iMOVAK. hLAZ 1553 E.30 ST.
12 20 40
SPEFENSE
BUY
UNITED STATES SAVINGS BONDS WDSIUira
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAK
NEODVISEN DNEV
:J A L 1 T Y
SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
»EFENbE
UNITED
STATES
SAVINGS
ONDS
AND STAMPS
■.".vil \i VX'KI*'Slt'iHi 1
S^OLUME XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 13, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
mVElT iMENOVAl NOV DELAVSKI VOJNI ODBOR
dbor tvori dvanajst članov, katerih bo četvero predstavljajo publiko, delavstvo in industrijo.
llpDBOR BO POSREDOVAL V SPORIH TER PRE-llj	PREČEVAL STAVKE IN IZPORE
Washington, 12. januarja.
VS	Roosevelt je usta-
: danes z eksekutivnim uka-® % Narodni vojni delavski od-ir ^ 'r, kateremu bo načeloval Wil-H. Davis, predsednik Na-id(	obrambnega posredo-
odbora.
'iš odbor sestoja iz dva-Slli članov; po štirje člani 5^ odbora reprezentirajo jav-' ^^dustrijo in dela.vstvo. —
ibor
bil ustanovljen za po-
i ^avo vseh delavsko-industrij-^ ^sporazumov in za pre-^citev stavk in izporov, da bo ® učinkovitejša vojna • pro-■^cija.
^^presentacija javnosti Davisa tvorijo ta od-.p®® sledeči člani: 19-j ®<ipredsednik George |ylor, profesor ekonomije na
Nadomestni člani Delavstvo in delodajalci imajo še vsak po štiri nadomestne člane.
Imenovanje delavskega odbora je rezultat konference delavskih in industrijskih voditeljev, ki se je vršila dne 17. decembra v Washingtonu na pobudo predsednika Roosevelta.
"Vražja vdova" v Slov. del. domu
ALI BEN SCHICKL-GRUBER
ml
i
iS
.50
Japonski radio poroča, da je Adolf Hitler, čigar pravo ime je Adolf Schicklgruber, mohame-danskega verskega porekla ter da je direktni potomec preroka Mohameda. Japonci razširjajo to prismodarijo z namenom, da pridobe mohamedanska ljudstva Indije in drugod. Kakor znano, Pennsylvanije; Prank « nemška in Italijanska
Oraham, predsednik vsenči-i	' '"'t'"', 'Tr
» Norih Caroline, in Wayne i f^^Sirjala take lazi, ko so Mi Morse, dekan pravne takulte-1	i" Kusi v teh dveh de-
TOiverzi države ()reg;on. ^^ati zaposleni z iztiravanjem fenjeni zastopajo široko ame- ^^^^tov " "ijihovih petokolon-ko javnost	[cev s Srednjega m Bližnjega
^J^^^tavništvo delavstva j vzhoda.
^^avstvo predstavljajo sle-!	^
Kennedy, tawik-l^ Delnica seja joik	Mine Workers! Vodstvo slovenske The North
^Grica organizacije; George American banke opozarja delni-tajnik-blagajnik A- F.' čarje in delničarke banke, da se R. J. Thomas, ptedsednik, jutri, v sredo večer, vdeležijo
'ted Automobile Workers of! letne seje v Knai^ovi dvorani, organizacije; Matthew: Seja se prične točno ob 8 uri. ' ' podpredsednik Ameriške'	Zaroka
^^ske federacije.	■ ! Mr. in Mrs. George Strainic,
Zastopniki industrije i 1191 E. ,175 St. naznanjata, da ®lodajalce pa reprezentira- j se je njuna hčerka Helen zaro-
.1 čila z Staff Sgt. Donald F. Kra-w. Hawkes, predsednik' merjem. Ft. Knox, Kentucky, trgovske zbornice in'sinom Mr. in Mrs. F<;ank J. "^Gdnik Congoleum,Nairin,; Kramer, -.15454 Calcutta Ave. Roger D. Lapham, pred- Nase čestitke.
„ direktoriia American- i	Zadušnica
Waii
V nedeljo popoldne je dal dramski zbor "Anton Verov-šek" na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., igro v treh dejanjih "Vražja vdova." Na splošno je bila igra dobro igrana in j^ ugajala, po-set je. bil zadovoljiv, dasi bi bil lahko boljši.
Naslovno vlogo "vražje vdove," Droblančeve Mete, je igrala J. Prime, ki se ji na prvi pogled pozna, da je inteligentna in zmožna igralska moč, toda ne za vloge tega tipa, ki zahtevajo resolutnih in močnih često grobih Kastelk. Prepričevalno groba in resolutna ni bila, ker ni to pač v njenem karakterju, dasi je dobra igralka, o kateri se zdi, da bi v vlogi blage žene trium-firala.
Njeno hčerko Zalko je prav posrečeno igrala C. Jaklich, ki smo jo opazili že večkrat v dobrih vlogah na odru. Zaljubljenega in naivnega slovenskega ^ekleta je dobro pogodila.
Pavleta, kmečkega fanta, je predstavljal P. Zakrajšek. Če se ne motimo, je on nov pojav na odru. Bil je dober, le roke so mu bile, zlasti med petjem, nekam odveč.
Imenitno dvojico sta podala osebenjaka Trobec (A. Božič) in Žefran (P. Šter). Vlogi, ki sta jima bili kakor "po meri prikrojeni." Še boljši prizor pa se je nudil, ko se jima je pridružil še vdovec in gruntar Koleno (J.--Godec), ki je igro tudi režiral. Godec je že neštetokrat dokazal, da je v te vrste vlogah neprekosljiv. Oi/ je ves samsvoj, nič naštudiran, nič izmaličen,
ZGODBA O KISLEM GROZDJU
BERLIN, 12. januarja. — Nemški radio naznanja:
"Rusi so naredili svojo "največjo napako," ker so vrgli vse svoje moštvo in material v bitke na vzhodni fronti, in zgodovina bo potrdila to napako."
Rusko prodiranje ni v škodo Nemcev, je ugotovil dalje radio-oznanjevalec,— temveč je to prodiranje , Nemcem celo v korist, ker je povzročilo Rusom ogromne izgube. "Pomlad bo prinesla drugo fazo vojne."
(Toda to še ni vse nič; kapitalna stvar šele pride. Čujte):
"Ruske izgube so tako velike, da nemška informacijska služba noče še navesti njih številk, ker bi v tem slučaju angleška in ameriška propaganda zatrdili, "da so te številke navadna propaganda Nemčije."
Rusi žrtvujejo tisoče mož, da morejo zavzeti ozemlje, "katero bi zaradi hemške-ga zimskega umika vseeno lahko zasedli..
Pa si pomagajte!...
General Draža Mihajlovič imenovan za vojnega ministra
irr
Jugoslovanska vlada ga je imenovala na to mesto iz hvaležnosti za njegove o-grom^e zasluge, ki si jih je stekel za'domovino.
EPIDEMIJA "BOLEZNI
MED NEMŠKIMI GENERALI
Slabemu zdravju nemških generalov so krive ruske zmage nad nemškimi četami.
London, 12. januarja. —Jugoslovanska vlada v Londonu je imenovala danes generala Dražo Mihajloviča, poveljnika jugoslovanske armade in čet-nikov, katera sila šteje danes že okoli 300,000 mož, za vojne-j Arktičnem oceanu, dočim so na ga ministra Jugoslavije. Vlada i jugu ruske armade predrle dru-
NEMŠKE DIVIZIJE SE UPIRAJO UKAZOM ZA POVRATEK NA FRONTO
KUJBIŠEV, Rusija, 12. janu-	dovolj zalog na razpolago.
arja. — Današnja poročila s Ankarski radio naznanja, da fronte naznanjajo, da je Rusija Nemci še vedno streljajo ii; otvorila svojo drugo ofenzivo ob obešajo jugoslovanske talce.
Trenje med nemško armado in mornarico
naznanja, da bo hrabri jugoslovanski general podal zaprisego tekom 24 ur, stoječ pred mikrofonom, ki bo ponesel to zaprisego v ostale dele sveta.
To bo zdaj prvikrat v zgodovini, da bo mož, za čigar glavo je razpisana visoka denarna nagrada, zavzel tako va-
in
priznanje njegovih zaslug.
Jugoslovanska vlada naznanja, da bo' stopil general Draža Mihalovič pred radijski mikro-
BdLNIŠNICE V NEMČIJI — KLAVNICE
STOCKHOLM, 12. januarja.
Nezadovoljstvo, ki je nastalo med armadnimi častniki, se je zdaj ^zširilo tudi
v nemško mornarico.
Iz
go nemško obrambjio črto.
Rusija je pričela svojo ofenzivo proti ozemlju, katerega drže
finske in nemške čete že šest — Neki švedski zdravnik, ki se mesecev v svoji oblasti.	je pravkar vrnil iz Berlina, oz-
Rv,si še vedno prodirajo načuje operacijske sobe v nem-Poročila iz Moskve naznanja- ških bolnišnicah za "klavnice." jo, da so Rusi napredovali dva- Zdravnik je dejal, da so šla najst milj v Malojaroslavškem skoro vsa omamila in narkotič-žno ministrsko mesto. Jugoslo- okraju severno od Kaluge, kjer na sredstva, ki so potrebna pri vanska vlada je naredila to! so zapodili Nemce iz tridesetih operacijah, na rusko fronto, če-gesto iz hvaležnosti do generala' nadaljnih vasi. Ruske udarne če- sar posledica je, da morajo njegovih bojevnikov in v te so zavzele glavni stan nem- zdravniki v nemških bolnišnicah
škega generala von Schmidta vršiti razne operacije, kakor na ter se polastile celo njegove primer odstranjevanje slepiča osebne lastnine v njegovem to- amputacijo udov, brez po-plem in ugodnem zaklonišču. trebnih omamil, s katerim se fon, kjer bo položil roko na Tudi general Keitel je "zbolel" uspava bolnika. Otrokom izre-pravoslavno biblijo ter prise-j LONDON, 12. januarja. Mos- zujejo, na primer, bezgavke pri gel:	j kovski radio poroča, da je mar- polni zavesti in brez omamil.
"Jaz, Draža Mihajlovič, pri-j šal von Keitel nenadoma "zbo-	-
segam, da bom vršil svoje dolž-1 lel," dočim je jbilo več genera-'
lov, prijateljev odstavljenega,
von Brauchitscha, aretiranih.
(Maršal Keitel je stal, kakor j znano "na vrhu" nemške arma-
nosti, dokler me istih ne razreši smrt ali pa osvoboditev moje domovine izpod nasilnikov."
Vojaki in četniki pod generalom Mihajlovičem kontrolirajo velik del Srbije in najvažnejše železnice v deželi.
K

St.
ids®
Steamship Co.; E. J.i V sredo zjutraj ob 8 uri se 'predsednik Standard j bo brala zadušnica v cerkvi Mills, Inc., in Walter!sv. Vida ob priliki tretje oblet-predsednik direktori- nice smrti pokojnega Franka atidard Oil Co. v New Jer- j Pižmoht. Sorodniki in prijatelji
so vabljeni.
še vedno prodirajo proti Singaporii in v Holandsko Indijo
LONDON, 12. januarja verodostojnega vira, čigar informacije so bile doslej vedno kar ve^ja v teh vlogah tudi obtočne, se javlja, da sp je Nezadovoljstvo, ki se je pojavilo med častniki nemškega armad-nega poveljstva, razširilo zdaj tudi na mornariške,kroge, kjer je nastalo trenje med velikim admiralom Readerjem in pod-admiralom Doenitzom.
Poda d m i r a 1 dolži svojega predstojnika odgovornosti za iz-jalovitev kampanje z nemškimi podmornicami. Dolži ga, da je dovolil cirkulacijo netočnih vesti o potapljanju angleških in ostalih, zavezniških ladij, katere vesti so bile daleč pretirane in niso odgovarjale resnici; da je dovoljeval pripovedovanje nemškemu ljudstvu glede gradnje
Božiču ih Šteru.
Kmeta Zutka, nekoliko omejenega copato-moža, je igral. F. Jereb, ki je bil sicer dober, toda iz svoje, čeprav ne velike, toda hvaležne vloge, bi res lahko ustvaril tip, nad katerim bi publika pokala od smeha.
Zdaj preostane se Marjana, Zutkova žena in Pavletova "nevesta," ki jo je sijajno podala M. Bašel, znana izborna igralka takih in podobnih vlog. Tudi v tej vlogi je bila izborna, dasi se zdi, da je v svojem objemanju in poljubovanju malce pretiravala in da je bilo tega nekoliko
priznavajo, da so se umaknili iz Kuaia Lumpura, ^®di2ča pridobivanja kavčuka in glavnega mesta federacije malajskih držav. — Kitajci še vedno ^'''^^gujejo.
si utirajo pot v Ho- ležečih frontah. Kitajci spretno * ii izhodno Indijo kakor izrabljajo priUke, ki se jim nu-
i
(
D
S
S
ps
Singaporu in Angleži da so se umaknili ^ Lumpura, važnega sre-ivng^'^'^obivanja kavčuka in skiv,^^ ^esta Federacije ma-
An]
""" naznanjajo, da so lala obrambno črto pod ^^purom, približno 150 ^^^0 od Singapora.
'Sleži
sev(

jSn
ja angleška premoč v /raku
angleški častnik v
le v 3^' izjavil, da so pris-, ^iiii
preveč. Nepozabna pa je bila ob	podmornic, o katerih se je
svojem prvem pojavu ob Pavle-tovi strani s svojo naivno, mu zajočo se ljubeznijo.
Prvi dve dejanji sta bili do-
lagalo, da se grade mnogo hitreje kakor pa je bilo res, in končno, da je dovolil gestapu in nacijskim SS elitnim četam, bro in gladko odigrani, česar se j da so zapirale nemške mornar-
dijo, ter neusmiljeno bi je jo Japonce, ki so zda# zaposleni na številnih novih frontah.
Istočasno se poroča o vdoru kitajskih čet v Burmo, da se tam združijo z angleškimi četami pri napadu na japonski bok v Thailandu in Indo-Kini.
Kitajci naznanjajo, da so popolnoma uničili japonsko armado 100,000 mož, ki je zdaj že v tretje napadla mesto Čangso z namenom, da ga zavzame. Akcija ameriških letalcev v Kini New York, 12. januarja
ne more reči o tretjem, v katerem je motilo šepetanje suflerja, ki je bil prisiljen, krepko pomagati.
Po predstavi se je vršil ples, za katerega je igral Vadnalov orkester.
m
iOln
tajei

al ^gapore velikfe množine, Ameriški letalci, ki se nahajajo bodo imeli zavezniki kot' prostovoljci pri kitajski armadi, so v soboto sestrelili 24 japonskih letal, kakor poroča londonski radio. Tekom dveh dni, v petek in soboto, so sestrelili Amerikanci 33 japonskih
dni premoč v zraku, '''ličili 100,000 Japoncev
Kitajska, 12. jan-
^ ^•tajsko poveljstvo po-
^^vih velikih kitajskih ^ lla	i-i-*____\___
štirih daleč vsaksebi letal.
Dramskemu zboru "Verovšku" se vidi, da je v njem še dosti življenja, česar ne bi nilo soditi po dopisih, ki se pojavljajo .v zadnjem času in v katerih se vse preveč naglasa njegovo splošno hiranje in bližajoča se smrt. Pisec teh vrst je posetil zadnji dve leti mnogo Verov-škovih predstav, ki so večinoma vse i z moralnega i z materialnega ozira'dobro izpadle, sodeč po kvaliteti predstav in po po-setih publike. To velja tudi o zadnji predstavi kakor tudi o posetu, zato se zdi, da smo v tem oziru nekoliko preveč pesimistični. — Š.
je, ki so se vračali nervozni s svojega križarenja s podmornicami po oceanu ter v svoji ner-voznosti govorili o vladi in nacizmu stvari, katerih ne bi smeli.
Dalje se iz Londona potrjuje vest, da je maršal Keitel — kakor nedavno njegov kolega maršal Brauchitsch — res nenadoma "zbolel."
Nov grob
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Johana Blatnik, rojena Mišmaš, stara 63 let. Doma je bila iz Hinj pri Žužemberku, odkoder je. prišla v Cleveland pred 42 let; soprog John ji je umrl pred 13 leti. Tukaj zapušča šest sinov: Johna, Vic-torja, Edwarda, Josepha, Franka in Alberta, in dve hčeri: Jennie in Mildred Ringenbach, brata Johna Mišmaš, dve sestri: Margaret Petrič in Rose Udo-vič, v starem kraju pa eno sestro. Bila Je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KS-KJ, podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 1026 E. 71st St., v cerkev sv. Vida in na Kalvarija pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.
Zahvala
Dram. zbor "Ivan Cankar" se najtopleje zahvaljuje Mr. Hodniku, 1203 Addison Rd., za lepo zbirko bronastih zvoncev, ki nam bodo marsikdaj prav prišli.
obenem bi želeli poizvedeti, ako ima kdo izmed naših ljudi še dobro ohranjeno, z usnjem
WILLKIE POZIVA NA "ŠPARTANSKO ŽIV-• LJENJE"
NEW YORK, 12. januarja. dei on je bil tudi tisti, ki je Wendell Willkie je danes tukaj prebral Francozom v znanem izjavil, da ima Amerika pred se-železniškem vozu pogoje pre- boj trde čase ter je pozval premirja. Opomba uredništva.) ' ; bivalstvo, naj se odpove rajnim Upor treh divizij	j duševnim' in telesnim ugodno-
Švicarsko časopisje naznanja, stim in naj živi življenje Špar-da so se tri nemške divizije, ki tancev.
so prišle iz Rusije v Francijo
na oddih, uprle ukazu, da bi šle NAPAD NA MALTO? nazaj na rusl^o fronto, in da je LONDON, 13. januarja. — bilo 62 nemških vojakov ustre- Tukajšnji list Daily Mail ob-1 jenih.	« javlja poročilo, ki je bilo posla-
Ruska agencija Tass poroča, no iz Rima v Madrid, katero da je bilo v več nemških me- naznanja, da bodo nemške udar-stih zaradi pomanjkanja živil ne čete tekom "desetih dni ali več nemirov in izgredov. V Leip- treh tednov" napadle Malto, žigu je policija aretirala sku-, Glavni napad na Malto,. ki leži pino žensko samo zato, ker so pred nosom Italije, bodo Nemci javno grajale nacijski režim. j podvzeli z zračno silo. Epidemija tifusa	|	'
Londonski radio naznanja, daj PROPAGANDA OSIŠČA
je izbruhnila epidemija tifusa v severni Finski, kjer je nastanjenega mnogo nemškega vojaštva.
Dalje so pričeli nacisti izvajati v zasedenih deželah kampanjo za nabiranje zimske obleke, kjer si s silo prilaščajo kožuhe in zimske suknje. V Ho-landiji in Franciji slačijo celo
WASHINGTON, 12. januarja. — Tukaj je nekaj primerov, s kakšno propagando vlečejo pro-pagatorji, osišča svoje ljudstvo za nos:
Rim — Ameriški državljani slišijo treskanje bomb na svoja mesta.'
Berlin-Rim-Tokio — Tovarne
Kultura
ljudi na ulicah. V Češkoslovaški v Zedinjenih državah se morajo zapirati zaradi pomanjkanja dela in pomanjkanja surovin z Daljnega vzhoda.
Tokio — Adolf Hitler je mo-hamedanskega porekla in direkten potomec preroka Mohameda ,..
so bili rezultati te "prostovoljne" kampanje tako jalovi, da je nemška oblast zagrozila, da bo ustreljen vsak, ki bi oviral kampanjo.
Tudi Madžarska se upira Poročila iz Stockholma naznanjajo, da se je Madžarska uprla nemški zahtevi, da bi po
tapecirano zofo ali stole in biigjala nadaljno vojaštvo na rus-jih radi iznebili, ali kako j fronto. Italijanske tovarne
se
pokončno omaro. — Odbor.
V bolnici	|
V Five Points Clinic bolnici zapreti,
j pa so zaradi
morali en dan pomanjkanja
v tednu
CANKARJEVA SEJA
Jutri večer se vrši redna mesečna seja dram. zbora "Ivan Cankar" v običajnih prostorih. Pnošeni so člani nadzornega odbora, da pridejo ob 7. uri, da jim bo mogoče še pred sejo žigosati vstopnice za prihodnjo Cankarjevo igro "Bachelor Buddies," igrano v nedeljo 25. januarja v Slovenskem narodnem domu.
se nahaja Mrs. Jennie Godina, 19805 Mohawk Ave. Prestala je težko operacijo in sedaj se ji stanje obrača na bolje ter jo prijatelji in prijateljice lahko obiščejo. Mi ji želimo skorajšnje okrevanje.
K mornarici
Jugoslovanska zračna sila NEW YORK, 12. januarja. — Radio iz Ankare poroča, da imajo jugoslovanski četniki zdaj na razpolago svojo zračno silo, s katero napadajo Nemce s svojih tajnih letališč. Letalci pri-
Žalostna novica
žalostno novico sta doznali iz stare domovine Mrs. Angela Mirtich iz West Parka in Mrs. premoga Caroline Telich iz E. 61 St., da jima je umrla ljubljena mati Cecilija Zabukpvec iz Gorenje vasi pri Ribnici. Tukaj zapušča tudi sestro Mary Novak, v stari domovini pa dve poročeni hčeri in sina. Naj ji bo lahka domača gruda.
Dar
Pevsko druš. Jadran se ?a-
rejajo tudi neprestano izvidni-K mornarici je odšel Hubert, ske polete, radi česar ^o jugo- hvaljuje Mr. in Mrs. Jos. Dum Gerchman, sin Mrs. Frances slovanski četniki vselej točno in- za $2.00, kar sta darovala, ker
Gerchman in brat Mrs. Globo-kar, 19192 Abbey Ave. in sicer na Harris Island, S. C.
formirani o razporedbi nemških četi Rečeno je, da ima jugoslo-
vanska zračna sila do spomladi Hvala!
se nista mogla vdeležiti Jadra-novega Silvestrovega večera.


13. januarja, 19
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece .........................................$150
Pb pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25;- za 3 mfesece............................................$2.00
Za Zedi.ijene države, za celo leto...................................................................................$4.50
za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$150
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
2a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
-«--' ~
Entered as Second,Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Kaj je napovedal prerok iz 16. stoletja
104
VSE JE ODVISNO OD RUSIJE
Včerajšnji "Press" je objavil sledeči uredniški uvodnik:
Rusija tvori še vedno svetlo toČko svetovne vojaške fronta
Operacije zaveznikov na jugozapadnem Pacifiku še niso dosegle proporci j učinkovite zaviialne akcije. Japonsko prodiranje vzdolž Malajskega polotoka proti Sin-gaporu se nadaljuje. Ameriška azijska morrtarica, ki je Izgubila svoje filipinske baze, se je umaknila na holand-ske mornariš^ce postaje, dočim bije armada generala McArthurja obupen obrambni boj. Bombardiranje japonskih sil 'o4 strani ameriško-angleških bombnikov iz Burme, in kitajske zmage pri čangši, vse to je sicer razveseljivo, toda to ni ohromelo ali zavrlo sovražnika.
Libijski razvoji so razočarajoči. Nemške mehanizirane armade so se zopet izmuznile iz klešč angleške armade, o kateri je Churchill še pred nekaj tedni upal, da bo zmagovito zaključila žvojo libijsko kampanjo. Z za-vlačitvijo libijske kampanje je Hitler preprečil, da bi mogli Angleži izkoristiti prednost umikanja nemškh armad v Rusiji s tem, da bi napadli nemški bok v Sredozemlju ali da bi začeli razbijati po^ ukrajinski fronti. Dalje je Hitler preprečil s tem premeščenje angleških tankov in letal s Srednjega vzhoda na Daljni vzhod.
Toda kakor so obžalovanja vredni ti umiki na Dalj nem vzhodu in zavlačevanja vAfliki, je vendar vse to silno odtehtano s Hitlerjevimi izgubami v Rusiji. Tako sodijo vsi Roosevelt-Churchillovi strategi. In iz tega se lahko kuje sijajen kapital.
Eden izmed najznamenitejših'
napovedovalcev bodočnosti je Mihael Nostradamus, zdravnik in astrolog iz 16. stoletja. Ta zanimivi pojav, ki se nanj vedno radi sklicujejo pristaši okultnih ved, je gotovo omembe vreden, dasi mu razsodni in resni ljudje ne pripisujejo one važnosti, ki mu jo dajejo ljudje,
nagnjeni k misticizmu in okultnim rečem. Nostradamus je bil pokrščen Žid, ki je živel v pro-vensalskem^ m^tu Salonu in je tam torej pred skoraj 400 leti umrl leta 1566. Enajst let pred ■ nik — "zlata kletka," — mu ga svojo smrtjo je izdal knjigo z predrl in res kralju iztaknil o-zagonetnimi'verzi, ki so poslej;ko —/'eno izmed ob^h" — ter postali predmet razglabljanja ga tudi sicer poškodoval, da je prenekaterega znanstvenika in kralj nekaj dni nato v silnih lajika. Svoje pesmi je imenoval mukah izdihnil — "krute smr-
damusove prerokbe segajo do 1. 1999 in iznajdljivi razlagači so odkrili centurije, ki ustrezajo francoski revoluciji, Napoleonu, Rusiji, svetovni vojni in celo Društvu narodov. Na nekem mestu se omenja "beg kralja v Va-rennes in neuspešni beg bo vzrok njegove pogube, oblast odvzeta, kralj usmrčen, tudi dama (kraljica obsojena na smrt, dofena pa bo čuvar tepel s palico." Čevljar Simon je često surovo pretepal prestolonaslednika Ludvika XVII.	*
Na Napoleona kaže nekoliko
radi poguma in sile pridevek "stari lev." Kralj pa je prezir-no zamahnil z roko in prisilil mladega grofa Montmorencyja,
da se bojuje ž njim. Ko grofo-ve prošnje in zaklinjanja niso ničesar izdala, je mladi mož sklenil, da bo pri spopadu držal kopje tako nizko, da kralja ne bo mogel zadeti. Toda pri tem se mu je kopje zadelo ob sedlo in se prelomilo. Z enim koncem;
ki mu je ostal v roki, pa je mladi grof proti svoji volji v
diru sunil kralja v zlati nalič-f^enturij, ki jih je Nostradamus
napisal sredi 16. veka: "Prišel bo Marsovec (vojak), rojen v pokrajini kraj morja, cesar se
'' ŠKRAT
»IlIllIlHIIILjmitlULLIHLlirKiMimilimElBat
\
centurije, ker ima vsaka pO 100 verzov, posamezne kitice, sesto-ječe iz štirih vrstic, pa se ime
ti." — Mladi grof Montmorency je imel v grbu in ščitu leva. V ostalem je prerokba "krute smr-
Ta domneva temelji na dejstvu, da je Hitler glavni sovražnik; da Hitler lahko zmaga, tudi če Japonska propade, dočim Japonska ne more omagati, ako bi bila Nemčija poražena, ker bi v tem slučaju zavezniki koncentrirali svoj napad na Japonsko.
Zato tako veselje v Londonu in Washingtonu ob pogledu na veliko rusko ofenzivo, ki se nevzdržno vali naprej. Ruske teritorialne pridobitve so sicer vsega upoštevanja vredne, toda le-te so šele sekundarnega pomena v primeri treh večjih stečevin t^ ofenzive, ki so:
PrcpreČenje ali vsaj za vlečen je glavnega nemškega napada na prednji vzhod ali na angleško otočje.
Uničenje bajke o nacijski nepremagljivosti v Nemčiji, Y zavojevanih deželah, zlasti v Vichy-Franciji, ter v strateško ležečih nebojujočih se deželah od Turčije do Latinske Amerike. . /
Uničenje ^totisočev nacijskih vojakov in bojnih ma-\
sin.
Zadnje je najvažnejše. Hitlerjevo zavojevanje Ev rope in nevarnost zavojevanja vsega ostalega sveta, je temeljilo na superigrnosti njegovega vojaškega stroja —-stroja, katerega zapadni zavezniki ne morejo dograditi do leta 1943, kaj šele, da bi ga pred tem časom prekosili. Tega ne bo mogoče doseči dotlej, dokler Rusija med tem ne uniči doberšen del nemške mašine.
To je pa bas tisto, kar Rusija počenja. Počasi izza 22. junija, hitro izza 18. novembra in z veliko naglico izza 5. decembra. Ameriški poročevalci in qficijelni opazovalci so se na lastne oči prepričali o ogromnosti nemškin izgub.
* * * * ^
Zdaj je prvikrat, da je pričel Hitler izgubljati svoje moštvo,-tanke in letala hitreje kot more vse to nadomestiti. Poleg tega je Hitler izgubil prednosti presenet-ji-- vega napada kakor tudi pobijanja svojih žrtev posamezno, drugo za drugo. Zdaj izgublja tudi prednosti v številkah. Netrenirani mladci in srednje stari rezervisti se ne morejo istovetiti s prvovrstnimi mehaniziranimi divizijami in zračnimi edinicami, ki so našle v Rusiji svoj grob.	■	....
R(!S je, da en umik še ne pomeni Hitlerjevega poraza. Toda če se Rusom posreči, še nekaj tednov obdržati Nemce na begu ter onemogočiti tako nemškim vojakom k:;l:or nemškim strojem vsako priliko zaščite pred rusko zimo, bodo zavezniki na pomlad morda relativno dovolj m ; :ni -'a pričetek svetovne ofenzive. Če jim pa to ne bo | i;: . a bo morda Hitlerju možno obnoviti svojo ofon-| živo tako na zapadu kot na iztoku. -
^Po. kiU" se bo zgodilo v Rusiji tekom prihodnjih .par j tcd:\ -)u v največji mori vplivalo na usode dogodkov, leta V" 1.
nujejo kvatrene. Vsebina teh j ti" veljala tudi za grofa same-verzov, ki so silno težko umljivi; ga. Nekoliko let kasneje je bil in brez dolgotrajnega razglab- j med verskimi boji ujet in Kata-Ijanja sploh nimajo nikakega; rina je ukazala odsekati mu gla-smisla, so prerokbe o raznih do-, vo.
godkih, bodisi o usodi držav in j ^udi kraljica Katarina je rlarodov, bodisi o usodi posa- povprašala Nostradamusa za bo-meznih vladarjev in odličnih o-, točnost svojih otrok in on ji sebnosti. Na glas so pfišle No- jg y jeklenem ogledalu po-stradamusove prerokbe, ko ga j^^^al tri njene sinove, ki so si je kraljica Katarina Medicej-	drugim sledili na fran-
ska, ki se je sama bavila z ^ coskem prestolu. Njihovo smrt okultnimi stvarmi, pozvala na ■ jg prerok uganil skoraj do dne-svoj dvor, da ji je napovedal u-1 točno. V ogledalu pa se je sodo kraljevskega doma Valoiš-V^^ naslednik valoiške hiše pri-kega. Tudi papeži so mnogo pri- j	Burbonec Henrik IV., o
spevali k ugledu prerokb, ker | j^aterem takrat res nihče ni mo-so prepovedali vernikom čitanje j ggj slutiti, da bo ravno sirom?.-Nostradamusovih del in je bila: navarski kralj zasedel fran-prepoved v veljavi do leta 1781.	prestol. Katarina sama ni
V nekaterih centurijah je nam-1 verjela prerokbi, sicer Henrik reč astrolog napovedal konecjjsjg^^arski kot hugenot ne bi bil papeštva in rimske cerkve.
Prva knjiga centurij je izšla v Lyonu L 1555 ter je obrnila nase pozornost vseh izobražencev. Bili so to časi, ko j® bil kr-^anski svet razklan v dva tabora, ki sta se borila za nad via-
miiiiiiiiuiinmiim]iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiim[]iiiimiiiiiaiiiiiiiiiiii[]uiii
NOTARJEV NOS
Humoreska
mii[]iiiiiiiniiiaiii!iKmiiHiiimiiiiiinimiimiii[]iiiiiiimii[]iiiiiiiiiii
preživel pokolja šentjernejske nočh'
Karla' IX.T-Twfzro^elja Imenovanega pokolja, je Nostradamus označil kot "divjega kralja s krvavo roko, narod bo videl največje obešene za vrat in za
da na svetu in za gospostvo nad noge," Henriku III. pravi "kralj dušo in vestjo; Doba najhujših j— kralj, ubil ga bo blagi;" bil verskih bojev ob reformaciji. | jg ^.gg dvakrat l%ralj, najprej Nostradamusa so poklicali v: poijgki, nato pa francoski, ubil Pariz in ker »je mOž slutil, kaj'g^ jg Jacques Clement (blagi), ga bo kralj vprašal, je na kos ^udi Henriku IV. je Nostrada-pergamenta izpisal 35. kvatre-|^^g napovedal smrt 50 let.prej r no i. centurije ter ga izročil ^ "^jvel bo do leta 1610 z orožjem kralju Henriku II., ki je ob po- U roki, toda njegovo življenja glcdu na stihe baje prebledel., bo podaljšano." Henrik IV. Dotična kvatrena se je glasila:; res ves čas bojeval, 1. 1610 Mladi lev bo starega leva j pa je pcjstal žrtev atentata. Da-premagal	i si je prestopil v katoličanstvo,
Na bojnem polju, v dvoboju, so ga fanatiki še vedno sovražili
v zlati	j kot skrivnega hugenota.
kletki mu bo izkopal oči, odi Kot največji dokaz vidovito-obeh eno.	, sti navajajo častilci Nostrada-
Potem bo umrl krute Wrti. musa kvatreno, ki pripoveduje Ta sestanek se je vršil leto o smrti maršala Montmorency-potem, ko je izšla prva knjiga ja. "Na novem dvorišču bo ubit Nostradamusova in razni prija- Montmorency, na nenavadnem telji so svarili kralja, ki je bil mestu bo pred^ "slavni kazni." ju: aškega značaja in je nadvse Maršal Montmorency je bil kot in bil turnirje, naj se nikoli več upornik res obsojen na smrt. ne bojuje v zaprtem prostoru— Sestra mu je izprosila pomilo-ta -O so tolmačili besedo v "zlati ščenje, da ni bil obglavljen jav kJctki." Tri leta kasneje so v. no, marveč na dvorišču nove Parizu slavili poroko kraljeve mestne hiše v Toulousi, in da hč ;re Elizabete in Henrik H. je se za obglavljen je niso poslužili pr redil prekrasen viteški tur-: rablja, marveč nekega vojaka, nil'. Da poveča slavo dneva, je ki se je imenoval Claii-epeyne. Ž9lel tudi sam nastopiti v dvo- V kvatreni napisano "claire boju, toda nihče izmed vitezov poyne," kar pomeni "slavna kaše ni hotel meriti s kraljem, žen."
Vojvoda Savojski je kralja spo- \ Vsi ti dogodki so za nas sko-ninil na prerokbo, o kateri so raj siva davnina in človek si o-bili vsi prepričani, da velja kra- bičajno misli: To je tako staro, lju, kajti samo njemu je šel za- da že ni več res. Toda 'Nostra-
bo rodil blizu Italije, iz obmorskega mesta, ki plačuje davek, pregnal bo ♦ revolucijo in njegova vlada bo trajala 14 let." Ti podatki so skoraj res določni: Vojak vseh vojakov Napoleon se je rodil v Ajacciu preko morja, blizu Italije — na Kor-siki, ki je takrat plačevala davek Genovežanom. Cesar je bil 14 let. Tudi o njegovem prvem izgnanstvu pišejo centurije: "Premagani princ, ujet na Elbi, bo prišel preko Genovskega zaliva do Marseja, z velikim naporom tujcev bo spet premagan, njegov genij bo poslan na Antipode" (Sv. Helena).
"Blizu V in Srbije bo izbruhnila smrtonosna vojna," pravi ena izmed kvatren. Rimsko pet (V, smatrajo razlagalci kot o-nih pet držav, ki so takoj stopile v vojno: Avstrija, Nemčija, Rusija, Belgija in Francija."Vsi oni od Norimberka, Augsburga do Basela (Nemci) bodo preko P'lamske (Belgije) vdrli v Ga-lio (Francijo)." Zanimive so za nas vsekakor vrstice. "Tudi pla-volasi Ferdinand poj de v vojno, zapustil bo cvet lilije zaradi Ma-cedonije, toda propadel bo sredi pota, ker se bo bojeval proti možem, hrabrim kakor Mirmi-donci." Cvet lilije je stari francoski grb, tedaj Francija, Mir-^ midonci so Ahilovi junaški rojaki, plavolasi Ferdinand in Ma-cedonija — ni treba pojasnila morda je mož res plavolas.
O Društvu narodov pa je i-mel stari vedež precej jasne pojme in jih tudi ni kar nič skrival: "Govori na Lemanskem
(Nadaljevanja)
Gospod L'Ambert je brž planil pokonci in stekel na bojišče; markiz in gospod Steimbourg za njim. Turka, ki sta hodila zamišljena sem ter tja (Ayvaz-Beyovo sovraštvo se je. čudovito hitro poleglo), sta se približala svojim prejšnjim nasprotnikom. Poiskali so kaj lahko prostor; kjer sta bila bojevnika pohodila novo travo. Našli so pač zlata očala, ali notarjevega nosu ni bilo nikjer. Videli pa so mačko, tisto strašno mačko, belo in rumeno, kako slastno se je oblizovala.
—	Jezes, glej jo no, je zavpil markiz in pokazal na žival.
Vsi <go razumeli gesto in te besede.	\
—	Ali se da še kaj napraviti? je vprašal notar.
—	Bomo videli, je rekel zdrav nik.
In vsi so jo udrli za mačko. Ali mačka ni bila niČ kaj pri volji, da jo ujamejo. Tudi ona jo je pobrala.
Parthenayski gozdiček takega lova še nikoli ni videl, (la ga tudi ne bo. Markiz, menični posredovalec, trije diplomatje, vaški zdravnik, lakaj v lepi li-vreji in notar, ki je lovil kri v robec, vsi so se zagnali za mr-šavo mačko.
Tekli so, kričali, lučali kame-
zahtevali odškodnino in tet lovci.	J
Juhe! Mačka se je ujela.3 čila je^ vodnjak. Vedra! V"™"' Lestve!
V^i so bili prepiičani, daP^P nos gospoda L'Amberta ali pa vsaj skoraj celega. • _ ^3 pak škoda, ta vodnjak ni bil Jew kakor so drugi vodnjaki; ® — skozi se je samo prišlo v:' ščen kamenolom, čigar držali na vse srani in so tvorili preko deset milj omrežje, ki je bilo v zvezi'! ode riškimi katakombami.
Plačali so gospoda Trig za njegov trud, vaščano® zahtevano odškodnino, P pa šli v najhujši plohi zop«' ^ zaj proti Parthenayu.
Preden je do kože pre® ^ ( in popolnoma pomirjeni Bey stopil v voz, je še p® gospodu L'Ambertu roko. ® ®
— Gospod, ga je nag" resnično m^ je žal, da me ma tako daleč prignala. deklica ni vredna niti ka krvi, ki se je zanjo prelil bto danes ji dam slovo. Ne ' ^ 1 bi je več pogledati, ne da ^izi zmislil na nesrečo, ki jo j' %§ zakrivila. Videli ste, da 9io. temi gospodi vred poizkusil, i c vse, da vam vrnem, kar S los gubili. Zdaj naj vam pa « s še izrazim upanje, da se J vo( la ta nesreča popraviti. vni zdravnik nas je opozoril,' ižii v Parizu spretnejši strokov ati od njega. Čul sem že, da na moderna kirurgija_ škripci i ki ne valrajo in s pomočjo zi rih se dajo nadomestiti P( pr Ijeni ali celo uničeni 3eli pj veškega telesa.	li (
Gospod L'Ambert ni rfi t rad prijel pošteno ponudei ,ev ke, potem se je pa bdp« 'na svojima dvema prijateljih Pe
zaj v saint-germainsko m
^
10
III
Kje-brani notar svojo
večjim uspehom. y
V dno duše srečen je bi vaz-Beyev fijaker. TemU
nje, suhe veje in sploh vse kar remu pariškemu postop^\i
bilo morda m^nj do peto' »U frankov napitnine, kakor' selji, ki ga je navdajalo, vozil svojega gospoda od
jezeru (Ženeva) bodo ostali brez uspeha, dnevi, tedni, meseci in leta dokler n? bo vse skupaj nič in države bodo videle, da so njihovi sklepi zaman." Brez vsake razlage: Mož je zadel v črno..	v
se je dalo doseči, drveli preko potov in jas in se s sklonjenimi glavami izgubljali med gostim grmovjem. Tekli so skupaj, pa se zopet razkropili, se postavili v vrsto, pa zopet v kolobar okoli sovražnika; mahali so po gr-
T
Let Your Answer io Bombs Be B^NDS!
We are flghtln? enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, sh&ll We stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every d?iy, every week. Buy as if your very life depended upon It. It doesl
Tako smo pri sodobni vojni in moramo, v svesti si svoje nevtralnosti, ustrezajoče centurije prepustil v obdelovanje propa-gandistom, da jih obračajo po svoje. Kdor bo doživel konec spopada, bo videl, komu je zma-! go prisodil stari vedež. Glavna lastnost njegovih prerokb je namreč ta, da so namenoma tako temne, nejasne, zavite v vsakršno navlako, da se dado razrešiti šele po dogodku samem. Šele takrat sq odkrije skriti pomen nekaterih očitno nesmiselnih obratov, "pravijo častilci No-stradamusovi in verjemimo jim, če jim hočerflo. Dalje pravijo: Gnalo ga je, da je prerokoval,, ampak v usodo se ni hotel vtikati.
Rekli smo, da segajo prerok* bc do leta 1999. Takrat bo po mnenju starega Žida konec vseh naših držav in cerkva, kajti nesrečne belce, ki se vedno kolje-
mih, tresli debla, plezali na drevesa in trgali ob parobkih svoje nizke škornje in obleko ol* gm^ovju. Šli so kakor vihra; ali vražja mačka je bila hitrejša od vihre. Dvakrat so jo že zajeli v kolobar; obakrat pa ga je prebila in ušla. Že so mislili, da sta jo ugnala utrujenost in bolečina. Ko je skočila kakoi* veverica z drevesa na drevo, ji \je iz-podletelo. Lakaj gospoda L'Amberta ge je zakadil proti nji in jo že držal za rep. Tiger v zmanjšani obliki pa ga je samo opraskal in zbežal iz gozda.
Podili so se za njo po ravnini. Dolgo dolgo pot so že naredili; neizmerna je bila ravan, ki je bila videti kakor šahovna deska med lovci in njih plefnom.
Silno vroč ^an je bil; na zapadu so se zbirali črni oblakih Vsi so bih potni, a nič ni moglo | potolažiti jeze teh osmih možakarjev.
Gospod L'Ambert, ki mu je kar naprej tekla kri, je vzpodbujal spremljevalce z besedo in z rokami. Kdor. ni še nikoli videl notarja, ki bi tekel za svojim nosom, si ne more misliti njegove gorečnosti. Uboge jagode in mahne, ubogi ribez in uboge košmulje! Povsod, koder
(Nadaljevanje)
Fi;
u
Milwaukee. — TukajšA venski polmesečnik Jugo^ ski Obzor poroča, da je z letom prenehal biti uradU^®^ silo JSPZ Sloge. Tako je čila zadnja konvencija te nizacije, katera bo odslej cirala za svoje člane "buletin", ki se bo tiskal ^ poljski tiskarni. — Poro<^) bili Andrej Štupar in Ida ter John J. Petek in Silvi! doševič.
*1 to
in
il ei
-^ai
Co lil
jo med'seboj, bo zalila poplava gg jg ta druhal podila, so bile rumenih narodov, ki tudi niso I rastline pohojene, pokončane, ravno miroljubni. Ce pa vsj^ga j uničene; ostale so samo še zmeč-tega ne bo, se bodo morali W-i kane cvetlice, izrvano brstje, od-
. lomljene veje, poteptana stebla, mac. truditi da najdejo prime.4^^, 1,/ jih j« obiskala ta
ne dogodke, da jim lahko obl^' i neznana šiba božja, so metali čejo Nostradamovo suknjo. Igra 1 od sebe škropilnice, pozivali soje gotovo zanimiva. , sode, klicali poljskega čuvaja,
FARME NAPROD/fk
i 'n
100 akrov neobdelane * ^ (brush land), brez posloP j.^ bra peščena cesta, eiejj^ luč, šolski bus, davek $1'" pol leta. Ceoa $1,000 r g"' 50 akrov, hiša s 7 ^ toplota na gorko vodo kokošnjak, traktor in pl^' vek $9.50 na pol leta-$2)S00.
B'arma za mleko Farm). 75 akrov, hiša sobami, velik hlev in sf Cena $4,000. $1,000 takoj lo na lahke obroke.
30 akrov, hiša s 4 S' Cena $1,750.
Pokličite: ORchard 3458
W. R. BowmOi^
3576 W. 159th Str'
Cleveland, Ohio
J
•r
januarja, 1942.
■ R X K D E K X ^ R a 11
BIBjOf I
uuiiiwiuaniniunuauiiuiHiiiciiiniminntiniainnnniiininiiiiinnnnmwniiuiiiiiiitiiiiQninnnnini^
PROCES I
proti i^uskim zarotnikom i
Rekel sem, da najlažje more y napraviti Kazakov, ker upo-še lja preparate, katere pri-ylja sam, brez kontrole, s jem laboratorju, kar vbriz-~ je znano le njemu same-
pripravljanih razgovorih ) azakovim sem ga obvestil o 1,'^odilu, ki sem ga dobil od ^e. V začetku je on jako al, boječ se, da bo zločin iqi^i^t, potem pa je. pristal. Nini Sa spraševal, kaj je upo-p tembolj, ker je navadno pC ^ ^^jno svojih preparatov, '^Gdel aem, da ima v tem poni u obširne zmožnosti.
i "irt Mendžinskega je nastope nenadoma med spanjem, če I. e motim na predvečer smrti go sima Pješkova (sina Gor-e vsled srčne kapi. Nisem , ni, da je to delo Kazakovih k*
po njegovi nalogi, je izpovedal :
"Maja meseca 1934. je Maks (M. A. Pješkov) s pomočjo Kr-jučkova zbolel na gripozni pljučnici, a zdravnik Levin, Vinogradov in Pletnjev so ga iz-zdravili do smrti."
Obtoženec Jagoda pojasnju-
nu direktno naročil zastrupiti Jezova."
Ko je podrobno opisal sredstva, s pomočjo katerih je skušal obtoženi Jagoda izvršili umor sodr. N. I. Ježova, je obtoženi Bulanov priznal, da je on, Bulanov, sam delal zmes strupov, določenih za zastrupljen je sodr. Ježova.
^Obtoženi Jagoda je pri zaslišanju v Državnem pravdništvu Zveze ZSSR celotno priznal ta svoj zločin, in izpovedal:
"Da, priznati moram, da sem pripravljal ta zločin. Organiziral sem priprave za umor Ježova, kot človeka, nevarnega za protirevolucionarno zaroto in v
je v svojih izpovedbah tako-le stanu razkrinkati našo protire-vzroke, ki so ga vzpodbudili po- volucionarne organizacijo." spešiti teroristično dejanje zo-' Na ta način, smatra preiska-per N. I. Ježova:	, va kot brezdvomno dognano, da
"Moja odstranitev od dela v^so vodilni člani "desničarsko-Ljudskem Komisarijatu notra-■ trciskističnega bloka," priteg-njih zadev ter imenovanje na njeni v pričujoči zavedi h ka- i moje mesto Ježova je pomenilo 'ženski odgovornosti, izvršili te-! popolni proval naše zarote, za-• roristična dejanja zoper S. M. ■ voljo tega, ker ne bo mogoče Kirova, V. R. Menžinskega, V. j preprečiti zrušitev kadrov pro- j V. Kujbiševa, A. M. Gorkega in ; ti sovjetske organizacije. Ježov M. A. Pješkova ter pripravljali ' izkoplje vse, treba se^e iznebiti niz drugih terorističnih dejanj, | Ježova. To je bila edino mogo- ki jih niso utegnili ostvariti. I
,ji, ki-v .	in Kojo sem :
la ®"^anov je glede u- ničevati.. ' I Tnddnskega izpovedal:
la izično odstranitev Mend-? ^ega je zasnoval Jagoda Večkrat je v moji prisot-=1' dal duska
ča rešitev, do katere sem prišel in kojo sem začel odločno ures-
i wsti
1 nad tem, da je Mend-\ J? ter zavzemal me-Wvoditelja OGPU. Potem je
1^°®^ rekel, da je treba ' ^!^®kega odstraniti. Orga-
ovati to
svoji nezado-
tia
s pomočjo doktorja
rif ci
bilp težko, ker Men-
111 maral Levina in se ni J zdraviti pri njemu. Tedaj ,g]j	Jagodi :'names-
Pfi Menžinskemu katere-^^ ^i"Ugega zdravnika. Tako "t udi Zgodilo. S pomočjo
, , L ^®bil pri Menžinske-M	Or. Kajakov, ki
f	1«lo do konca, t. j..
rečeno, — pospešil ®^žinskega pomočjo za-
h
Nepravilnega zdravi je-
Umori sovjetskih delavcev so ; zaključili krog najtežjih državnih zločinov, s pomočjo katerih Ta svoj naklep je skušal Ja-jje banda preziranih izmečkov goda uresničiti s pomočjo svo- nase domovine, provokatorjev jih sokrivcev, med katerimi je | carske policije, plačancev ino-
zemskih poizvedovalnih služb, ki so prodajali inozemskim kapitalistom našo zemljo in našo svobodo ,hotela uresničiti fašistični, načrt strmoglavljenja sovjetskega ustroja ter obnovitev
kapitalizma v naši deželi.
*
Kakor se je sedaj pojasnilo, niso bili ti strašni zločini slučajnost niti za trockiste, niti za desničarje.
Preiskava, je dognala, da so že leta 1918. neposredno po Oktobrski revoluciji, v dobi sklenitve Brest-Litovskega miru, Buharin in njegova skupina ta-koimenovanih "levih" komunistov, in Trocki s svojo skupino ter skupaj s "levimi" eseri organizirali zaroto zoper V. I. Lenina, kot glavo Sovjetske vlade.
Buharin in drugi zarotniki so nameravali, kot je razvidno iz preiskovalnega materiala, raztrgati Brest-Litovski mir, strmoglaviti Sovjetsko vlado, aretirati in umoriti V. L ^Lenina, J. V. Stalina in J. M. Sverdlova ter sestaviti novo vlado iz buha-rincev, ki so se tedaj radi mas-kiranja imenovali "levi" komunisti ,trockistov ih "leVih" eser-jev.
najbolj vidno ulogo igral obtoženi Bulanov.
Po priznanjih otboženca Jagode in obtoženca Bulanova se je nameravalo izvršiti umor sodr. N. I. Ježova potom zastrupi jenja š pomočjo nalašč v ta namen pripravljenih strupov
"Ko je bil Jagoda odstranjen iz LKNZ—je izpovedal obtoženi Bulanov—je meni in svojemu osebnemu zaupniku Savolajne-
General Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd. ,
Ako iščete
^ umora A. M. Gorkega . .• Kujbiševa sta obtožena ' ^ Krjučkov po direktni
obtoženega Jagode na I dobrega popravljalca za vaše P^^.^^čin leta 1934. umorila čevlje, pridite k nam. Vedno pr-eto ina a. m. Gorkega — M. : vovrstno delo. Popravljamo sta-jr ®8kova.	ire čevlje ter imamo polno za-
oziru je obtoženi Le-j logo finih, novih moških čev-^®^edal •	Ijev. Gene zmerene.
FRANK MARZLIKAR
u
^•vajoč svojo krivdo v ^ksima, hočem tukaj •"nPVi/ dejstvo, da ^m to direktnem nalogu t 'aji	imel dovolj dr-
poguma odreči se S > morilec."
Krjučkov, ki je ak-, 11	v zločinih, orga-
po Jagodi, je izpove-
al ^ j y
roc' jjj zločinih sem se držal ia^	članov pro-
ilviJ%_ ® desničarske organi-^^ti navodil Jagode, asil^^ je ^aložil, naj
16131 St. Clair Ave.
Qblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom e812 ST. CLAIR AVE.
Hijnderson 2978
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-jeniy čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na Škatijici.
PA I'N-EXPELLER
Grocerija in / tobakarna
naprodaj. — Zajamčenih $350 do $400 tedenskih prejemkov. — Najemniija $30 na mesec. — VeUka zaloga. — Kratke ure. Za $900 dobite vse skupaj. — Pridite med 2. in 3. uro popoldne, 1364 Hayden Ave. Vzemite Euclid-Haydfen karo.
Zaslišan v Zveznem Državnem pravdništvu 19. in 20. februarja t. 1. je bivši član Osrednjega Odbora stranke "levih" eserjev, V. A. Karelin izpovedal o zarotniški delavnosti eserjev in buharincev leta 1918. sledeče
"Končnoveljavni sporazum z "levimi" komunisti v boju zoper sovjetsko vlado, ki so ji na-čelovali Lenin, Stalin, in Sverd-lov, smo dosegli po VIL kongresu komunistične stranke.
Po nalogi CO "levih" eserjev smo se pogajali z "levimi" komunisti Kamkov, Pros j an in jaz."
Govoreč o značaju teh pogajanj in o ulogi obtoženega Bu-harina N. L, je Karelin V. A. dalje izpovedal:
"Predlog Buhanna je bil — ne ustaviti se pri aretaciji vlade, temveč naj se fizično uničijo voditelji sovjetske oblasti, in v prvi vrsti Lenin, in Stalin."
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTF'
rVOU GIRLS WHO SUFFER^
Distress From MONTHLY
FEMALE WEAKNESS
AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD!
TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling—due to functional monthly disturbances?
Then start at once — try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report

remarkable benefits! Taken regularly—they help build up resistance against such annoying symptoms.
Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING!
THECALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS!
i •■ ■■
I:-.
Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money wUl help to buy.
Go to your bank, post ofSce, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.
Medzavezniiki vojni sve+
Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This War...
%
Buy Defense BONDS-
STAMPS
Now!
Ameriške čete v Alaski

liiYi,
in
odstrani
Maksim Aleksej

le
n,za njim ^ Gorki.
je pritegnil Ja-iw 5®^ežbi v teh zločinih
* '(lik,
T .
, xsY	in Vinograde-
Pletnjeva. L^11 \ /"Agoda, potrdeč, da ^	Pješkov umorjen
e( V
Answer
'^bs Be BONDS!
isa
L
,koj 1 s<
58
id'' str«
^fe lip.
enemies who Jes. nothing. With our *6	lives at stake,
liO
ylaHQ	of giving our
g^^lars for Defense? fldy : "onds and Stamps ' vej^f^y week. Buy a.s <toe,,; depended upon
KOLIKO STORITE ZA UMKARJEV GUSNIK!
Ce ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna reVija za leposlovje in pouk. Priporočite "'svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek I Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naroodna ncikazmca na Cankarjev Glasnik
IME: _____
NASLOV:_ Zastopnik: Plačal $___
—C____
Dne_____________19___

Predsednik ' Roosevelt in premier Churchill sta sklicala prvo posvetovanje vojnega sveta v Beli hiši. Na gornji sliki so ameriški člani tega sveta. Od, leve na desno so: general H. H. Arnold, načelnik armadnega letalskega zbora; vojni tajnik Stimson; admiral H. R. Stark, načelnik pomorskih operacij; mornariški tajnik Kriox in general G. C. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba.	'	*
Slaba
novica za osisce
Gornja slika prikazuje ameriško vojaštvo v Alaski, naši najsevernejši posesti.
Predsednik Roosevelt š svojim vojnim kabinetom
s/
(
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi ]|aj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
r
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

Na sliki vidimo angleškega premerja Chuchillla oh-^njego-Gornja slika predstavlja sejo vojnega kabineta, kateri nače- Dcmt prihodu v Belo hišo, kjer se je sestal s predsednikom Roo-I u je predsednik Roosevelt.	seveltom. Na predsednikovi desnici je kapitan John Beardall.
Lastujte delež v Ameriki
če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki!
m:

i! -ro'
"Defense Savings" znamke dobite na tankih ali poštnem uradu.

STRAN 4
enakopravnost
PROSPER MERIMEE
poslovenil VLADIMIR LEVSTIK
Telesne znake ciganov je laglje razločiti nego opisati, in če si videl le enega, spoznaš in-dividij tega plemena izmed ti-sočev. Obraz in izraz sta glavno, kar jih razlikuje od narodov, ki bivajo ž njimi v istih deželah. Njih polt je zelo opa-Ijena, vselej dosti temnejša od polti ljudstva, med katerim žive. Odtod ime "Kale" t. j. "črni", kakor se pogosto označujejo. Njih oči so vidno poševne, dobro rezane, globoko črne in zasenčene z dolgimi trepalnicami. Ciganski pogled se da primerjati le s pogledom divje zveri. Predrznost in plahost se hkrati odsevata v njem; te oči razodevajo prav dobro značaj naroda, ki je zvit in smel, a se "po naturi boji udarcev", kakor Panurg.
Večina moških je dobro rašče-nih, vitkih in gibčnih; ne vem, ali sem videl med njimi le enega samega debeluha. Na Nemškem so ciganke dostikrat jako zale, toda med španskimi "gitanami"
najbolj žive ulice v Madridu, sta se zmenili za drugi dan. "Nič ni lažjega nego storiti, da se vrne nezvestek k vašim nogam," je rekla gitana. "Ali imate morda kako žepno rutico, šarpo ali mantiljo, ki vam jo je on podaril?" Dala ji je svileno naprsno ruto. "Zdaj zašijte s karmezinasto svilo pijaster v tale vogal. — V drugi vogal zašijte pol pijastra; semkaj pese-Nekaj mesecev je tega, kar; to; tjale dva reala. V sredino sem posetil tropo ciganov, ki J® treba ^ zašiti zlatnik. Dušo naseljeni v Vogezih (gorov-!blon (neki spanski zlatnik)^bi ■ v iztočni Franciji, med Mo- ^ ^	" """""
je
zelo in Reno). V koči neke starke, starejšinke rodu, je ležal na smrt bolan cigan, ki je bil njeni rodbini tujec. Da bi mogel umreti med rojaki, je bil ta mož o-stavil bolnico, kjer go mu dobro stregli; že trinajst tednov je J^ga ležal pri svojih gostiteljih. Ravnali so ž njim dosti bolje nego s sinovi in zeti, ki so živeli pod isto streho. Imel je posteljo od slame in mahu ter še nekam bele rjuhe, dočim je ležalo vseh enajst rodbinskih članov na tri-čreveljskih deskah. Toliko o njihovem gostoljubju. Ista žena, tako usmiljena do svojega gosta, pa mi je rekla vpričo bolnika: "Singo, singo, homte hi mulo" — zdajzdaj mora umreti! Ako dobro premishmo, je življenje teh ljudi res tako bedno, da jim ne pomeni napoved smrti ničesar strašnega.
je lepota redka. Prav mlade bi lahko vdjale za pnjeke grdo-
be; kakor hitro pa so matere,	silnega
Znamenita črta v ciganskem značaju je njih brezbrižnost do a ne da bi bili
_ TT matere,	silnega duha ali takšni
postanejo odurne. Umazanost o-	proglasili
beh spo ov je neverje na, m ^j-ezboštva. Narobe, vera deže-kdor ni videl las ciganske ma- kjer prebivajo, je tudi nji-trone, si jo more le iztezka;
predstaviti, magari če bi si mislil najbolj trdo, mastno in za-
prašeno grivo.
Po večjih andaluških mestih skrbe nekatera mlada dekleta, ki so malce prijetnejša od drugih, tudi nekoliko bolje za svojo vnanjost. Le-te hodijo za denar plesat plese, zelo podobne tistim, ki jih prepovediygjo na naših javnih predpustnih plesih.
G. Borrow, angleški misijonar in pisec dveh jako zanimivih del o španskih ciganih, katerih izpre-obračanja se je bil lotil na troš
vera tudi
hova; toda menjavajo je, kakor menjavajo domovino. Praznoverje, ki nadomešča sirovim narodom verska čuvstva, jim je enako tuje. Vendar pa sem opazil pri španskih ciganih čuden strah pred dotikom mrhča. Malokoga med njimi je moči pripraviti z denarjem, da bi nesel mrtveca na pokopališče.
Rekel sem, da se ukvarja večina cigank z vedeževanjem. Ta posel opravljajo izvrstno. Vir velikega dobička pa jim je zlasti prodaja ljubavnih čarov in pi- i jač. Ne le, da imajo v zalogi; krastač je tačice za priklepanje
bil najboljši." Gospa zašije du-blon in ostalo. "In zdaj mi dajte ruto, da jo ponesem na pokopališče, kadar bo bila ura polnoči. Pojdite z menoj, ako hočete gledati lepo čarovnijo. Obljubim vam, da bdSte še jutri videli svo-dragega." Ciganka je šla na pokopališče sama, zakaj gospa se je preveč bala hudičev, da bi jo bila spreminla. Uganite sami, ali je uboga zapuščena ljubimka še katerikrat videla ruto in nezvestnika!
Vzlic svojemu siromaštvu in mržnji, ki jo vzbujajo, pa uživajo cigani pri manj prosvetljenih ljudeh vendar umu višje pleme in od srca prezirajo narod, ki jim izkazuje gostoljubje. — Gentili (domačini) so tako neumni, mi je rekla ciganka iz Vogezov, da ni nikaka zasluga ukaniti jih. Onidan me pokliče na cesti kmetica, naj stopim v hišo. Peč se ji je kadila; prosila me je, naj ji "oddelam," da bo spet vlekla. Jaz zahtevam najprej obilen kos slanine, nato pa zamrmram po romansko: "Bu-dalo si, rodila si se budalo, bu-dalo umreš . . ." Ko sem bila že med vrati, pa sem ji rekla lepo po nemško: "Če nočeš, da bi se ti peč kadila, je najboljše, da ne kuriš v nji." Nato sem pokazala podplate.
Zgodovina ciganov je še vedno neznana. Vemo sicer, da so
tolpe pokazale na evropskem iz-1 vorita dve narečji, izvirajoči iz svojem zanimivem slovarju 1.
istega jezika. Nekatere besede 1640 še ''firlimouse." "Firla" ali najpogostejše rabe so menda ^ "fila" pa pomeni v romanščini skupne vsem narečjem; tako po-^ obraz in prav tako tudi "mui"; meni v vseh slovarjih, kar sem to je isto kakor "os" Latincev. jih imel priliko videti, 'pani" ^ Cigan-purist je razumel spo-vodo, "manro" kruh, "mas" me- jenko "firlamui" v prvem hipu; so, "Ion" sol.	. i zato mislim, da se ujema z du-
Števniki so si malone povsod bom njegovega jezika.
enaki. Nemško narečje se zdi j vsega tega je pač dovolj, da rneru ck)kaj čistejše od šparudke- aitatdlji naše povesiti ugrod-ga, zakaj ohranilo je mnogo pr- mnenje o mojem študiju ro-votnih slovniških oblik, dočim j^ianščine. In tako naj končam so Gitani sprejeli kastiljske. ^ pregovorom, ki je tu baš na Vendar pa tvore nekatere bese- jjjgg^y. "En retudi pansa'nasti de izjemo in potrjujejo davno skupnost jezika. — Nemško na-}
rečje obrazuje pretekle oblike'
tako, da dodaja velelniku, ki je j vedno koren glagola, končnico'
ium"; glagoli, španske roman-
13. januarj? _
F
toku pod .začetek XV. veka; ni pa moči povedati, odkod in zakaj so prišli v Evropo, in kar je še bolj. čudno, nihče ne zna, kako so se mogli razmnožiti tako čudovito, tako naglo in v deželah, talto oddaljenih druga od druge. Cigani sami niso ohranili nikakega sporočila^ o svojem izviru; kar pa govori večina njih o Egiptu, češ da je on njih prvotna domovina, je zgolj bajka, ki -se je razširila o njih v predavnem času, oni pa so jo sprejeli za svojo.
Orientalisti, ki so proučevali ciganski jezik, mislijo po večini, da so prišli iz Indije. In res se zdi, da najdeš mnogo korenov in slovniških oblik romanščine tudi v narečjih, izvirajočeh iz san-skrta. Razume se, da so si cigani na svojih dolgih romanjih prilastili mnogo tujih besedi. V vseh narečjih romanščine najdemo zlasti obilico grških; tako n. pr. "kokal" (kost) iz "kok-kalon," "petalli" (podkev) iz "petalon," "kafi" (žrebelj) iz "karfi" itd. Danes imajo cigani malone toliko raznih narečij, kolikor je tolp njihovega plemena, ki žive ločene druga od druge. Povsod govore jezik dežele, v kateri prebivajo, laglje od svojega lastnega, ki jim služi največ le v to, da se morejo svobodno pogovarjati vpričo tujcev. Ako primerjaš narečje nfemških ciganov z narečjem španskih, ki nimajo že več sto let nika-kih stikoV/ ž njimi, spoznaš obilo skupnih besedi; toda izvirni je
abela mača." V zaprta ust naj ne prileti."
(Konec)
Pueblo, • Colo.—Tukaj žina, ki ima enajst sino^ teh enajstih jih je pet vojakih, ostali bodo pa razen morda enega, ki bolehen. Ti fantje so iz Mr. in Mrs. Joseph Peček|
gan St.
ščine se spregajo po vzorcu ka-stiljskih glagolov prve vrste. Iz nedoločnika "hamar" (jesti) bi izvajali praviloma "hame" (jedel sem), iz "lillar" (vzeti) bi sledilo "lille" (vzel sem). Vendar pa pravi kak star cigan še izjemoma: "haion," "lillon." Drugih glagolov, ki bi bili ohranili to staro davno obliko, ne poznam.
Ko tako razkazujem svoje \ pičlo znanje romanskega jezika,} moram označiti nekaj besed v francoski latovščini, ki so jih naši tatovi izposodili, od ciganov. Iz "Pariških skrivnosti" ve dobra družba, da pomeni "chou-rin" nož. To je čista romanšči-na; "čusi" je izmed tistih besed, ki so ostale skupne vsem narečjem. G. Vidocq-u je konj "greš' tudi to je ciganska beseda: "En
Lost—a cough due to a cold—thanks to the
soothing action of Smith Brothers Cough Drops. Keep a box handy these days! Two kinds, both good, both effective, both delicious:—Black or Menthol. And still only 5^.
SMITH BROS. COUGH DROPS
'BLACK OR MENTHOL- 5^^

isI'MIDDlE-IUirWtiei
zik se je povsod, dasi v različni retudi pansa nasti abela mača." meri, izpremenil v dotiku z razvitejšimi jeziki, katerih so se bili ti nomadi primorani posluževat. Nemščina z ene, španščina z druge strani sta tolikanj preobrazil bistvo romanščine, da se cigan iz Črnega lesa ne bi mogel sporazumeti s svojim an-daluškim bratom, čeprav bi ve-
se njih prve, zelo maloštevilne dela že po prvih stavkah, da go-
V zaprta usta muha "romani-chel," ki pomeni v pariški latovščini cigana; zverižena je iz "romane čave" (ciganski fantje). Etimologija, ki sem ponosen nanjo, pa je izpeljava besede "frimousse" (obraz), ki jo rabi vsi šolarji ali so jo vsaj rabili za mojih dni. Pomnite predvsem, da je pisal Oudin v
38-52 Years
.Suffer Distress At This Time!
If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, sutler weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities"—
Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you * can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women

to go smiling thru trying "W die age."
Taken regularly—Lyd' Pinkham's Compound heW build up resistance to such a" noying symptoms that may W tray your age faster than ari thing. Also very effective >' younger women to relie' monthly cramps. Follow laj directions. WORTH TRYU"
W
Počitek po dobro-opravljenem delu
v ROKAH VSAKEGA SLOVEN V AMERIKI BI MORALA BITI ^
ke "Biblijske družbe," zatruje, | vetrenjaških src in stoičen mag-da ga ni slučaja, ko bi se bila j netni kamen, ki budi ljubezen v gitana vdala slabosti do moža, brezčutnih: ako je treba, opravki ni bil njenega rodu. Zdi se mi,	tudi mogoče zakletve, ki da je hvala, ki jo^deh njihovi j Prisilijo hudiča, da jim priskoči čistosti, zelo pretirana. Pred- j na pomaganje. Lani mi je pri-vsem je večina njih v položaju} povezovala neka Španka tole Ovidijeve grdunke: "Casta zgodbo: Šla je lepega dne po
quam nemo rogavit." (Po domače bi se reklo: "devica, ker je nihče ni maral.") Kar se tiče lepih, so podobne vsem drugim Špankam v tem, da so izbirčne glede ljubimcev. Treba jim je ugajati, treba jih je zaslužiti. G,
Alkalski ulici v Madridu, vsa žalostna in v skrbeh; kar ji zakli-če ciganka, ki je čepela na ploč- i niku: "Lepa gospa, vaš ljubček vam je nezvest!" Bilo je resnica. "Ali hočete, da vam ga spet pridobim?" Lahko si mislimo, s
Borrow navaja v dokaz njihove i kolikšno radostjo je gospa spre-kreposti črto, ki dela poštenju |#a ^nudbo in s kakšnim za-
gitan, še bolj pa njegovi lastni nedolžnosti vsakatero čast. Pravi, da je neki nemoralnež, znanec njegov, zaman ponujal zali gitani več unč. Andalužan, kateremu sem povedal to zgodbo, mi je zatrdil, da bi bil imel gr-dež več uspeha, ako bi ji bil ponudil par pijastrov, češ da je ponujati ciganki zlate unče baš tako slabo sredstvo zapeljevanja, kakor če bi kdo obljubil natakarici milijon ali dve. — Bodi to kakor hoče, gotovo je, da izkazujejo gitane svojim možem neobičajno vdanost. Ni je nevarnosti niti bede, ki ji ne bi kljubovale, da jim morejo pomagati v njih potrebah. Eno izmed imen, ki si jih dajejo cigani: "Rome" (t. j. "soprogi"), se mi zdi, da potrjuje spoštovanje tega plemena do zakonskega stanu. Splošno lahko rečemo, da je njih poglavitna krepost rodo-Ijubje, ako smemo tako imenovati zvestobo, ki jim je vodilo v njihovih odnošajih z osebami lastnega rodu, njih vnemo, s^ katero si pomagajo med seboj, in nekršljivo molčečnost, ki jo I drže drug drugemu v kočljivih; stvareh. Sicer pa opažamo ne-: kaj podobnega v vseh tajnih in izvenzakonitih družbah.	1
#1


knjiga našega sW ■ #
rojaka

Louis Adamih Li

Tivo-^ Passad
Cena $^.50
(Po pošti lOc
v uradu "Enakopravnosti," 6231 Ave.j Cleveland, Ohio.
St.
"To je. knjiga, ki bi jo moral citati ^ Amerikanec,"
P( tto
hs Zi
M: ij: vi -zt
IŽ! lei JS' Vj dj IV
upanjem jo je morala navdati Na sliki na levi vidimo smehljajoče se in dobro oblečene^ ruske vojdke, člane tankovsjcega oseba, ki je tako na prvi mah' zbora, hi so se v svojem prodiranju za Nemci za hip mtavili, da se naužijejo svežega zraka in ugenila najnotranje skrivnosti da pouUjejo svoje kosilo. Na desni pa so italijanski vojni ujetniki v Libiji, ki počivajo na svojem \: njenega srca. Ker pa ni bilo mo- potu v angleško ujetništvo.
čf začeti čarovnih obredov sredi-------
pravi Eleanor Zedinjenih držav.
OLAJŠAVA ZA BOLEČE MIŠIČE
Žrtve japonskih podmornic ob obali Kalifornije


JOHNSON'S
RED CROSS PLASTER
v. rabi preko 50 let
naprodaj v lekarnah


Na levi vidimo ameriški parnik Absaroka, katerega so zadeli japonski torpedi. Parnik je 'srečno priplul k obredju. En mx)i& posadke je hil ubit. Na desni pa vidimo izkrcavanje rešenega mfištva s torpediranega ameriškega ta^nkerja "Montebello," katerega jc torpcdirala japonska podmornica v bližini kalifornijske obale.
Roosevelt

UNITED STATES SAVINGS BONDS AND STAMPS