. b Plena Nemour- Hv j® v francoski KC^lna .raUevo K. JO popihal v .. jer lA 4-____^'^ v f i'® položil temelje ^Uponf ^P'talisticni di- Politi*^^' v pre- * Vdknd nw. ^ brim izmed njih UWSpndm. lii » J ^^skobu ^ ^ ^ ___ ____ ' tt(j^ v kampa- J OiSJ S-'"«' - ^ '®tem tabo-^ ^^Islti^.. ^^stopili proti ^®itovi ^Gformam in izvolitvi. in mu zdaj so se , -ar' • Reformam in h % , j^novni izvolitvi. Sftrt Liberty li- 1^1 C" Srnith .Mit. ' jih adminis- f bilo celih šest-leno aplavdi- na kra i!«, lR~r,George McMa- !H? ^»^gleisl ^gel revol-^^tyS^ebSkega knUjalGd. Nli?^ Bodig!"^ priznal na Si >lh h"' ;« hotel dobil 150 ($750) od ne-S >i6 1^.^vprašanje, ali ^ je odgo- bilo, da pa Nov grob Po štirimesečni bolezni je v nedeljo preminula v St. Luke's bolnišnici rojakinja Anna Primožič, rojena Jakomin, stara 39 let in doma iz vasi Kobet pri Kopru na Primorskem, odkoder je prišla sem pred 8. leti. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sina Edwarda in hčerko Amalijo, v starem kraju pa brate Petra, Florijana in Ivana ter strica Vincenca. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 9113 Cambridge Ave. pod vodstvom pogrebnika Louis L. Ferfolia. Kabeljsko poročilo V urad Mr. August Kollan-derja je dospelo kabeljsko poročilo od francoske linije, da se na parniku "Normandie", ki priplu-je iz Havra danes 14. septembra v New York, nahajajo sledeče potnice, katere se vračajo iz Jugoslavije: Mrs. M. Sede j, Mrs. M. Berke, Mrs. Antonija Voglesh, Mrs. Rotija Strniša in Mrs. Mary škraba. Na konvenciji Na konvenciji JSKJ se nahajata Andrew Hrblan in Frank Masle iz Little Falls, N. Y. Nastanjena sta na 1048 Addison Rd. Andrew Hrblan je doma iz Zerovnice pri Cerknici. Delegat Frank Tomsich iz Elyja, Minn., je pa nastanjen pri Tony Telich, 1258 E. 61 St. Na obisku Ann Launch iz Eveleth, Minn, se je ustavila v našem uradu v soboto. Stanuje pri Rojcevih na Norwood Rd. V bolnišnico Jack Zeleznik, 1139 E. 63 St., je. bil odpeljan v Lakeside bolnišnico, ko je nagloma zbolel. FRANCIJA ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA PARIZ. — Zunanji minister Yvon Delbos je včeraj izjavil da namerava Blumova vlada v najkrajšem času podvzeti nujno akcijo, da se omeji blazno oboroževalno tekmo, ki preti Evropi s splošnim poginom. Namignil je, da se bo zadevo predložilo Ligi narodov, ki bo začela zborovati v Ženevi proti koncu meseca, o kateri je dejal, da ji bo Francija ostala zvesta. Delbos se je dotaknil tudi Blumove nevtral-nostne politike, katero je zagovarjal z besedami: "Mi se nočemo vtikati v notranje zadeve drugih držav." Policijsko čiščenje Clevelandski varnostni direktor Ness bo v kratkem zahteval od okrajne veleporote, ki se nahaja v zasedanju, da obtoži šest ali več članov clevelandskega policijskega departmenta sprejemanja podkupnine v zvezi s protekcijo za butlegarje. Okrog petdeset prič, katerim je znano poslovanje butlegarjev v 14 in 15 precinktu (Collinwood - Nottingham), je dalo Nessu izjave, v katerih dolže policiste, da so sprejemali podkupnino skozi več let. Priče omenjajo kapitana Harwooda kot glavno osebo v tej podkupninski aferi. Prizadeti so tudi en policijski inšpektor in trije poročniki. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je umrl v mestni bolnišnici rojak Joseph Dijanič, star 42 let in stanujoč na 1009 E. 62 St. Tukaj zapušča brata Milana v Euclid, O. Doma je bil iz sela Mostar, Ivanic Klo-star, okraj Cazma, fara Dubra-va, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 23 let in je bil ves čas zaposlen pri Lake Erie Bolt Co. Bil je član društva Zvezda, št. 14 H. B. Z. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Smrtna kosa V sredo popoldne je šel mladi Frank Tratnik, star sedem in pol let s svojimi tremi sestricami k Yacht klubu na E. 47 St. pri jezeru in je lovil z mreže male ribice, pri čemer mu je spodrsnilo in je padel v vodo ter u-tonil. Njegovo truplo je ležalo v jezeru do sobote zjutraj, ko so ga ob 9. dopoldne potegnili ven. Tukaj zapušča starše, sedem sester in enega brata. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 1533 East 32 St., pod vodstvom Frank Za-krajška. "Slavčki" Redna mesečna seja staršev mladinskega pevskega zbora "Slavčki" se bo vršila v torek ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja je važna, zato ste starši prošeni, da se v polnem številu udeležite. — Tajnica. Dr. Blejsko jezero, 27, SDZ Članstvo društva "Blejsko Jezero", št. 27 SDZ, se opozarja na važno sejo, ki se vrši v torek zvečer 15 seiptembra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je veliko važnih stvari in članstvo je prošeno, da se polnoštevilno udeleži. — Tajnik. Relifni delavec lahko postane državljan NEW ORLEANS—Zadnjo soboto so tu dobili a-meriško državljanstvo trije tujerodni relifni delavci, u-posleni pri delih WPA, do-Čim bo četrti zaprisežen, čim se povrne iz bolnišnice, kjer se zdaj nahaja. Zadevno odločitev je podal zvezni distriktni sodnik Wayne G. Borah, ki je s tem zav rgel svojo prejšnjo odločitev, s katero je istim prosilcem odklonil podelitev državljanstva, češ, da so odvisni od javne pomoči. Sodnik pravi, da je bli tedaj mnenja, da so bili omenjeni prosilci na navadnem, direktnem relifu in nezmožni vzdrževati sami . sebe, zdaj pa se je prepričal, da se je motil in da prošilci delajo in dobivajo plačo za svoje delo. Njegova odločitev pomeni, da se delavec WPA ne smatra za odvisne od javne pomoči in ^a niso izključeni od državljanst\'a zaradi tega. Hitlerju se cede sline po Rusiji Njegove pobožne želje segajo prav do Urala, kar pomeni vso evropsko Rusijo! Ženske naj samo rode otroke! Iberijska republika Madrida ci ilj »aasa«3ai=33:3WJ::3i35^^ Cankarjeva ustanova stalno napreduje! Članstvo Cankarjeve ustanove stalno narašča, kar je razveseljivo znamenje, da se naša napredna javnost v polni meri zaveda važnosti tega delavskega kulturnega podviga. Nadaljni društvi,-ki sta pri^dpili, sta dr. Lunder - Adamič", št. 20 S. S. P. Z., ki je prispevalo 25 dolarjev, in društvo "Slovenec" št. 1 SDZ, ki je podprlo C. U. z enim desetakom, za kar zaslužita vse priznanje. Društvo št. 14 S. N. P. J. v North Chicagu pa je prispevalo $2.00 v kampanjski fond neimenovan rojak iz Loraina, O. pa $1.00. Odbor Cankarjeve u-stanove se vsem iskreno zahvaljuje, vsem našim naprednim društvom in organizacijam ter posameznikom, ki niso še pristopili, pa kliče: Pristopite k Cankarjevi ustanovi in pomagajte ji s prispevki, da bo čim prej dosežen njen lepi cilj! Ameriški Slovenci krvavo potrebujemo pošteno delavsko kulturno revijo in dolžnost vsega našega naprednega življa je, da po svojih močeh pomaga, da se to idejo čim prej uresniči. In naročajte se na "Cankarjev glasnik!" Vsak naročnik, ki se priglasi zdaj, odvaga dva poznejša, ko bo revija že izhajala, ker jo s svojo naročnino pomaga ustanoviti ! Naročite se lahko tudi v u-radu "Enakopravnosti." NUREMBERG, Nemčija. — "Če bi jaz imel Ural in če bi jaz imel ruske sirovine, potem bi Nemčija pod narodnim socija-lizmom plavala v izobilju!" je izjavil nacijski diktator Hitler v soboto na kongresu nacijske Delavske fronte, ki se je vršil istočasno s kongresom nacijske stranke. S tem je dal Hitler nov poudarek imperialističnim ciljem nemškega velekapitalizma, j čijega sluga je, ki pohlepno obrača oči proti žitnicam in naravnim zakladom sovjetske Rusije, ki bi se ji rad polastil ter se z njimi odebelil. Zato je Hitler ponovno utrdil Porenje, da zavaruje nemški armadi hrbet, kadar bo napadla sovjetsko Rusijo, in zato tako mrzlično vliva nove kanone, gradi nova bojna letala, vežba nove stotisoče rekrutov, pri tem pa se dere kot jesihar, češ, "boljševiki hočejo požreti vso Evropo", dasi je vsemu svetu znano, da je pravi požrešnež nemški velekapitalizem, ki bi rad pogoltnil sovjetsko Rusijo, ker je lačen njenih naravnih bogastev. Krik o "boljševiški nevarnosti" je krinka, pod katero skriva nemški velekapitalizem svoj pravi obraz in osvojevalne namene. Hitler je tudi izjavil, da "verjame v Previdnost, toda Previdnost bo nagradila samo močne in hrabre ..." Torej je po njegovem mnenju "Previdnost" samo s tistimi, ki imajo dovolj kanonov, letal, tankov in voljne človeške topovske hrane .... Tudi je Hitler ponovno rohnel nad "židovskimi boljševiki", češ da bo nacijska Nemčija že obračunala z njimi, ter napadal sovjetski gospodarski sistem, o katerem je dejal, da je dober za birokrate, a zanič pa za delavce", kakor bi mu srce gorelo od ljubezni do ruskih delavcev in kmetov in kakor bi se ne pripravljal na vso moč, da v bližnji bodočnosti pomori kar največ mogoče ruskih delavcev in kmetov! Zvečer je govoril pred nacij-sko Žensko ligo ter poudaril, da je glavna naloga žene, roditi čim več otrok, vse drugo pa naj prepusti moškemu. Madridska vlada želi, da bi prišlo do državne zveze s Portugalsko in je prepričana, da bi to ubilo fašistično revolto. Rebelne čete so vkorakale v zapuščeni San Sebastian brez boja. SAN SEBASTIAN, 14. sept.* - Policija ixi naga plesalka Policija je v petek zvečer navalila v neki prostor na 2281 W. 14 St., ko je plesalka Nellie Saylor pred 90 navzočimi potečimi se moškimi baš odstranila s sebe zadnjo izmed sedmih tančič, ter odvedla nago plesalko in poteče se gledalce na policijsko postajo. Plesalka in njen promoter se bosta morala zagovarjati zaradi nedostojnega in pohujšljivega nastopanja pred občinstvom. Razgrete moške so na stražnici vpisali in izpustili. Obisk v uredništvu V našem uredništvu se je danes zjutraj oglasil delegat J. S. K. J. John Zalar iz Waukegana, 111., ki nam je povedal da se je v I Clevelandu sestal z več sosedi iz starega kraja, ki jih ni videl že 32 let. Blumov ultimat tekstilnim tovarnarjem PARIZ. — Francoski premi-jer Leon Blum je dal tekstilnim tovarnarjem v Lillu, kjer se nahajajo na "sedeči stavki" 35 tisoč tekstilnih delavcev, ultimatum, da v teku 24 ur izberejo e-nega člana njegovega kabineta, da bo poravnal stavko. Ultimat je prišel, ko se je izjalovilo Blu-movo osebno posredovanjg, ker se delodajalci niso hoteli podati. Blum je delodajalcem povedal, da morajo podpisati kolektivno delavsko pogodbo, kakor določa pred kratkim sprejeti zakon, ki določa tudi 10-odstotno mezdno zvišanje in 40-urni delovni teden. Delodajalci se tej pogodbi upirajo, češ, da tega bremena ne morejo sprejeti, ako jim vlada ne bo pomagala. Stavka v Lillu, kakor tudi stavke v drugih krajih Francije, je izbruhnila v prvi vrsti zaradi tega, ker delodajalci niso hoteli pristati na te uzakonjene pogoje. — Fašistične čete uporniškega generala Mole so včeraj vkorakale v San Sebastian, ki so ga vladne sile in večina prebivalstva prej zapustile. Mesto so našli malone popolnoma zapuščeno in ulice so bile prazne in zapuščene. Rebele je pozdravilo ša-mč, nekaj malega meščanov, ki so ostali v mestu. Vladna milica in preostalo prebivalstvo se je umaknilo proti Bilbau. Rebeli niso našli v mestu nobenega razdejanja. Edina poslopja v zapuščenem mestu, ki so pogorela, sta bili dve rezidenci in neka papirna tovarna. MADRID. — Španski vladni voditelji pazno motrijo situacijo na Portugalskem, kjer je pretekli teden izbruhnila mornariška revolta, izjavljajoč, da je portugalska situacija mnogo večje važnosti, kakor priznava portugalska vlada, ki je revolto začasno zatrla. Vladni predsednik Francisko Largo Caballero, ki je že večkrat namignil, da upa, da iio nekoč postal predsednik iberijskih republik (pirenejski polotok, ki obsega Španijo in Portugalsko, imenuje tudi ibe-rijski polotok; op. ured.), in drugi člani španske vlade so mnenja, da bi proti fašistični upor na Portugalskem imel za posledico naglo zatrtje španske fašistične revolte. Caballero je v stalnem stiku z generalom Jose Asensiom, čijega čete trdno drže pozicije pri Talaveru v južni Španiji, nedaleč od portugalske meje, dočim vladni aeroplani stalno bombardirajo tamošnje rebelne pozicije. Vladne čete so pregnale fašiste iz vasi Cazale-gas in vladni letalci so spustili na severni del Ovieda nadaljnih 200 bomb. Nekatere bolj ekstremne vladne skupine, predvsem sindikalisti so mnenja, da bi revolucija na Portugalskem utegnila dovesti do ustanovitve iberijske prole-tarske republike, ki bi združevala Španijo in Portugalsko. "Naši sovražniki dobivajo pomoč od svojih portugalskih simpatičar-jev," je izjavil neki sindikalist, "kar jim je doslej omogočalo, da so lahko držali ozemlje v bližini portugalske meje. Ce se naši portugalski prijatelji upro proti tem razmeram, bo s tem zadan smrtni udarec našim sovražni kom. Toda tudi če revolta na Portugalskem ne dozori, bo naša neizogibna zmaga vplivala na portugalski proletarijat, da nam bo sledil." Caballero je o Portugalski izjavil, da je Španija brez nje ne- KAPITALISTI PROTI NORRISU WASHINGTON. — Progresivni senator Norris iz Nebraska, oče zveznega elektrarskega projekta v Tennesiški dolini (TVA), je dobil v roke zapriseženo izjavo, da so se newyorški industrijalci in finančniki posvetovali z nekim članom zveznega senata glede ustanovitve milijondolarskega fonda za poraz Norrisa pri letošnjih volitvah. Norris je kapitalistom trn v peti zaradi vztrajnega boja proti javnonapravnim korpora-cijam v Ameriki. Licence za avtne voznike Minuli teden je bilo imenovanih v okraju Cuyahoga 28 regis-trarjev ,ki bodo jutri začeli izdajati državne licence za avtne voznike, brez katere jpo 1. oktobru ne boste smeli voziti svojega avtomobila. Registrarji, vsi politični nastavljenci, bodo dobili po 15c od vsake licence, ki bodo po 40c, kar pomeni, da bo vseh 28 skupaj dobilo okrog 80 tisoč dolarjev. Spodaj so imena in naslovi uradov regis-trarjev na vzhodni strani: C. J. Lenz, 708 St. Clair Ave. H. H. Adams, 7000 Euclid Ave. Sadie A. Mackin, 10604 St. Clair Ave. Charles J. Vavrina, 8815 Broadway. George S. Tenesy, 3224 E. 93 St. Mrs. Olga Haffey, 14115 St. Clair Ave. Burt W. Kemmerling, 9900 Buckeye Rd. Maude Bartlett, 9275 Carnegie Ave. Frank M. Glome, 2892 E. 116 St. Herman Gold, 4742 Broadway. Anna Dorrington, 807 E. 152 St. Mildred Friedman, 10700 Superior Ave. Vagabundov je strah Clevelandska železniška policija pravi, da potuje skozi Cleveland čedalje manj vangabun-dov ali hobov in drugih zastonj-skih potnikov na tovornih vlakih, ker je njihova "brezžična poročevalska služba" (obveščanje potom raznih znamenj na plotovih itd.) že razširila širom Amerike vest o blaznem morilcu v Clevelandu, ki je od lanskega septembra umoril in raz-rezal že šest ljudi in ki ga policija ni še izsledila. Očitno je, da se hoboti boje, da bi jih na- kompletna. Obe deželi imata i-i,,. .. ji j « , . ,, „1 kliucie privedlo do nezazeljive- denticne interese m probleme, I •' ^ . ,, .__., . . . . , f .. I ga srecania z blaznim morilcem, je izjavil novi apanski premijer, ° Vrnitev iz bolnišnice "in če bi delovali skupno, bi Z' lahkoto rešili svoje skupne pro-j bleme in varovali skupne intere-1 Joe Maslo, ki stanuje v prše. Geografsko, plemensko in e-1 vem nadstropju na naslovu konomsko sta že itak združeni. 14904 Pepper Ave. in ki je bil Vse, kar je treba še storiti, je zadnji korak, ki bo deželi združil politično ter napravil iz njiju močno, svobodno in uspevajočo Iberijske državo." pretekli teden operiran na zlati žili, se je vrnil iz bolnišnice domov. V postelji bo moral ostati še nekaj tednov in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. STRAN 2. ■ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........*1-50 Pp poStl v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$450 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameiiko In druge inozempHe države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 19X8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ČRNI PAJEK IN RDEČA MREŽA Liberalna ameriška revija The Nation opozarja, da so vatikanski krogi sicer proti temu, da bi kak duhovnik zmerjal najvišjega predstavnika vlade kake dežele z lažnjivcem in izdajalcem, kakor je storil Coughlin, da pa tudi nimajo drugače prav nič proti Coughlinu in bolj ali manj odprto odobravajo njegovo politično delovanje. To se pravi, da je Coughlin Vatikanu prav všeč, samo malo prerobat in premalo diplomatičen se mu vidi. Vatikanski politiki vedo, da se z robantenjem in zmerjanjem ne pride posebno daleč, zato žele, da bi se Coughlin v tem oziru poboljšal. Pajek ne sme rogoviliti, če hoče dobiti nič hudega slutečo muho v svojo mrežo in ptiček se ne ujame na limanico, če kričiš nad njim . . . Vatikanski politiki niso neumni ! V ^ V svarilu vatikanskih politikov, pravi ista revija, da se ne sme spodkopavati ljudskega spoštovanja do vrhovne državne oblasti, je luknja, ki je večja kot so granatne luknje v španskih cerkvah. Ta luknja se imenuje — sovjetska Rusija. Proti najvišji oblasti te dežele se vatikanska politika bori z vsemi sredstvi in na vse kriplje ter skuša omajati in ubiti njen ugled. In še dve taki luknji v vatikanski politični "logiki" lahko pokažemo: Španijo in Mehiko. .Vatikanska politika je očitno že zdavnaj zavrgla nekdanje geslo, ki se je glasilo, da je "vsaka oblast od Boga," torej se ji je treba pokoriti. Zdaj so "od Boga" samo kapitalistični in fašistični režimi . . . Najhujši boljševikožrc je danes nedvomno nacijski diktator Hitler, ki opi-janjuje svoje pristaše z grmenjem proti sovjetski Rusiji, katera nikomur noče sile, pač pa si želi miru, da bi se lahko v miru razvijala gospodarsko in socialno. Hitlerju se pri tem pridržuje svetovni klerikalizem, ki tudi čedalje hujše kriči o "komunistični nevarnosti" in najbrž ne bo dolgo, ko bo to tudi Coughlinov glavni politični "šlager" ali "glavna pri-slačnost." Toda, naj se nihče ne da preslepiti, da ves ta boj velja res samo komunizmu, ki je v Ameriki še tako šibek, da politično še presneto malo ^teje! Ta boj je boj proti svobodi vesti in prepričanja ! Reakcija je na delu, da tudi Ameriko oropa te svobode! Ta svoboda, za katero so se neustrašeno borili očetje a-meriške revolucije in vsi veliki ameriški duhovi, je danes v veliki nevarnosti in če se bo Amerika dala potegniti za nos črnemu pajku združene reakcije ter se dala ujeti v njegovo slepilno rdečo mrežo, bo šla ta svoboda rakom žvižgat! V zameno pa bo dobila svobodo brezpogojnega prikimavanja v zlokobni senci krv-nikove sekire! Upajmo, da bo Amerika pravočasno spregledala zahrbtno in zanjo tako pogubno igro potuhnjenega črnega pajka reakcije. ^ ;i: Iz Berlina prihaja vest, da je Hitlerjeva vlada zbrisala s svojega programa točko, ki je določala odvzem pravice poučevanja katoliškim redovom. Črtanje te točke nacijskega programa, pravi p-menjena vest, je posledica pred nedavnim objavljenega pastirskega pisma nemških katoliških škofov, ki so z njim indorsirali Hitlerjevo boljševikožrsko ])olitiko ter mu ponudili svojo pomoč proti sovjetski Rusiji. Gavrani se zbirajo k skupni pojedini . . . ENAKOPRAVNOST 14. septembra, j 11 UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Mladinski zbor SDD na Waterloo Rd. Na 8. septembra je bila sklicana seja za starše mladinske- aeroplani in plačuje za čas na' ma za nekega Kristusa, seveda radio. Kaj se briga za delavca, ne za tistega, ki je bil križan in saj on ni delavec. ' je učil, da moramo ljubiti svoje Vidite, kako Coughlin taji, da sovražnike. In če bi ta Kristus mu je vatikansko glasilo dalo povedal Caughlinu, da ni prav, nagobčnik zaradi njegovih suro- netiti sovraštvo, bi ga Coughlin ga zbora SDD na Waterloo Rd.' vih napadov. Še škof Gallagher še bolj križal. Ravno tako bi u-Odzvalo se je še povoljno števi- taji, da je glasilo pisalo proti pil, da ga moramo uničiti, kot lo mater in tudi nekaj zavednih CoughUnu, ko je vendar to po-' čez predsednika. On ne sUši na-očetov, tako da ne bo vse delo natisnilo potem vse ameriško benega svarila in noče biti nobe-prišlo na materinsko odgovor- časopisje. Časopis "Amerikanski, nemu podložen. nost. Izvolili smo odbor, da bo' Slovenec" je imel to še z veliki- čitateljem, deloval za prihodnjo prireditev, mi črkami napisano, da Vatikan katera se vrši 4. oktobra z spo- žigosa Coughlina in tudi če se i-: Terezija Rozmanova, Navzoči ŠKRAT razumom direktorija, direktorij nam je šel na roko in nam pomagal z dobrimi nasveti, tako da se jim lepo zahvalimo. Vemo, da je bilo težavno direkto-riju samemu voditi vse te posle, ker so zadosti zaposljeni z Do- Zanimive vesti iz stare domovine stopil v pokoj nejših podatkov. , . . ^ ^ „ Drugič le položil gotski umet-V pokoj je stopil Franc Po- . ^ , , TT JU ^ v Inik roko na samostan, ko so se mora. Upamo, da bo sedaj slo korn, ki le bil skozi 42 let zup-l , , ... ' , , J, ^ _ J . morale umakniti romanske ap- vse bolj gladko naprej, ako bo- mk v Besnici pri Kranju. Sedaj! . , , , mo delali z roko v roki. V mislih se je preselil v Zabreznico pri f' ° zr^s e na vz o u . ..v. ^ „ 'cerkve nov gotski prezbitern. mi je, da se gotovo vsi starši za- Breznici na Gorenjskem. Znan Možno je, da je to bilo v 15. stoletju, ko se je izvršila večja 1 , v. .{prezidava na samostanu, po 1. Sklep seje je bil, da se vrsi 800 letnica samostana v Sticni\^^__ ^ , ., J . 4. 1 -iK ■ ^ 1475., to je po napadu Turkov, prihodnja seja v torek 15. sep-, v soboto 15. avgusta so so' . ^ ^ , ... . v 2 . n - , v 1 ^ ^,.v . ° , ki so samostan oplenili m zazga- tembra. Prosimo vse starse mla-vršile v Sticni na Dolenjskem,. ^ . j., ^ , . . . h. Tretjič je gradil gotski arni- tekt na samostanu tedaj, ko je nastala, v svojih stenah še danes ohranjena kapiteljska dvorana, brez dvoma obokana z gotskim obokom, ter opremljena z danes ohranjeni, kameniti-mi kornimi sedeži. Nato gradijo v Stični leta 1517. Takrat nastane trdnjavica, dobro vidna na Valvazorjevi sliki, o kateri pa ni danes nobenega sledu več. Bamčni slog se pojavlja v 17. stoletju. Posled-y nja doba umetnostnega ustvarjanje na samostanskih objektih, vedajo, da bi kaj pripomogli k je bil tudi kot zgodovinar in bil uspehu mladinskega zbora. je mnogo let škofijski arhivar. dinskega zbora, da se za gotovo velike slovesnosti, s katerimi se udeležijo. S tem boste pokazali, je proslavljalo 800 letnico usta-da ste za napredek zbora. Na novitve stiškega samostana, zadnji seji smo določili, da se po- Slavnosti so se vdeležili tudi bira malenkostna svota kot me- redovniški dostojanstveniki iz sečnina za starše, kar ni več kot Švice, Avstrije, Prusije, Italije pravilno, ker brez nič je nič. Go- in Poljske. tovo vam je znano, da se je suša j stiski samostan je pomemben v blagajni nastanila. Torej na j^q^- umetnostno zgodovinski svidenje na prihodnji seji v to- spomenik. V slovenskem si^)-rek. meniškem gradivu zavzema s Začasna zapisnikarica svojo bazilko eno najvažnejših mest. Osemsto let njegovega --'obstoja je pustilo najrazličnejše D.-J.: sledove na njegovem telesu. rrotl Loughlinu romansko dobo sega stiška cer , , ki je dala samostanu v glavnem Cleveland, Oluo kev m najstaiejsi del stoletja. , na, krizni hodnik. Cerkev je bi-i f Zopetmoram prositi za prostora v vašem cenjenem listu, da malo pojasnim nekemu skega patrijarja Peregrina. LJ' stina iz časa 11G4—1180 pove, dopisniku, ki^ nekaj ogreva za ^ sodelovali pri zidanju sa- in zagovarja Coughlina, namreč, da ga samo rdeč kar ji in komu- I Stara želja Dolenjskega Logatca je vendarle prišla na vr-jsto. Banska uprava je namreč ... , -. . pričela z delom za ureditev vod-mostana zidarii iz dannih kra-, v. , i • • , , . nega požiralnika Jacke, ki je Verjetno je, da je gradnjo ■ , . . , . , . •' coslej povzročal ob količkaj vec- jev nisti napadajo m da nam je zato Francije. trn v peti. Doticni dopisnik se . jako moti, ko gre m zapise kaj ^^hitektonski organizem, ki 'fo' )il v nasprotju s starokrščan- jOOO Din. Zaposlenost delavstva takega, kar mu ne bo nihče, ki količkaj bere "\misli, Drug slog pa je . , , ^ Coughlina sovražijo skoro 90 ^ hodniku.j^^ ^ znatno povečal^ Tu- procent ljudi v Ameriki m sem „ "____;___^ ^e popravlja cestne ovinke na gotova, da vseh teh 90 procent n v enem izmed kvadratov križ-! nega oboka se že pojavlja got-ka umetnost. Kdaj je križni | hodnik dobil obok, ki mogoče igotoviti. O kaki pmzidavi sa-riostana ni do 15. stoletja toč- 15. redna konvencija JSKJ v zasedanju (Dnlje iz 1. str.) niso komunisti in rdečkarji. Ali so "Ameriški Slovenec", "Glas Naroda" ali "Ameriška Domovina" komunistični in rdeč-karski, ko ga vsi napadajo in kritizirajo zaradi njegovih podlih in nesramnih napadov na predsednika Roosevelta. Le malo naj pomisli dotični dopisnik, koliko škodujejo ti osebni in politični napadi katoliški veri. Ko' je pogorel s 23 proti 89 glaso-gre katoliški duhovnik povedat' vom, torej je navsezadnje ostalo kaj takega in neti sovraštvo pri starem. med ljudi, namesto, da bi učil j Konvencija je sprejela sklep, ljubezen in odpuščanja do vsa- gg bodo odsleg člani lahko za-kega. Vsi brez izjeme ,ga sovi a- varovali tudi za tri tisoč dolar-žijo in tudi taki, ki ne zamude posmrtnino in da se posmrt-nobene nedelje, da ne bi šli k lahko zapusti tudi bratran-maši. Tisti vem, da niso komuni-1 sestrični ali zaročencu ai sti in rdečkarji, ker vsi vemo, da garočenki. — Za pogreb ne moti napadi niso za katoliškega du- noben član zapustiti več kot hovnika. j 250 dolarjev; izjema velja za dr- Veliko vrst ver imamo tukaj, žave, ki ne dovoljujejo tako vi-pa izmed vseh teh duhovnikov soke vsote za pogrebne stroške še ni noben duhovnik drznil kaj (Illinois n. pr. dovoljuje največ takega. Naj le malo pomislijo ti- $200) — Člani, ki izvrše samo-sti, ki ga zagovarjajo, koliko to mor, preden so dve leti člani jed PLAZ UNIČIL NORVEŠKE VASI LEON, Norveška. — Včeraj se je z neke 6 tisoč čevljev visoke gore utrgala ogromna masa skalovja ter treščila preko sko-ro navpičnih, tisoč čevljev visokih pečin v jezero Leon, kar je imelo za posledico, da je raz-penjeno vodovje udarilo iz svoje kotline ter uničilo dve obrežni vasici, pri čemur je izgubilo življenje 73 prebivalcev, osem pa jih je bilo tako poškodovanih, da bodo najbrž podlegli. Vodovje jezera se je dvignilo tako visoko, da je vrglo neki brod tisoč čevljev daleč od obrežja in uničilo dvoje mostov pet milj od jezera. Strahovita poplava, ki jo je povzročil plaz, je odplavila tu-9 tem pravico do!rodovitno zemljo v orne-so lahko duhovniki tudi v poli-| posmrtnine in dobe njihovi de- okolici. tiki, ali kar počenja ta Coughlin diči povrnjena le vplačila za a-pa presega vse meje dostojnosti sesment. Stara zadevna točka je j in olike. Ni čudno, ako ljudje od- določala izplačitev posmrtnine j padajo od vere, ko poslušajo ta- v takih slučajih, če je bil samo-kega, ki se ne ustavi z nobenim morilec eno leto član jednote. — dejanjem, da doseže sovraštvo Odškodninski sklad\je konvenci-in maščevanja, da tako ustreže ja odpravila in sklenila, da se bo par ljudem, pa če tudi dobimo odškodninski asesment plačeva-tako vlado, da ne bo dela in da |o v bolniški sklad, iz katerega bodo ljud je po cestah umirali od se bo plačovalo odškodnine. gladu kot je bilo leta 1931 in Odsek za pritožbe in prizive i-1932. Kaj je mar temu razgraja- ma ogromno dela in dasi zboruje ču na radio, če delavci zopet do- že od torka, v soboto še ni za-bimo kakega Hooverja, kaj ga kij učil svojega dela. Sobotna briga, saj njemu ni sile, saj mu seja je bila zaključena ob 12:10 škoduje katoliški veri. Seveda note, zavržejo Možganski bankrot pri sosedovih Nekaj let je že minulo, odkar sem prvič zapisal, da je uredništvo "A. D." napovedalo poleg bančnega in etičnega tudi možganski moratorij. Pa so mi nekateri rojaki očitali, da pretiravam in možakom krivico delam. Kje neki? Saj prihajajo še zmerom novi dokazi, da sem bil popolnoma v pravem. Najnovejši dokaz pa je bil podan v soboto, ko je James Debevec zapisal : "Mrs. Mary Modrijan je zapisala, da Prosveta nekaj piše o trebušastih fajmoštrih, a da ne pove, koliko Je socialistov trebušastih. Bajgali, če jo ni pogrunta-la Mrs. Modrijan! Jaz bi skoro stavil, da trije slovenski kaplani v Clevelandu, ali pa dva faj-moštra, ne bi mogli odvagati enega samega Ivana Jonteza. Torej se vidi, kdo lenobo pase." Prijatelji, to niti otročje več ni. Otroci bi se nad tem zmr-dovali. James Debevec pa misli, da je s tem dosegel višek človeške brihtnosti . . . Ce to ni neovrgljiv dokaz popolnega možganskega bankrota, potem so bili bančni polomi pik-niška zadeva, lanska Baragina proslava pa iz Moskve naročen boljše viški shod!— Svetovno in slovensko klerikalno propagando je zajela strahovita inflacija: v Španiji je "pomorila' že najmanj trikrat več duhovnikov in nun kakor jih je kdaj bilo in "porušila" najmanj trikrat več cerkva kot so jih Španci postavili v zadnjih tisoč letih, dasi je pri vsem tem mnogo duhovnikov in nun. ob času odneslo kožo na varno v inozemstvo in mnogo cerkva še stoji nadotaknjenih . . . Kaplan Matija pa je v soboto ser-viral iz ljubljanskega "'Slovenca" za dobro mero še dokaz strahovite denarne inflacije: najprej stoji zapisano, da je bilo tisoč pezet, določenih za "nagrado na glaivo vsakega duhovnika," vrednih štiri tisoč dinarjev, malo pozneje pa, da je bilo pet milijonov pezet, ki jih jo Moskva poslala Madridu, vrednih sto in dvajset milijonov dinarjev . . . Kt, he, bi se zahah-Ijal stari znanec Trunk iz colo-radskih hribov, to je pa računski bankrot . . . Kaplan Jager je v soboto svečano čestital. Mary Modrijanov! k njenemu dopisu v "Enakopravnosti'' dne 9; t. m., s katerim je šla zanj po kostanj v žerjavico, česar "številni" njegovi pristaši vzlic njegovim križarskim tiradam niso marali storiti. Kar se mene tiče, je to seveda popolnoma v redu: vsak človek ima pravico čestitati komurkoli in zaradi česarkoli, iskreno ali hinavsko, in isto pravilo drži pri sprejemanju ali odklapljanju čestitk, vsaj v Ameriki. Ampak Mary Modrijanova je med drugim zapisala o Ivanu Cankarju; "Ako ni imel druge 7iapakc, je netil sovraštvo do vsake stvari, katera je bila količkaj v zvezi z vero." Ker je kaplan Jager brezpogojno odobril celotno vsebino njeJiega dopisa, torej tudi to iz« ,„ , . - javo o Cankarju, pričakujem, aa uiegne vsak čas pnti do voj-^ bo toliko pošten s samim se-ne. S tem fašistično časopisje o- boj, da ne bo navzoč, ko bodo pravičuje mrzlično obonoževa-' clevelandski slovenski klerikalci nje in pripravljanje Italije na'odkrivali spomenik svojemu so vojno, češ, kar bi se v drugačnih vražniku Ivanu. Cankarju, tem ra/morali i i i- , več doma s pepelom potresa! razmerah odpravilo kot nežna- vgdihujvči Ijih nalivih povodnji, da so ne katere hiše bile do strehe v vodi. Za enkrat je določenih 75,- cesti Logatec—Laze. Vstavite se v gpstilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. ITALIJANI VIDIJO VOJNO RIM. — Fašistično časopisje je včeraj malone soglasno izjavljalo v uredniških člankih, za katere je nedvomno dala pobudo Mussohnijeva vlada sama, da je evropska, situacija tako napeta, Tudi revolucije imajo svoje dobe i* ce« Ub koncu oktobra iu v začetku ))ra je prišlo tudi do ijrcvralov v Nemčiji, ki .so pomodli % nioiiarliijii"J| 1 rahlih sil. \' februarju iu marcn 1-prišlo v Nemčiji do dru^e^a upoi'Ji kistov. V marcu istega leta so si osvojili oblast, ob koucu istega proglasili sovjetsko vlado ua iH). julija so protirevolucijouarji ])uč na Madžarskem, 31. julija pa J'' vlada Bele Kuua. 28. oktobra je zmagal Alussoliui s mi črnimi srajcami. 15. julija 1927 je nastal upor ju. Zgorela je justična palača. Narodni socialisti so si osvojili obkg Nemčiji 30. januarja 1933, torej pred "normalnim" rokom. Seveda na D# ])rava narodno socialistična rovoluc# ^ •elii ^ liiaP čela šele pozneje, potem ko je zgoi*-žavna zbornica. . . 12. februarja 1934 je v Avstriji i|*' nil upor rdečega Hcliutzlnnida, 25. J" •' narodno socialistični upor. ^ Sedanja španska revolucija su F. j spet pravila, začela se je 18. jaii^'"']''']^, nimiv je po drugi .strani primer Ukor se je dalo razbrati iz vesti, ki ^ liajale zadnje čase iz te države, ^ ^ SI tam komunisti za julij ])rip)'avili P toda "i)ravi" rok so zamudili. Na različne načine so že ga t i to čudno doslednost v nastopaW ,, Ji tiej «if k tla Ml fj)! »1 & h ■] Vat 'Ži t % ittt N ----- ----------- i vratnih gil)aiij. Prave razlage še nimamo. Se največ pristašev ^ va, da je človek od vigredi dalji' ]' i, vom rastoče svetlobe, ki prične S])remembe v kvantiteti iu svetlobe spravlja po vsem videzu ravnotežja iu zbuja v njih nagnjeii.!*^.^ ^ silnih dejanj. Vsekako je to blem, kt ga je potrebno še prouče\'i k i h SPLAVI V RUSIJI Preti kratkim so v Rusiji) izdali zakon, ki pi epovedujc splav. Da je bil ta zakon že nujno P jgi; je najbolje lazridno iz statistike, ki dal komisariat za narodno zdravjt'- 1. ruskih velemestih 073,593 porod"^ 9X5 splavov. Ao slabše je bilo ua I# » Po tej tiluti.stiki je bilo u. l''\ j,, so v boluišuieali iu poioduisJiK'^y' iioi^ j ..hfV" 324,194 splavov iu samo Na is 242,!):!' so (4 >1 1 t 'ajslal)še ]ia je bilo v Moskvi, - lauske^a leta zabeležili 57,KK* 154,584 .splavov, lausko leto pzi ' ' (lov iu okroK 155,000 splavov. ^1" J,|jvi'^(« (li u^iml besedami, da je bilo v do trikrat toliko s])lavov kolikor ^ Hazmei'je pa je l)ilo slabše, ker je nuioj^o splavov jly uih. Položaj je postal tako je morala vlada koueuo hores 1, za radikalue ukre]*e. ' ^ NORDIJSKE USTNIC^ ^ ^ \'emei ji daues kar mr^C" ] Po Xemeiji daues kar mr^c- . r ki se havijo z vsakovrstnimi "'jjiei blemi iu odkriv ajo pri tem j" ri. Kideu tuli mož, ueki ])ror. uil u. pr. nasledil jo v svojeui . delu: ' : " Nordijska usta imajo s 'M' , ivT ^ velik'! Ij iu iiordijeev k poljubovan.|U ' ^ Xorilijska usta so sposobna 1"^ '' lasliiosli. Ker ima rdeča barva ^'^1'. učinek, dražijo in zapeljujejo \ j ju iisla " ' ' "' 5 LOBANJSKE OPERACUE ^ 2500 LETI ,# Neka angleška arheološka je 'j' ki deluje v l\'l Duveiru v Pah"'*'!' • .. jo 1'" ■.(# x'elikim šleviloni okostij, ki "'''.jiiiii f ^ liriliki i/, sedmega stoletja 1 jem. odkrila tri lobanje, ki so '''' ..j priinit iveii niieiii I repaiiiraiic- ,0''I'' pacientov sla menda neposred'i" 1.jj, eiji umi la, pri tretjem pa je "\l;i la. Doslej ,s() vedeli samo o ''.'ni I'" vrševali trepaiiacije lobanj, ui njimi iiobeii primer, da bi bili ži \ eli to operacijo več nex'(' POŽIRALEC MEGLS ,f Ameriški inženir ilobbes J'.jjj ])' pravo, ki naj bi ladjam najbolj i>(>sl(t uie^lo brc/ l'a priprava, ki ji je dal i""' .-no '' izstresa droben, eh'k'" k"'. . I skozi iripra\a, ki ji je da nii'^le," izstresa droben, pesek \' smeri \ tižnje. Peščena zrnca povzročaj^' ^ l^o' zgosti \' vodne kapljice, ki se slepci dajpjo dolarje, da se voxi popoldne. Danes se nadaljuje;ten mcident, lahko danes vžge "Qdpusti jim, spj ne vedo. kaj okoli z dragimi avtomobili in z razprava o pravilih. I evropski sod smodnika. delajo ! . tako je preko \cčjexa jirostorn 1'^^ ^ razgled prosi. Dosedanji poskusi " li. d;i znsinži nova priprava \ ' svoje ime. ^^tembra, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN % Kovčeg pripoveduje J ti! Staro, spomine. Dotli -^0 * je v drugi polovici sena ležal v veli-Dolžnik g so me prinesli iz kdoL JG dala obleko, ključav tvrdke Y ■ Ijai ' ^ potovanja olep-|še, ki niso bili tako novi kakor '^^®®trgan in zamazan. Ne jaz, na dno ročnega vozička, očedili, so me prene-1 mene pa na vrh. Jo j sreče! — Ha podstrešje, kjer ča- sem skoro glasno vzkliknil. Na odločitev o svo- vrhu plavam, to je velika čast! ' Zdaj, ko počivam tu A moje veselje se je kmalu ska-^^P^'^seno šaro, mi lilo. Na postaji, s katere je i-zaii« tsžko, ozreti se na-imela odriniti moja gospa, je bi- J ^ OSVc^U: . IV 1 1 •! 'VI lo ze vse polno drugih vozičkov s kovčegi. Postreščki so jih metali in suvali sem in tja. Ko je vlak pridrdral na postajo, me je postrešček urno pograbil in stekel z menoj v kupe. Bum! Sredi hodnika je trčil z menoj v prtljago drugega postreščka, ki je pridirjal z nasprotne strani. Nato me je vrgel na oblazi-okovje ponikljano, njen sedež in se napotil po ostalo tovariši jo. Vozili smo se dolgo, nad mrežo so nas natlačili polno do vrha. Moja gospodinja se je držala veledostojno, kakor se spodobi veliki dami. Po sosedih se še ozrla ni. Bil jo je najčistejši ponos, sama distingviranost. Tudi jaz sem bil ponosen nanjo kajti vse je kazalo, da nekaj veljam. % Bil J" m ro- ij! Sten"^^ eleganten in ia^ črnega imitirane-%iie jjij' ^°^ovi iz opečno ru '»s Ql ^^I'ebra. Gospodinja, ki kiaaSlf' je nainačila, iiaj otistp ^Gn dom. SS' trenutka sem živel je otroških utvar, 4vi]en' *26 pravi. 'J6 lepo, svet nepo- in dober. To pPj gaj", . tiverii " trgovine sem 'g.Doiijji^^P'^^tnem. Vaje-me ' ^ ^0 vrgg^j prijel ki je dobil na-H^se na gospejin ]e su"" voziček. Razvo-prihrr'-- Pr*' SI, ■De >1 ranil za na konec. pograbil pred stano- '' lastnice, sem i;' .^^Pravični udarec *"'% "fbenju. ITant je de- "S 2^® ■"P"""«'' uS'otiil - ^^^enje na Si\ ]G, odpret je pri ^Jenec je vprašal nite si dobro, tako je povsod v življenju. Človek ali kovčeg lahko mnogo vidi in ve; vidi skušnjavo in greh, ve, da to in ono ni prav — ampak . . . Življenj terja diskrecijo posebno od nas nižjih uslužbencev. Zatorej molčite! Ne pripovedujte dalje, kar ste slišali od mene. Utegne se namreč zgoditi, da vas bla-gorodna gospa, kadar o vdovi, ne vzame več s seboj na svoje nove ljubavne pustolovščine. Zmedena politika TrlHollywoodske Neki hollywooaski filmski i-gralec, ki je bil šele tri mesece poročen, se je obrnil na klub samcev, kateremu je prej pripadal, da bi ga spet sprejeli za člana. Predsednik kluba ga je najprvo pošteno oštel zavoljo njegove nezvestobe do prejšnjih prijateljev potem pa mu je dejal, da poročenih mož pač ne sprejemajo za člane. "Nič ne de, da sem poročen," je dejal igralec, "bom pač drugim za svarilen zgled." * * * Mlad bankir, ki se je poročil z mlado hollyv^oodsko igralko, ji je nekoč dejal: "Veš, danes ■' hiši "lain Ha je odvrnila, da Vid ^2tegnila roko jg ne bo napit- "fii itr,) ^ vajenec sunil ISul ' kot, da sem ^ 1 Na robu ■, SZ'- i« bila pr. ^Poloj^. v mojem ki • ' ^ P^^^šla proti ve- lesii' povedali, da so Abslil aern ogledala, ka Ni. moji ličn , »6 Oda ne. Rekla jc. i^ljevalec prišla v kabino. To je da me Po dvanajstih urah vožnje so nas pretovorili novi nosači, ki so dobili nalog, naj nas preneso na ladjo. Gospa je imenovala številko kabine, povedala ime ladje, uro in čas odhoda ter odšla. Šele zvečer se je vrnila -— in sicer ne sama. Spremljal jo je mlad moški. Ej, ej, sem si dejal — z zaprto ključavnico, seveda — to pa bo nekaj! Toda kdo je to? Kakšen svak ali nečak gospe ? Ali pa— ? Toda ne, ne! Saj to ni mogoče! In vendar je bilo tako—. Gospa ni imela tako mladega svaka ne nečaka, njen spremljevalec je bil študent, ki je pravkar dovršil študije na univerzi. Bil je zal kakor plamen. Naselil se je z gospo v isti kabini za dve osebi in se vpisal v knjigo za njenega moža. Natakarji so si pomežikovali. Po večerji v jedilnici prvega razreda sta gospa in njen spre- ^19, hodnik v ! ^ nekoliko za-Oie potegnili na ^ obrisali tla " ^^'sna me je rekla: je k °^P^rati omare, 'C ^^'ekp^'" od raz- f"'- • toalete, najfi- 4 L, s cunjo, prvi korak v so me Hišn: 'Ti m slišal, kar Uo wsvile Jemalo a čipke in ^Zela j® kar vid! 'ti iii!^ ^'^are nekaka poskušnjo y«!a'*"; Wl izbran m ini ga v svoji to-i^menjena. .^^di ,^^aloga, sem ^enoi gospa bila noč, v kateri sem spoznal vso ukano ženskega srca. Izvedel sem vse šepetajoče podrobnosti o matorem možu, ki zaradi putike ne more z doma in mora zategadelj čuvati družinsko ognjišče. Že leta in leta pošilja svojo ženo samo na oddih v kopališča. O ženske, ženske— sem mislil — zdaj spoznavam, čemu svet ne stoji na vas! Naj-grdobnejši dedec je boljši od najbolj svetohlinske priliznjen-ke! Preveč bi bilo, če bi izdal vse podrobnosti te noči. Videl in slišal pa sem takšne tajne, da sem se skoro prevrnil na tleh. Moja gospa je dejala svojemu spremljevalcu, naj počaka smrti njenega moža, nakar mu prinese v zakon obilno doto. V kopališču se je romanček nadaljeval. Nisem sicer imel Tq ^Oi , Jicnacil JC V Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma. FEBRUAR 6. februarja, sobota — Društva "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriji^ Slov. Nar. Doma. 7» februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. 21. februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. jKLVUlLUlAJU OINJ-/. --------- izmed najbolj čednih moz, s ka- g decembra, nedelja _ Oreški 28. februarja, nedelja - Dram 4- t-t 1 ^ -»-L X n ' ' I ** __ JI___ V J 1 V terim sem bila poročena "Njegovo ime?" — "Njegovo i-me," je odvrnila igralka divi, "pa sem pozabila..." Društveni 3. oktobra, sobota — Žensk:^, Zveza št. 50 Plesna veselica v Avditoriju SND. 3. oktobra, sobota —- 32nd Ward Young Men's Democratic Klub ples v SDD. 3. oktobra, sobota Veselico priredijo Brooklvnske Slovenke, št. 53 SŽZ v Sachsenheim, dvorani, 7001 Denison Ave. 4. oktobra, nedelja — 204etnica društva "Vipavski Raj", štev, 312 v Slovenskem Domu na Holmes Ave. t. oktobra, nedelja — Dram dr. "Ivan Cankav", Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 4. oktobra, nedelja — Mladinski zbor SDD, ples v SDD. 10. oktobra, sobota — Klub O-Pal, Pler,na veselica v Avditoriju SND. 10. oktobra, sobota — Emanon. Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd. Delavskem Domu na Waterloo Road. 25, aktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND. na St. Clair Ave. 25. oktobra nedelja — Združene Slovenke, SDZ, ples v SDD. 31. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ Plesna veselica v Avditoriju SND. 31. oktobra sobota. — Slov. Ženska Zveza št. 18 — ples v S. D. D. Waterloo Rd. NOVEMBER 1. novembra, nedelja — Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. J. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 7. novembra, sobota — Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ples v S. D. D., Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja — Sam. Pev. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu. 8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Prireditev v S. N. D. 14. novembra, sobota — Washington št. 32 ZSZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd. ozi v samihjspo in njenim ljubimcem. Ni bi- _ itia, je proac-jlo dovolj, da je gospa poravnalaj^^gg^ g gg qA OPIKAllS DO da ,kar obšla!je povrhu še denarno nagrado Ojj SOlVi Ii.: -Iit" polti kakor lačun za oba — ne! Zahtevali SMRTI ži se ta-'ki jo je po neštetih objemih inj V Turnitzu v Avstriji je neki ^ .M dei 1 Čc'poljubi h tudi dobil. I posestnikov sin zvečer po nerod-• ljubimca,! Dragi moji prijatelji na pod-'nosti prekucnil panj. čebele t)0 '■ b' vlog« strešju slišali ste nekaj iz ^navalile nanj in ga s tisoči pi- \ Vse ' ^-'j mojih počitniških doživljajev in. kov usmrtile. Pet minut po "iki-vi na sv. tuivas prmim, da storite zdaj ta- svoji nerodnosti je bil že mrtev. ss* Ha, •' • . 'iir h.. Si- žo ko, kakor jaz: da namreč %a-p )- prt'to ključavnica in ne črhnete b brnapolni- krecija častna stvar! Vse to riu -._ '^Pl pome po-1 mora ostati tajno. Če ne boste gospodi-nikomur besedice o tem! Dis- Ožil ® ^oje tovari-'molčali, boste leteli — zapom- Oglasajte v — "Enakopravnosti" 11. oktobra, nedelja — "Anton Verovšek", igra v SDD, Waterloo Road. 11. oktobra, nedelja — Društvo "Abraševič", predstava v avditoriju S. N. D. na St. Clair Ave. 1(5. oktobra, petek — 23rd Ward Democratic club, ples v avditoriju S. N. D. 17. okt*)bKi sobota — Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ 30-letnico v Avditoriju SND. 17. oktolira, sobota -- Hippler (.Tuards WC ples v SDD na Waterloo Rd. 17. oktobra, sobota, — "Zabaven večer in ples" priredi Mladinski Pevski Zbor "Kanarčki" v Slovenski Delavski Dvo rani na Prince Ave. 18. oktobru, nedelja — Prireditev Cankarjeve ustanove v S. D. D. na Waterloo Rd., popoldne in zvečer. Skupna društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND. IM. oktobra, nedelja — Slovenska Zadružna Zveza ples v S. D. D. 24. oktobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S. . D. Z. Ples v Auditoriju SND. 24. oktobi-a sohiitu — Slov. Zadružna Zveza ples v Slov. Domu, Holmes ave. 21. oktobra, sobota Progressive ples v SDD, Waterloo Rd. 26. -iktobra, nedelja — 15-letni-nica društva Združene Sloven- club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd. 12. decembra, sobota — Room ing Knights, ples v SDD. 13. decembra, nedelja — Verovšek igra v S. D. D. Waterloo 19. decembra, sobota — Mladinski zbor SDD koncert v SDD. 20. decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. D., Waterloo Rd. 20. decembra, nedelja — Prosvetni Klub SND. Božičnica Slov. Mlad. Šole v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. decembra, petek — Socija-listični club št. 49 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 31. diecembra, četrtek. — Plesno veseMfo priredi pevsko društvo "Jadran" v SDD na Waterloo Rd. sko društvo "Abraševič", —. predstava v avditoriju SND. ; MABC 28. marca nedelja — Prosvetni ni klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND. APRIL 7. aprila nedelja — Dramsko dr. "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. 15. novembra, nedelja — 20-letnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma. 21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 21. novembra, sobota — Twelve Spades club — ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 22. novembra, nedelja — Koncert društva "Zvon" v S. N. Domu na E. 80 St. 22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava 25-lotnice v Avditoriju S. N. D. I 22. novembra, nedelja — Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo! Road. 25. novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 2G. novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND. 28. novembra, sobota — Moder-nettes, ples v SDD. 29. novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Pred- JANIJARY 1937 1. januarja— 10-letnica Slov. D. Doma. 2. januarja, sobota — Diništvo "Napredne Slovenke" 137 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju SND. 9. januarja, sobota — Ples priredi Inter-Lodge Liga v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. januarja, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Klub prireditev v SDD. K), januarja, nedelja. — Koncert Mladinskega Pevskega Zbora "Kanarški" v Slovenski Del. Dvorani na Prince Ave. 17. januarja, nedelja — Obletnica Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND. 24. januarja, nedelja — Modem Crusaders SDZ prireditev v SDD. 30. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave. 30; januarja, sobota. — Veselico priredi društvo "Soča", št. 26 S. D. Z. v zgornji in spodnji dvorani Sachsenheim, 7001 Denison Ave. KRAFT ^M€NT0 ^4*1 The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of.the delicious Kraft Choe.se Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. DON T NEGLECT A COLD Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren jfc navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zaravnikov In strežnic. V vseh lekarnah. PREOTAJTE ia TAKOJ sronoerEE. svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS , FIGIRANI ISCEJO SE POVEBJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen lailužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! M \ AOIMfn K 156 Fifth Av«. IVAN MLAPIHfO Urednik NtwYork.N^ ke, št. 23, SDZ v Slovenskem 1 stava v avditoriju S. N. D. MiLkt^ns >refer it to* j mavonnaise- W/| ^Miracle Whip is diffcreiit—d^i" dous! The time-honorod ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing^e combined in a new, skillful way. Giyen the long, thorough beatip^ that French ■ chefs recommend 'f6r ideal flavor and smoothness—in ^ the Miraclo Whip beater that's eKCiif [sive with Kraft. _ , i *w»0» FTRAN 4, ENAKOPRAVIiQST L4. septembra, J Carica Katarina Zgodovinski roman — Za vraga, to sem si mislil! — vzklikne grof Orlov in dregne skrivaj s komolcem svojega adjutanta. — Ta Gianetti-na pa ima res srečo pri ženah! — Deklica, storil bom tako, kakor želiš. — Še nocoj bom govoril z gondolierjem in če res ni neumen, bo hitel, da se čimprej s teboj poroči. — Jaz pa vama bom poslal lepo poročno darilo. — Lepi otrok, ali veš, kdo sem jaz ? — Gospod, vi ste Rus in ste se pripeljali k nam na lepi in veliki ladji. — Čudno ime ima ta ladja, ne vem, ne morem si ga zapomniti. — Oh, ruski jezik je tako težki! — Da, naš jezik je težak toda zato se pa le razumemo na to, kar je lepo, sladka Lidija! — E-vo ti, vzami ta zlatnik, in si prihrani nocoj svoje cvetlice zase. Jaz ne potrebujem tega cvetja, cvetja. — Kaj? — vzklikne začudeno Lidija. — Ali res ne potrebujete rož in vijolic? Ali ni v celih Benetkah žene, ki bi se vam dopadla ? — Ni je! — odvrne Orlov. — Ali niti v palači Trientino? — vpraša koketno deklica in pokaže svoje prekrasne zobe, ki so blesteli kakor niz biserov. — Kaj veš ti o palači Trientino? — vpraša grof Orlov in začudeno ter vprašujoče pogleda Lidijo. — Vem, da tam prebiva najlepša žena v Benetkah in da ste vi v palači Trienttno dnevni gost. Oh kako ne bi tega vedela, ko i5em, pa vedno Gianettinu za petami, — če tudi ga nikoli ne ustavim, ker vem — Lepa Lidija umolkne, kakor da je rekla preveč, kakor da je že izdala vse svoje skrivnosti. Toda bil je pust in zrak je bil nasičen z najslajšimi skrivnostmi. Grof Orlov vzame iz žepa svojo denarnico in pokloni deklici zlatnik. Ona se mu zahvali, nakar sta zapustila oba Rusa kavarno in odhitela v palačo Trientino. Tu sta slekla svoj domino, izpod katerim sta nosila svojo pozlačeno uniformo. V veliki dvorani častitljive sta re palače so se zbrali vsi bene-čanski ljudje. Okrog lepe mlade grofice so stali benečanski ari-stokrati. Ko se je pojavil grof Orlov, je bil on edini, s katerim se je pogovarjala lepa Klarisa. Tega večera je bila posebno lepa. — Grofica, prišel sem, — reče grof Orlov in se prikloni, — da se poslovim. — Da se poslovite? — vpraša Klarisa in ga čudno pogleda s svojimi velikimi očmi. — Ali že odhajate iz Benetk? Ali vam ni ugajalo pri nas? Saj ste bili med nami komaj nekaj tednov! — Grofica, dolžnost me kliče! — odvrne Orlov, — neusmiljena dolžnost, ki vlada nad vsemi nami prav po mačehovsko. Moja Marica me je poklicala nazaj in jutri zjutraj odpotujemo. — Da pa bom odnesel s seboj lep spomin, vas prosim, da sprejmete moje povabilo, ki sem ga vam že včeraj omenil. Prosim vas, pridite nocoj na palubo moje admiralske ladje, kjer nas pričakuje mali souper. Sedaj je pust in damam je marsikaj dovoljeno, kar se drugače nikakor ne bi spodobilo. Sicer si pa izvolite izbrati masko, ki vam u-gaja, ako ne želite, da bi vas kdo videl. — Zakaj bi me ne videli? — odvrne Klarisa. — Že večkrat sem izzvala obrekovanje ljudi, pa se zato ničesar ne bojim. — Prav rada bi z vami o marsičem govorila, ker vas smatram za svojega prijatelja. — Oh, grofica, preveč ste me počastili. Hhaležen sem vam, ker mi zaupate. Bodite prepričani, da sem vaš prijatelj. Stavim, da vem kaj mi boste povedali! — Ne govorite sedaj! — ga poprosi Klarisa in se hitro ozre. — V svoji lastni palači nisem varna pred vohuni. Na vaši ladji pa bova popolnoma nemoteno govorila. Tam se bova lahko pogovarjala! Samo nekaj vas moram vprašati knez Orlov, povejte mi resnico: ali ste res prijatelj in privrženec svoje carice Katarine ? — Jaz sem njen prijatelj, — odvrne knez Orlov in povesi svoje temne oči, — njen prijatelj sem, ker nosim njeno uniformo. Drugače pa sem njen sovražnik, ker me je prisilila da nosim u-niformo. Vi veste, kaj pomeni biti pomorščak! — Vedno na potu, nikoli doma — nikoli ne smem ostati tam, kjer bi rad o stal, — vedno moram biti na morju. Morje pa je nezvesto. — Nezvesto je sicer, toda ven dar je boljše kakor pa nezvesta žena! — odvrne tiho grofica. Orlov se prikloni. — Grofica, prav imate, — odvrne tiho Orlov in vsako besedo naglasi. — Sedaj pa povejte odkrito srčno, — zašepeče Klarisa, — a-li ste Katarinin prijatelj ali niste? — Kako naj bi bil njen prija telj, ko me je pa tako ponižala? — vpraša knez Orlov in se sprehaja z grofico po dvorani. Njegove oči pa so se demonsko zasvetile. — Ali ste slišali kdaj o knezu Aleksandru Potemkinu ? — Ah, spominjam se! Pripovedovali so mi, da je to caričin miljenec. — Da, novi miljenec, — zašepeče jezno grof Orlov. Toda prej je bil nekdo drugi na njegovem mestu. Ali mislite, da je ta nekdanji miljenec mogel pozabiti, mogel Katarini odpustiti, kar mu je hudega storila? Klarisa ga vprašujoče pogleda. — Ne, ne verujem, da bi mogel moški kdaj odpustiti ženi, ki bi mu najprej poklonila svoje srce, nato pa bi mu ga zopet odvzela, kakor da gre za dijamant. Moje mnenje je, da bo prvi miljenec sovražil svojega tekmeca, se bolj pa ženo, ki je vse to zakrivila. — Vedite torej, — zašepeče Orlov, jaz sem bil njen prvi miljenec ! — Potem sovražite carico? — Ah! — Iz vse svoje duše? — Iz vse svoje duše jo sovražim ! — Ali se hočete boriti z njo? — Hočem! — Dokler je ne uničite ? — Dokler je ne bom popolnoma uničil! — Iščete li zaveznika? —Iščem! — Ali hočete za zaveznico ženo, ki namerava uničiti ponosno carico? — Hočem! — Dobro torej — vzamite mene, — jaz sem tista, ki more u-ničiti njeno moč, jaz sem tisto orodje maščevanja, ki ga iščeta! — Vi grofica? — Da, knez! Jaz! — Godba je tiho igrala ljubke melodije. Orlov in lepa, mlada grofica pa sta šepetala. — Poslušajte me, knez Orlov, — nadaljuje grofica Klarisa Pi-neberg po kratkem odmoru, potem ko se je še ozrla po dvorani, — sedaj se moram posvetiti svojim gostom, — to je moja dolžnost, — bilo bi zelo čudno, če bi bila cel večer le v vaši družbi, — toda, ko bo ura udarila enajst, bom odšla iz dvorane! — Vendar pa ne bom mogla priti pred drugo uro na palubo, ker ne morem zapustiti palače, dokler gori luč v sobah in dvoranah. — Ali vas smem torej ob dveh pričakovati na krovu svoje bojne ladje? — Da! Prišla bom, vas pa prosim, da poskrbite, da bova sama! — Grofica, kakor želite, tako se bo zgodilo. — Popolnoma se strinjam z vami! — odvrne črni knez, ki je v svoji zločinski duši vzklikal od veselja, ker se mu je posrečil načrt. —Zaveznika sva torej na življenje in smrt! — Da, na življenje in smrt! — Do groba? — Do groba! Klarisa ponudi Orlovu svojo roko. Ta je prisrčno stisne, nato pa galantno poljubi. Oba sta si za trenutek gledala v oči, kakor da bi vsak hotel prečitati najskrivnejše misli drlgega. Čez nekaj časa zapusti knez Orlov v družbi adjutanta Kri-steneka palačo. S svojim uspehom je bil zelo zadovoljen. Vse je šlo gladko, celo boljše kakor je sam pričakoval in upal. Grofica bo prišla na krov, ko bo pa enkrat na ladji, ko se bo nahajala na krovu "Česme", potem je izgubljena, potem je njegova. Potem jo bo odpeljal v Pe-trograd. Potem bo stopil pred carico in nagrada gotovo ne bo izostala. Knez Orlov je bil zelo dobre volje. — Pojdiva, dragi Kristenek, reče Orlov. — Pila bova na ladji šam,panjca. Nocoj bomo slavili zmago! Nocoj sem doživel večji triumf, kakor pa Aleksander Potemkin, ko je premagal upornika Pugačeva in njegovo vojsko! Oba odhitita h kanalu. Nekaj minut pred enajsto u-ro je izginila grofica Klarisa iz dvorane. Palača je bila podobna veliki kletki, iz katere se je dalo po želji odleteti in zopet prileteti v njo. I Gosti so prihajali in odhajali. Godba je igrala, — povsod so i plesali. Služabniki so ponujali po dvorani pijače in slaščice in nihče ni opazil, da je lepa gospodarica izginila iz dvorane in odšla v svoj budoar. Tu sleče s pomočjo svoje sobarice obleko, ki jo je nosila v plesni dvorani in se preobleče v temno obleko, ki se je popolnoma prilegala njenemu telesu in izražala njeno vitko linijo. Nato se ogrne z navadnim in enostavnim plaščem, mali klobuk pa, ki si ga je posadila na glavo, bi prej pristojal siromašni deklici, kakor p& njej, lastnici palače Trientino. Nato vpraša svojo sobarico; — Ali je Nikola s svojo gondolo spodaj? — Da, signorina! — Dobro je, — naj me popelje! Grofica pokima svOji sobarici in odhiti po stopnicah na vrt, odtod pa se poda skozi stranska vrata na ulico in kmalu dospe do kanala, ki se je nahajal za palačo. Tu se je zibala na valovih majhna, lahka gondola, v kateri je sedel neki stari, sivobradi gondoli jer. — Hej Nikola! — zakliče grofica. Gondolier pa je ni slišal. — Nikola! — zakliče še enkrat grofica. Gondolier se zdrzne. — Oh, oprostite signorina, — reče on, — jaz sem bil — sem zaspal, — da, nekoč je bilo to drugače, v prejšnjih letih večkrat nisem spal za časa predpu-sta celih štirinajst dni, toda sedaj — sedaj so mi lasje že osive- ■ li, lepa madona, sedaj nisem več za karneval! — Dobro je, Nikola, — vzemi vesla in me odpelji v predmestje lagun, — po najbližji poti, kakor vedno! — Grofica, — reče starec z zamolklim glasom, ki je že skoraj malo drhtel, — rad bi vas opozoril, — ti nočni izleti v predmestje tamo ni preveč varno — če pa zvedo to beneški odlični ljudje.--- — Tiho starec — nihče ne ve ničesar, — pelji — hitro! Ustavi pred tisto majhno hišico, ki jo že poznaš! Stari Nikola prikima. Pograbil je svoja vesla. Grofica je sedla na klop, ki je bila prevlečena z baržunom in gondola je mirno zdrknila po gladini temnega kanala. Oblaki so zginili, mesec je plaval na nebu in s svojo bledo svetlobo razsvetljeval Benetke. Bila je prekrasna nočna vožnja. Ob obali so stale velike, temne in molčeče beneške palače, lahen vetrič pa je prinašal zvoke oddaljene glasbe; mesec je spremljal malo gondolo na njeni poti, srečavale pa so jo mnoge gondole, okrašene z lampijončki ki so jih že oddaleč videli, ker so bile razsvetljene. Klarica se je stisnila v svoj plašč. Svoj obraz je skrila za visokim ovratnikom in odgovarjala na vesele vzklike v gondolah, ki so ji prihajali naproti, ali pa jo prehitevali, samo z lahnim ki-manjem glave. Gondola je po mnogih kanalih naposled prišla iz mesta, prikazala se je obala, ki je bila posejana s samimi majhnimi hišica- mi, ko je ta del predmestja nil, so prišli na vrsto Vrt"*'', tem pa se je še tu pa zala kakšna borna koUb& . — Sva že v predmestju,^ če stari Nikolo in pokaže CO kolib, ki so se dvigale J bale. — To je del Benetk* siromašni 1]"^)^' ribiči, ki si s stanujejo kaj živijo delom kruh. služijo SVOJ — Danes je tudi tuk^J mirno, ker so vsi da bi se razveselili- .j tam so stopnice. Ali va® magam ? — Ni treba! _ ..1 — Tam je kolibica, »J nuje! — Počakaj tam! (Dalje prihodnji) OLD PEOPLE lij way to keep h wholesoPt to Listerine, safe deodorsirt Either because of stomach^^fal#* fermentation^ or the ijtngis people frequently have pa No wonder others consia But now Science use of Listerine will mouth odors due to ^ of 3 bits of food on mouth# '3 surfaces. ^ ' This safe antiseptic jjjouti* ^ works quickly. It \ gum BUifaces. Halts fer faction, a major counteracts the odors til Try using listerine «'"C See how much more mouth. How it sweeWna y" Pharmacal Co., St. LiOUiSi Don't offend other^ halitosis withJJ?! Je Lahka K a j o ! Na Frigidaire, radio, pralne stroje, kuhinjske peči ter drugo pohištvo plačamo 45% na North American bančne vloge, ter dolar za dolar na delnice te banke. JERRY BOHINC 15704 Waterloo Road KEnmore 1282 VWVVVWWWWVWWVSAAAAA Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. WWWSAA/VVWtfWWtfWJWWVl Proda se ohištvo za tri sobe, vse v do-rem stanju, in tudi veliko drugih stvari. Išče se tudi soba med East 70 in 55 St. — Naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti". m-tmmw.:- KAKO UDOBEN OBČUTEK! Lahko Kqja! Pr*!«nit# brig« in jlirbi . . . t»r od-prit» »VM lavojček LucltlatI N« čutit« I« t«žk«g«, č* kadit« pozno v no& Lgkk* Kaj« pulti čist okut, in Lučki«: to Lahka Kaj«. ^^rrfS i. • • . za vaše mirno razpolož®**!*' Vi, ki ljubite brezmejno udobnost ležanja ^ P"' telj i z jako dobro povestjo in presneto dobro k*) . . . se sprijaznite nocoj s Lahko Kajo . • • kajo bogatega, zrelega dela tobaka . . • Strike! Okusili boste izboren okus dražjega ti fini srednji listi. Smetana Pridelka-znali boste veselje kajenja z dobrodošlo zaščito g ^ ki jo nudi Lucky's privatni proces . • • ^ Toasted." Lahka kaja za vaše mirno razpok®®® Lahka kaja za vaše grlo! ZADNJA NOVICA! ** Nad 1.300.000 nagrad podel|*wlh ^ "Sweepstakes" i* Premislite! Nad 1.300.000 bilo že podeljenih v tej veliki n» cigaretni igri, vaših Lucky **Sw<5rp*(tiik©«". AU »le •« *® žili? Ali dobili mpojo & * ^ plottcnato pločevinasto ikatljo * bornimi Lucky Strike#? (»Miba je v xruku. "Your Hit Parade" ob »redab i" tah »večer. PoaluSajte, »odite •" rajle melodije — potem po«ko»'** I ucky Strike "Sweep*take«"' In ee ie ne kadite l.uekle*« l-jW" dane« zavojček in jih tudi Mogoče »te nekaj iJOgreiaU* boate prednoati Luckie# — I*'* * bogatega, arelega del« tobak«« /ueAieč BO€ -lahka k an K a Ka i a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" Cipyilfkt inc. Hm Amwiwm "Msou* Oeeywy