6t, «1. 0— '©" Gor jen, y pfitefc 4. septembra '914. Jzhaja vsalc i»etek popoldne* Stane na leto 4 K ;l/, leta......2 K Posamezne številke stanejo 8 yio. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. (Z). "S>" -.0. Tečaj XLIV Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,1, nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. J& Junaški boj „Zente . »Polaer Tagblatt« prinaša po nekem laškem listu to zanimivo poročilo o zadnjih bojih potopljene križarice »Zente«. ... Od Dulcigna je bilo opaziti kri-žarico »Zento« in eno torpedovko, ki sta plula v največji hitrosti proti severju. V razdalji par milj sledi šest francoskih vojnih ladij, od katerih je ravno ena oddala strel. Avstrijci odgovore s svojimi topovi, ne da bi zmanjšali hitrosti. Bil je to boj v polnem diru, ki je postajal vedno silovitej-ši, med tem ko se je dosledno manjšala razdalja med bojevniki. Okrog obeh avstrijskih ladij so deževale kroglje. Nakra^t es zdi, da je torpedovka zadeta, ker njen tek postaja negotov, ali skoraj pluje % vso Mtrostjo. Pri vhodu v barsko pristanišče vozita obe ladji s polno paro, ne da bi prekinile s streljanjem, tedaj zastane nakrat »Zenta« in v pretrganih črtah vozi dalje, ko da bi se trudila doseči prvotno hitrost. Ali njena vožnja je postajala vedno počasnejša in poš&snejša. Torpedovka pa je med tem u-bežala iz strelne dosegljivosti sovražnih ladij v kotorsko luko. Usoda »Zente« je bila zapečatena. Za njo ni bilo rešitve. Stroji so morali biti poškodovani. Sovražna kroglja je zadela njen vijak in sedaj je bila sovražniku siguren cilj. Brez prestanka so jo obstreljevale francoske ladje, ki so jo začele obenem ob-kroževati, da omogočijo vsak beg. Vsa besna grozovite vojne strasti je bila »Zenta«. Povsodi okoli nje se je penilo morje, razburkano od sovražnih granat. Visoki vodni stebri so padali po njej in gost dim io je obdajal, med tem ko je divjal krog nje vihar granat in razbijal njene strani, krove in dimnike. Obdana od sovražnika, ki vedno zožuje svoj obroč, združi »Zenta« vso svojo ofenzivno silo in vsi njeni topovi pošiljajo smrtonosne kroglje. Cevi .topov ;| se zabliskalo zaporedoma tako hitro, ko ^ bi ;bile električne strele. . Neprestanp traja streljanje topoy. Bilo je .brezupno f>o- JS šiljanje na stotine prpjektilov sovražniku. Toda že se bliža konec »Zente«. Pripravila si je krasno smrt. Francozi se bore z ozirom na nerazmerno razdeljene moči mirno. »Zenta« je bila že tako obkrožena od sovražnih ladij, da so bile nekatere oddaljene od nje le še 3 milje. »Zenta« se bori v krogu 6 milj. Vedno boljše mirjeni streli le še pospešijo njen pogin. Granata eksplodira pri jamboru, druga zadene stranico in skoraj se pokaže na nasprotni strani gost bel dim in ladja se nagne na stran. Na krovu je izbruhnil požar. Dve granati sta skoro istočasno eksplodirali v sredini križarice. Vsled dvojnega strela še zatrese ladja, nakar se vle^e na zadeto stran. Dim postaja vedno gostejši in iz njega zaplapolajo plameni. »Zenta« strelja dalje s stopnjevano srditostjo iz vseh topov: bil je ogenj sredi požarja. Toda njeni streli so bili brez vspeha. Vse granate, ki so bile izstreljene iz ležeče strani, padejo v vodo, le par sto metrov daleč. Tudi padejo vsi drugi streli blizu. Vse je čutilo tragedijo, ki se je odigrala na krovu: smrtm boj križarice. Še par minut se čuje vedno bolj uga-šujoče grmenje topov »Zente«, dokler ne nastopi mir. Kratka pavza in z »Zente« zagrmi strel. Francoske ladje so mirne, ko da bi bili brezčutni gledalci, dočim obda »Zento« oblak dima in dočim nadaljuje požar svoje uničevalno delo. Po par rriinutah nov strel — zadnji življenjski znak »Zente«. Odmev tega strela je še odmeval, ko obda »Zento« nov oblak dima in ladja se nagne počasi s prednjim delom. Polagoma se pogrezne in potem zadnji del, svetilki na jamborih in končno še konci jamborov. »Zenta« zgine pod morsko gladino, voda zapre veliko brezno. Veter odpodi dim in po bojnem hrupu vlada smrtna tišina. Vsi gledalci, ki so bili na črnogorsekm orjrežju se odkrijejo in tiho gledajo, ko se potaplja križarica. Celo Črnogorci se odkrijejo in mphampdanci izkažejo ladji .zadnjo čast, s tem da se dotaknejo z roko lesov. Po par minutah 'je hitelo na kraj boja veliko ladij, ki so jih priklicale depeše in grmenje topov. Onih šest ladij, ki so potopile »Zento«, pa odpljuje proti jugu in njim se pridružijo ladje, ki so prišle pozneje. Komaj so se te oddaljile, pa odrinejo Črnogorci kjer še je potopila »Zenta«. Rešili so 14 častnikov in okoli 100 mož, zadnji, ki so preživeli potop ladje. »Prisegli smo«, je dejal poveljnik, »da se borimo do zadnjega in kljub napadu šestih sovražnih ladij, kljub požaru na krovu, ko je žarelo jeklo in medenina in kljub temu, da je bil krov poln ranjencev, smo to izvršili«. * Velikanska bitka med Rusi in Avstrijci. V prejšnjih številkah smo že poročali, kako napredujejo nevzdržno naše čete na Ruskem. Po kratkih bojih so prodrle v Rusijo in skoraj smo brali, da je v naših rokah tudi glavno mesto gubernije Kielče, Avstrijske čete so prodirale dalje proti vzhodu in pri Krasniku je prišlo do velike bitke, ki je trajala tri dni in kjer je bilo več ruskih armadnih zborov. Bitka je končala z našim popolnim uspehom. Ali Rusi so dobili ojačenja in pričela se je nova bitka, kakršne ne pozna svetovna zgodovina. Nad 400 kilometrov je dolga bojna črta in bojuje se nad milijon vojakov, med njimi tudi naši fantje. Kakor kažejo uradna pb~ ročila smo zmagali na levem krilu in tudi naše srednje krilo ima lepe uspehe. Desna armada ima najtežavnejše stališče ali tudi tu prinese staro junaštvo naših čet gotovo popolen uspeh,. *' Uradno poročilo pravi o tej bitki. Dunaj, 2. (Kor\) Enotedenska srdita bitka v ozemlju Žamošč-Tyšovci, se je končala včeraj s popolno zmago armaae generala AuBenberga. Roji ruskih vojakbV so bili2 vjeti in os^ojehiti 160 tbjtov. Rttsi šfe umikajo pr^ko Buga. Tudi armada generala Dankla, ki izpada sedaj L^ubljin, ima zaznamovati neprestane uspejie. V vzhodni Galiciji je Lvov še v naših rokah, četudi je tamkaj položaj vsled prodiranja ruskih čet, ki so v veliki premoči, zelo težaven. Na južnem bojišču ni posebnih novic, kar je tudi čisto naravno. Vojna s Srbijo je postala čisto postranskega pomena in zato brani Avstrija le svoje ozemlje, to pa s popolnim uspehom. Nasilstva Srbov nad muzelmani v Sandžaku. Sarajevo 30. (Kor.) Neki uradni komunike javlja: Ker so srbske in črnogorske čete, ki razsajajo v nekdaj turškem sandžaku, požigale tamošnja turška seli-šča in so uvele pravo uničevalno kampa-nijo proti prijaznemu nam turškemu prebivalstvu, so naše. čete prodrle do Plevl»a v sandžak m so s- tem zaprečile vršeče se iztrebljevanje tamošnjih muselmanov. Ker pa za sedaj iz militaričnih ozirov ni misliti na trajno zasedanje teh ozemelj in so po vsakem odhodu naših čet museimani vnovič izpostavljeni roparskim napadom, so ti nesrečneži pribežali na našo mejo in so prosili dovoljenja za prestop meje. Zvesta v svoji tradiciji se je monarhija tudi v teh težkih Časih zavzela za te, za svoja do-movja oropane muselmane in ponudi tem beguncem za časa vojne skupno zavetišče, dokler ne bo možno odvesti gin nazaj na njihova domovja in jih konečno osvoboditi sedanjih morilskih nasilnikov. Pohvala dalmatinskih vojakov. Dunaj, 31. (Kor.) C. in kr. vojno ministrstvo je prejelo sledeče brzojavno naznanilo: Z ozirom na vesti inozemskih listov, ki so že pred pričetkom vojne jako neugodno sodili o predvidečim držanju našega moštva jugoslovanske narodnosti, moram s posebnim zadovoljstvom konstati-rati izredno hrabrost in veliki pogum obeh dalmatinskih polkov grofa Laey 22 in domobranskega pešpolka Gruž štev. 37. — Wurm, fzm. Boji Nemcev z Rusi. Enako zmagovito prodirajo tudi Nemci. Vse zahodno Poljsko je že iztrgano Rusiji in tudi veliko mesto Lodz, ki ima okoli pol milijona prebivalcev je v nemških rokah. V vzhodno Prusijo so udrli Rusi, ali godilo se jim je zelo slabo, ker Nemci so ujeli nič manj ko 70.000 Rusov. Zmaga generala pl. Hindenburga. Berolin, 1. (Kor.) Na vshodu je že jav-ljena zmaga armade generalnega polkovnika pl. Hindenburga veliko večjega pomena, nego se je moglo prej presoditi. Vzlic temu, da so nove sovražne moči napadle preko Niederburga, je bil sovražnikov poraz pppoln. Trije armadni zbori so bili uničeni, šestdeset tisoč ujetih, med temi dva zapovedujoča generala; mnogo topov in bojnih znakov je prišlo v naše roke. Ruske čete, ki so še v vzhodni Pru-siji, se umikajo. Berlin, 1. (Kor.) »Wolffoy urad« poroča: Veliki generalni štab javlja: Glasom nadaljnih poročil, je število vjetnikov v bitki pri Gildenburgu in Ortelsburgu še večje, kakor je bilo dosedaj znano. Vjetih je bilo namreč 70.000 vojakov, med njimi 300 oficirjev. Ves ruski artiljerijski mate-rijalije uničen. ? Rusi priznavajp svoj poraz. Petrograd L (Kor.) Komunike ruskega štaba generaiissima pravi: V. južno vzhodno Prusijo so odposlali Nemci močna ojačenja s cele fronte in so napadli naša oba armadna zbora z veliko premočjo.* Našim četam je prizadejala nemška težka artiljerija velike izgube. Nemci so pripeljali težko artiljerijo iz sosednih, ob Visli ležečih trdnjav. V tej bitki je padel general Samsonov. Mi smo zopet v zvezi s sovražnikom in smo odposlali nova ojačenja. Na avstrijski fronti se trdovratni boji nadaljujejo. Boji na zapadu. Z neverjetno silo napredujejo Nemci na zapadu. Belgija je že skoro vsa v nemških rokah in angleške in francoske čete, ki so prišle Belgiji na pomoč so vržene nazaj. Francozi dožive poraz za porazom in Pariz je že ogrožen od Nemcev. Pravica zmaguje na vseh straneh. Armada generalnega polkovnika barona Hausena je potisnila nazaj sovražnika iz Aisne pri Rethelu. Armada vojvode VViirtemberškega je pri nadaljevanju preko Maže najprej na-pala s sprednjimi četami, morala se je pa po nastopu močnejših sovražnih sil deloma zopet umakniti čez Mozo. Potem je armada zopet pridobila prehod čez Mozo in napreduje sedaj proti Aisne. Utrdba Les Ayvelles je padla. Armada nemškega prestolonaslednika nadaljuje z napredovanjem preko Može, ko je bil poveljnik v Montmedy pri nekem izpadu ujet z vso posadko in je trdnjava padla. Armada prestolonaslednika Bavarskega in generalnega polkovnika pl. He-erlingna sta še v vednih bojih v francoski Lotaringiji. Generalni kvartirmojster pl. Stein. Berlin, 1. (Kor.) Veliki vojni stan javlja dne 31. 8.: Armada generalnega polkovnika pl. Klucka je poizkus šibkih francoskih sil vpasti od strani v okolici Com-besa odbila z enim armadnim zborom. Armada generalnega polkovnika pl. Biilowa je francosko armado pri Saint Qu-etinu popolnoma premagala potem, ko je pri napredovanju ujela en angleški pehotni bataljon. Francoski poraz med Reimsom in Verdunom. Berlin 2. (Kor.) Veliki generalni štab javlja: Srednja armadna skupina francoska, okoli 10 armadmh zborov, je bila vče- raj med Reimsom in Verdunom vržena nazaj. Zasledovanje se nadaljuje. Francosko prodiranje iz Verduna je bilo odbitd. Nemški qesar se je nahajal tekom bitke pri armadi prestolonaslednika in je ostal celo noč med četami. — Pl. Stein. Francozi priznavajo svoje poraze. Pariz 31. (Kor.) »Agence Havas« poroča ob 6.20 zvečer: V vogeško-lotrin-škem ozemlju prodiramo polagoma naprej. Tu se je pričela pred dvema dnevoma prava oblegovalna vojna. Pri Spincourtu in Longvyju smo vrgli armado nemškega prestolonaslednika nazaj. V ozemlju Neuf-chateau-Paliseur smo doživeli delni poraz, vsled česar smo bili prisiljeni, da smo se umaknili proti Mozi. Glavna akcija se je pričela sedaj v ozemlju med rekama Moža in Rethel. Francosko-angleške čete, ki jih je napadel sovražnik v ozemlju Le Chateau-Cambrai z veliko premočjo, so se umaknile proti jugu. Splošna bitka se je pričela včeraj v okolici St. Ouentina-Ver-vinsa in istočasno v okraju Han-Peronne. Naše desno krilo je vrglo prusko gardo in deseti armadni zbor nazaj proti Oisi. Toda vsled prodiranja nemškega desnega krila smo se zopet umaknili. Naše armade faktično nikjer niso prišle v nered. Razpoloženje čet je izvrstno. Zadobljene izgube so bile izpopolnjene z nadomestnimi četami. r Pariz, 1. (Kor.) Uradni komunike, izdan ob 11 ponoči pravi: 1. Vsled nadaljevanja obkoljevalnega gibanja Nemcev in da se izognemo kaki odločilni akciji, ki bi se zamogla izvršiti le pod neugodnimi razmerami, so se naše čete na našem levem krilu umaknile deloma proti jugu, deloma proti jugovzhodu. Akcija, ki smo jo napravili v okolici Rethela, je omogočila, da se je sovražnik ustavil. 2, V centrumu in na našem desnem krilu med Lotaringijo in Vogezi, je položaj neizpremenjen. Pariz, 1. (jKor.) »Ageiice Havas« poroča: Francozi so organizirali eskadriljo z mitraljezami oboroženih in z oklopi ob-danih aeroplanov, ki bodo lovili nad Parizom se pojavljajoče nemške aeroplane. Neki nemški aeroplan je vrgel zopet bombe na štirih točkah Pariza. * Uničenje mesta L6wen. London, 28. (Kor.) Poročilo časopisnega urada pravi, da so Nemci zapalili mesto I owen. Berlin, 29. (Kor.) »Vossische Zeitung« opisuje zavratni napad v mestu L6wen sledeče: V ponedeljek je vladal v mestu mir. Meščani in vojaki so občevali mirno med seboj. V torek popoldne se je izvršil ant-werpenski izpad in vse vojaštvo je korakalo iz mesta L6wen proti Antwerpenu. Ko je hotel drugi oddelek armadnega kor-nega poveljstva zapustiti bojišče, so pri«« čeli Belgijci iz vseh oken in vseh streh z j vso silo streljati; V trenotku je bilo ranjeno pet častnikov. J ednaki dogodki so se .dogajali v vseh ulicah, kjer so se nahajale nemške čete. Predvsem so trpeli nemški vojaki, ki so mirno sedeli pred kavarnami kolodvorskega trga. Nato je prišlo do strahovitega boja. Meščani so še v sredo popoldne obstreljevali došle vlake. V boj so posegali celo duhovniki. Dva duhovnika, ki sta razdeljevala patrone, sta bila na mestu ustreljena. Trdnjava Givet padla, -— Berlin, 2. (Kor.) Veliki glavni stan poroča z današnjim dnem uradno: Trdnjava Givet je dne 31. avgusta padla. (Givet je južno od Na-tnurja ob belgijsko-francoski meji). Francoska vlada se preseli v Bordeaux. Rim, 2. (Kor.) »Giornale d'Italia« poroča iz Marseilla: Glasom zanesljivih poročil iz Pariza, jse bo francoska vlada tekom par dni, morda že jutri, preselila v Bordeaux. Pomorski boji. Pomorska bitka med Angleži in Nemci pri Helgolandu. Berlin, 29. (Kor.) »Wolffov urad poroča: Tekom včerajšnjega dopoldne se je pojavilo pri deloma nejasnem vremenu več modernih angleških, malih križark in dve angleški brodovji torpednih rušilcev, okoli 40 torpednih rušilcev, v nemškem severnem morju, severozapadno od Helgo-landa. Prišlo je do trdovratnih posameznih bojev med njimi in našimi silami, ki so bile v manjšini. Nemške male križarke so se umaknile proti zapadu in so zašle vsled tega, ker niso mogle preračunati daljave, v boj z več močnimi oklopnimi križarka-mi. »Ariadne« se je, obstreljevana s težkimi topovi dveh bojnih križark razreda Lion na kratko daljavo, potopila po častnem boju. Večji del posadke, okoli 250 mož, se je zamoglo rešiti. Tudi torpedovka »V 187, ki je bila ob-streljena od ene križarke in 10 rušilcev torpedovk, se je končno potopila. Streljala je do konca. Šef flotilje je padel. Večji del posadke je bil rešen. Mali križarki »Koln« in »Mainz« se pogrešate. Glasom nekega današnjega po-, ročila iz Londona, sta bili istotako v boju s sovražnikom, ki je bil v premoči, potopljeni. Del njih posadk, 8 oficirjev in 81 mož so rešile angleške vojne ladje. Po istem angleškem viru so bile angleške vojne ladje težko poškodovane. Angleži potopili veliki nemški parnik »Kaiser Wilhelm der Grosse«. Berlin, 31. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Glasom nekega poročila iz Las Pal-masa, Je.bil kc*t pomožna križarka oboro- ženi brzoparnik severonemškega Lloyda I i»Kaiser Wilhelm der Grosse«, potopljen I Potopila ga je angleška križarka »High- J flyer« in sicer v trenotku, ko se je vsidrai I v nevtralnih vodah španske kolonije Rio I del Oro. Proti takemu kršenju mednarod- I nega prava in kršitvi nevtralnih zakonov, j se mora energično protestirati. Velika Bri- I tanija je s tem pokazala, da se niti od daleč I ne misli ozirati na pravice nevtralnih dr- j žav. I Boj med Angleži in Nemci v kolonijah. I London, 31. (Kor.) Uradno se poroča: j Minister za kolonije je dobil od guverner- j ja Nove Zelandije poročila, da se je Apia (nemški Samoa), v soboto ob 10 dopol- | dne, udala ekspedicijskemu zboru, ki ga je poslala. vlada Nove Zelandije. ; Delovanje porotnih sodišč ustavljeno. Dunaj, 1. (Kor.) Uradna »Wiener Zei-tung« priobčuje naredbo celokupnega ministrstva o ustavitvi delovanja porotnih I sodišč v celi Avstriji. Ta odredba je utemeljena z ozirom na napredujoče dogodke. Zlasti se naglasa, da vsled vpoklica starejših letnikov črne vojske in vsled obveznosti za vojne namene, v posameznih slučajih sploh ni več mogoče sestaviti po- J rotniških list. Dalje se je bati, da bi vkljub dobri volji, manjkala porotnikom v razburljivem presojanju mir in trezni preu- | darek, kar je pravzaprav najboljše poro- j štvo za nepristranske in neodvisne pra-voreke. Vrh tega pride v poštev še okol-ščina, da je vsled vojnih dogodkov gospodarsko življenje precej zastalo in da pretežnega števila moških tekom večteden- ] skega trajanja porotnih zasedanj ni mogoče odtegniti iz pridobitnega življenja. Konklave. Kljub svetovni vojni, se je zbral k vo-litvi novega papeža kardinalski kolegij skoraj polnoštevilno in le 2 amerikanska kardinala manjkata. Nekaj kardinalov pa je tako bolnih, da ne morejo vzdržati v konklavu in tako voli novega papeža v vsem 60 kardinalov. Da ne bi kdo vplival pri volitvi papeža na kardinale se vrši volitev papeža v konklave, t. j. v prostoru, ki je popolnoma ločen od ostalega sveta. Vsak kardinal ima svojo sobo in ves čas konklava neobčuje z nikomur. Isto povelje velja tudi za sluge kardinalov. Le kadar se sestanejo k volitvi pridejo skupaj. Vendar pa včasih le zadostuje ta doba, da upliva kdo na volitev. Po vseh cerkvah so odrejene javne molitve, da izvolijo kardinali najvrednejšega. Kardinali sami se trudijo, da bi bil konklave hitro končan. Ali se nimajo pravega uspeha, ker dosedaj je že parkrat naznanil dim iz sikstinske kapele, da je bila volitev brezuspešna. Domače vesti. Smrtna kosa. — V torek je umrl v Pevmi g. Alojzij Fogar, veleposestnik, lastnik več mesnic in večletni podžupan v Podgori. Pokojnik je bil jako blaga duša in kljub temu, da ni bil naše narodnosti, je vendar prav rad podpiral naše šolstvo. Blagemu pokojniku večni mir, preostalim pa naše sožalje. | Pogreb se je vršil včeraj popoldne in j je pričal kako priljubljen je bil blagi rajnki. j Pogreba se je udeležilo mnogo meščanov j in naših ljudi iz Pevme, Podgore in Brd. I Park-hotel v Gorici. — Hotel »Stid-bahn« se imenuje odslej Park-hotel, ker je imenovanje »Sudbahn« čisto nepravilno. Pri tej priliki priporočamo hotel vsem naj-topleje, ker hotel je pod spretnim vodstvom g. Szallay-ja postal prvovrsten in je čisto prenovljen. Pozor goriški kolesarji! — Vojaška uprava rabi za vojno pomožno službo na Goriškem kolesarjev. Služba je dobro plačana in je posebno sedaj za brezposelne zelo priporočljiva. Prijave sprejema trgovec g. Rudolf Drufovka, Gosposka ulica 3. I — Dasedaj se je priglasilo že okoli 150 ko-I lesarjev ali to število še ne zadostuje, zato j se naj oglasijo še drugi. Vsi oni, ki so se j pismeno priglasili g. Drufovki, so sprejeti. I Nadanljna naznanila prinese »Edinost« in I »Soča«. Apeliramo na vse, ki imajo čas in I dobro voljo, da se odzovejo pozivu vojaš-j ke uprave. Prvi ranjenci v Gorici. — V četrtek so prišli prvi ranjenci s severnega bojišča v Gorico. Dosedaj jih je le malo, med njimi je tudi podpolkovnik Vojnovič in nad-poročnik Horak. Večinoma so ranjeni od šrapnelov. Pri včerajšnji odborovi seji »Društva tobačnih trafikantov« v Gorici se je sklenilo sledeče: 1. da se izplača iz društvene blagajne 20 kron »Rudečemu križu« in 30 kron za rodbine vpoklicanih, 2. da se razpošljejo nabiralne pole trafikantom po mestih, trgih in vaseh, da nabirajo za »Rudeči križ« in za rodbine vpoklicanih. Maksimalni cenik za sladkor v kosili je za mesto Gorica od sedaj naprej 0.88 K* Za naše vojake! —- S priznanja vredno požrtvovalnostjo delujejo vrle žene in dekleta za naše vojake. Nekatere kot sa-maritanke, druge kot podpirateljice humanitarnih društev. Ker je nemogoče, da bi bila vsaka kos težavni službi samaritanke, zato so nekatere začele delati tople volnene maje in drugo za naše vojake. In to je še prav posebno hvalevredno. Zato poživljamo vse, da si preskrbe z vzorci, ki se i dobe v ulici Morelli št. 39,1, nadstr. soba 111. — Za to primerno volno prodaja tvrd-I ka Ivančič & Kurinčič, Gosposka ulica. Zlato dara za železa — Kakor znano sprožilo je c. kr. društvo srebrnega križa na Dunaju, ki ima namen podpirati rezerviste ob njihovem povratku, nad vse hvalevredno misel, kateri se je odzvalo in se še odzivlja ljudstvo na Dunaju in v mnogih drugih mestih z občudovanja vrednim navdušenjem. Imenovano društvo sprejema v prvi vrsti zlate in srebrne poročne prstane, u-hane, zapestnice, zaponke itd. ter daj a v zameno železen prstan, v kojem so vrezane besede »Gold gab ich fiir Eisen 1914«. (Zlato sem dal za železo 1914). Nabrane predmete se stopi in skuje potem denar, ki ga uporabi društvo za podpiranje povr-nivših se rezervistov. — Čujemo, da se je sedaj na poziv baronice Marije Geinmin-gen in nekaterih drugih gospa ustanovila tudi v Gorici podružnica društva srebrnega križa. Ta podružnica sprejema zlate poročne prstane in druge zlate predmete in daja v zameno železne prstane. Imena darovalcev se objavijo v časopisiju. — Podružnica posluje v prostorih trgovske in obrtne zbornice, ulica Morelli št. 36, L n. soba št. 5. — Goriška podružnica prične svoje delovanje čim dospejo železni prstani, kar se pravočasno objavi v časopisju. Iz Ijudskošolske službe. — C. kr. dež. šolski svet je imenoval g. učiteljico Pavlo C i g o j za def. učiteljico v Kamnjah na Vipavskem. Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici naznanja, da se nahajajo sedaj društveni prostori v ulici Morelli št. 23 I. nadstr. Istotam se nahaja tudi knjižnica. Naročnikom »Slov. Branika« se naznanja, da je list začasno ustavljen. Naročnikom, ki so plačali naročnino za celo leto, se svoječasno podaljša dopošiljanje za zamujeno dobo. Naročniki, ki za leto 1914 še niso plačali naročnine, se vljudno prosijo, da pošljejo vsaj 2 K za prejetih 8 številk. Blagosiovlfenje nove šole v Kojskem. V nedeljo, dne 6. t. m. ob 3 in pol bo slovesno blagoslovljenje nove šole v Kojskem. Pisma, ki so naslovljena v Galicijo ali Bukovino, ni treba da so odprta. Te velja samo za pisma, ki se oddajo v Galiciji ali Bukovirti sami. — Istotako ni potrebno, da so pisma, ki še glase na pripadnike c. in M armade, odprta; le pisma, ki prihajajo od armade morajo biti odprta. ' . Vozni red poštnega avtomobila Gori-ca-Postojna. — Poštni avtomobil Gorica-Postojna ima sedaj sledeči vozni red: Od-^Od iz Gorice ;pb. 6. uri zjutraj, prihod v ^stojno ob 9.50 predpoldne. Odhgd iz E^ostojee,ob,4. popoldne in prihod v Goricoop 7.45 zvečer« Vozni red vipavrke železnice: Iz 'Gorice odhaja vlak ob 8.20 zjutraj in ob 8.& zvečer. Prihod v Ajdovšično ob 10.7 zjut- raj in ob 10.26 zvečer. Iz Ajdovščine odhaja vlak ob 5.10 zjutraj in ob 5.31 popoldan. V Gorico pride ob 6.31 zjutraj, ozir roma ob 7.30 zvečer. Vozni red, veljaven od 1. sept. 1914 do preklica. Državna železnica: ob 4'26 zjutraj, 127 opoldne, 5*05 popoldne in 9'38 ponoči. Iz Gorice v Jesenice: ob 5T2 zjutraj, il'18 dopoldne, 5'58 popoldne in 12'35 ponoči. Južna železnica, Gorica-Krmin: 1T26 dopoldne, 2'16 popoldne in 6'28 zve-1 čer. Iz Gorice v Trst: 9.45 dopoldne, 2'30 i in 5'34 popoldne. Iz Trsta v Gorico: (državna železnica) 5'40 zjutraj, 9'05 dopoldne, 3'56 popoldne in 10'30 ponoči. Iz Trsta v Gorico (južna železnica): Ob 9 dopoldne 12'30 opoldne in 4'1G popoldne. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici se pouk, po novi odredbi predstojnih oblasti vendar le prične ob predpisanem času, t. j. dne 16. septembra t. 1. Natančnejša pojasnila slede. Na c. kr. ženskem učiteljišču in z njim združeni ženski in deški vadnici se otvori šolski poduk redno. Vpisovanje je 16. in 17. od 8—12 ure. Ponavljaini izpiti se vršijo ta dva dneva od 3—6 ure. 18. je začetna sv. maša in 19. se prične redni poduk, C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu je- sklenil radi izrednih razmer, nastalih vsled vojne, odložiti pričetek šolskega leta 1914/15 na nedoločen čas, katerega svoječasno naznani. Učni zavodi društva »Šolski Dom« v Gorici, namreč: šestrazredna dekliška šola v Šolskem Domu; petrazredha deška šola v Šolskem Domu; petrazredna mešana ljudska šola v Malem Domu; deška pripravnica za srednje šole v Malem Domu; dekliška pripravnica za ženska učiteljišča v Malem Domu in ženska obrtna šola v Novem Domu; začnejo šolsko leto po navadi. V ponedeljek in torek, 14. in 15. septembra bo vpisovanje od 9. do 12. ure opoludne in od o. do 5. popoldne. V sredo 16. septembra bodo sv. maše; v četrtek 17. septembra začne redni pouk. Otroška vrta pod Kostanjevico in v septembra. ulici. svf Klare pričneta v sredo 9. sept., oni v Malem Domu pa v ponedeljek 14. Dejska obrtno-nacialjevalna šola, kateri je bila odločena koncem šolskega leta za vpisovanje nedelja 13. sept., se ne odpre še in.se naznani pozneje o svojem času, kdaj bo vpisovanje 'in-začetek pouka. Slovenski roditelji, skrbite, da vpišete 4 s> pravem času svoje otroke v slovenske šole5 _ -- ¦ iX; i .-„ §|pvenska trgovska šo}a v Trsti*. —-Vpisovanje se vrši v šolskih prostorih v ulici Stadion št. 21 I. nadstr. dne 16, in 17. septembra t. 1. od 9—12 dop. in od 3-^-6 pop. ; V , V 1. letnik se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol in po dobro prebitem izpitu tudi učenci, ki imajo manj šolske predizobrazbe. VII. Ifethik se sprejemajo tudi absolventi I. letnika tia drugih trgovskih šolah. V pripravljalni letnik vstopijo lahko vsi tisti učenci, ki so dovršili vsaj L razred kake srednje ali meščanske šole. ' Na novo vstopajoči učenci plačajo (takoj pri vpisovanju) K 5 vpisnine in K 4 prispevka za učila, učenci, ki že pripadajo zavodu, pa le K 4 prispevka za učila. Za vstop v pripravljalni letnik morajo biti učenci najmanje 13 let, za I. letnik najmanje 14 let stari. Šola ima pravico javnosti, vsled česar so izpričevala, ki jih izdaja, enakove-Ijavna onim podobnih javnih zavodov. . Ako se oglasi najmanj 20 učenk, seo-tvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za (^ te deklice, ki so dovršile meščansko ali kako tej sorodno šolo, ako se to število ne doseže, se uvrščajo učenke v deški razred. Učenci in učenke rednih trgovskih letnikov plačajo šolnino K 200 v mesečnih obrokih po K 20, učenci pripravljalnega tečaja pa šolnino letnih K 80. Revnejši u-čenči se lahko deloma ali popolnoma opro-ste plačevanja šolnine, učenke pa se sploh ne oproste. Za zunanje učence preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja s hrana V pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šola v Trstu dnevna šola pod nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji. Nadaljne informacije se dobivajo pri ravnateljstvu Tržaške posojilnice in hranilnice gosp. Josipu Ulčakar-ju v predpoldanskih uradnih urah. Ravnateljstvo. Sprejem gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. — Šola se prične šele v jeseni. Vse gojfenke morajo . stanovati v zavodu sester reda sv. Frančiška v Ljubljani na Spodnjih Poljanah. Na zavodu poučuje 7 rnožkih in 7 žpnskih učnih moči. Pouk je slovenski in se poučuje vse, kar rabi dobra gospodinja. Pouk nemščine je brezplačen,in neobvezen. Na mesec plača vsaka učenka 35 kron. Vsaka gojen-ka mora prinesti s seboj tudi gotovo mno-žing .obleke in perik. Deklicte, jri,hočejo vstopiti v gosp. šolo, morajo: 1. Goriška Tiskarnac A. Oabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdfea $ djoiaici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gnrici. Clanivala fi»A/f«miv -rk*\Am*JZrxl^n. * /*-.ri~ , A^A—__&____• „_ ^„ mšjl m^—jr i\.i.-jm_- _-i____m__-vr o AAA AHA Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Jrsf. Vloge na knjižice po 4%% v tekočem računu po dogovoru DelniSka glavnica K 8.000.000. Rezervni zakladi K 1,000.000, Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila, Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. 12 [0? Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.^ Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Mihajlo Tufk priporoča svojo *60 -10 BRIVNICO :: Gorica' :: j. 8ULIG0J - GORICA Gosposka ulica št. 19 urar c. kr« državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine, srebrnine, optičnih predmetov in raznovrstne obeske. — Popravila se izvršujejo točno *n dobro. — Jamči i leto. ei-p- Anton Fotafzky v Gorici naslednik Jas. Terpin. Na sredi Raštelja 7. 1 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališCe nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za ptsarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave iii detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Rarol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti tiejega peciva, te rte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne ipince itd. : Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna zaročila ter obljublja solidno postrežbo "*~ po Jako zmernih cenah Kupujte samo dvokolesa 99GerlCB" in 99Hltena"9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za'navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IliCtOria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo ža vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—c J g?^, ^rstiš^t^ba^i^S Kerševani & Čuk Reservni fond: K 126.014*60 Vplačani deleži: K 48.043 "l I" J L Zadružnikov: 1707. Goriška ISudiska posojilnica" Telefon štev vpisana zadruga z omejenim jamstvom rg. g fiorlCl Pstan.; 1. 1883. (v lastni kisi s Gosposka ulica štev« 7, I. nadstr.) sprejema hranilne vloge p;d vsakogar in jih obrestuje po 5°|o &Uh. Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ i hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. originalne maylarth-oue oblastveno zavarovaneulnskein sadne stiskalnice „HERKULES" Prvovrstni izdelek« v Hidravlične vinske in sadne stiskalnice. Neprekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. mayfarth & U Tovarna poljedelskega orodja DIHIH J. II. Tflhiirsfrflssf! Iton. Vi Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno -**¦ awr* Iščejo se zastopniki. ^ :s\. in razno moderno blago za moSke in ženske obleke razpošilja |>o najnižjih ce&ft rfS® R. STERMEGK1 v Celju r '; št. 3M Itajersko. Pilite po glavni, jlustrovani cenik Se z več tiso 5 stvari, kateri se" vsakemu pošlje zastonj. Pri naro- čilin iz Srbije^ Bulgarije, Nemčije in {Amerike je treba denar naprej poslati. 68-52 m* Zflboz^vDi^ki in zobotehntški atelje Dr. I.Eržen GORIC H JHf. Uerdl fleltaliSEe Steu. 37,! Umetne zobs, ?I^to zobovja, zlate krone, j zl^te mostove, zobe nakaučukove plošče, \ uravnavanje krivo stoječih zob. Plombu j ...•¦. vsake vrste. i Ordlnlra o Snojem ateljeju j od 9. ure dop* do 5. ure po? Glavna zaloga Pa!ma padpetnikov 3. k Movka 6Ktoa, fle&Jj 3 Zaloga usnja. 27—c : Edina primorska tovarna dvokoles »TRIBUNA« s Gorica, Tržaška nI. 26. •'¦ prej pivovarna Sorjnp. Zaloga žvokoles, ž^Mil^ifc in kmetijskih strojev, gramofonov', orlte-strijonov i. t. d- ? F. BATJEt - GOBICA Stolna ulica f t. 2—4. Prodaja na ofcroke. Ceniki flranko. SeazaeJonelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame,