Stev. k76 ■ .J'JU^'l—j- IZHAJA VSAK DAN ««R e je poživljalo stariše, naj ne pripuščajo otrok k verskim vajam. Na to se je prešlo na dnevni red in je pričela podrobna debata o noveli k stavbenemu redu, koja se je vršila do konca popoludanske seje in nadaljevala na večerni seji od 7. do 10. in pol. Debate se je prvi udeležil poslanec Pin-cherle, ki je zagovarjal interese hišnih posestnikov. Dalje so govorili popoludne Ry-bar, Slavik, Brocchi in Puecher. Zanimiva je postala debata, ko je posl. Rybar, povrnivši se k slučaju Mordo, konstatira!, da se je zastopnik „Živnostenske banke", predno je bila ta ono hišo v ulici Ponterosso kupila, informirai pri oddelnem | predstojniku, inž. Gruliču, ki je v zadevi edina kompetentna oseba, da-li se bo ulica širila ali ne. In Grulič je zastopniku banke jasno odgovoril, da se ulica ne bo Širila. Torej je evidentno, da se je sklenilo širiti ulico šele potem in zato, ker je „Živnostenska" tam hotela zidati novo hišo. Seveda je posl. Mordo ostale gospode hotel spraviti iz zadrege ter hotel dati dopovedati si, da je on stavil v komisiji predlog na razširjenje ulice Ponterosso in da tedaj še sploh ni vedel, da obstoja v Trstu banka s takim imenom. Revež ! Pri večernem nadaljevanju seje je posl. Ryf>ar najprej zahteval nekoliko sprememb zakona, ker v taki obliki, kakor je bil predlagan, ni bil sprejemljiv za gornjo okolico. Jednako se je potrudil dokazati poslanec Slavik škodo, ki bi jo imeli od tega zakona okoličani, ter zahteval za okolico spremembo. ( Očital je tudi večini, da ni skrbela za ceste i v okolici. Okolica nima primernih cest, le k ! Sv. Ani ste naredili lepo pot. Skrbeli ste pač za mrtve, ne pa za žive (Smeh). Nato so se oglasili k besedi še : Broc-;chi, Zanolla, Puecher in poročevalec Brai-dotti in dvorni svetnik Laščak. Pri glasovanju so bili vsprejeti neki po-; pravki; med drugim so bili cdoiti preologi ; posl. dr. Rybara, Slavika, da § 68 ne velja za zgornjo okolico. Tudi predlog posl. Za-■nolla, naj § 68 ne velja za zgornjo okolico i z izjemo Opčin, je dobil tudi le 12 glasov, ! torej propadel. Sicer je bil zakon v celoti sprejet. Natančnejše spregovorimo o noveli k stavbenemu zakonu posebej. Ob 10. in pol je deželni glavar zaključil sejo. Prihodnja seja danes zvečer ob 7. uri. Na dnevni red pride med drugim nujni predlog poslanca Ferluge In drugo,1 glede državne podpore vsled slabe letine oškodovanim posestnikom in kmetom v okolici, ki se glasi sledeče: Od vseh strani Primorske prihajajo tužne in žalostne vesti uničujočih posledic velike suše, ki je skoro celo preteklo poletje tako neusmiljeno uničila vso našo deželo. Gremo nasproti nesreče polnim dnevom, slabi časi se bližajo nam vsem, ampak predvsem pa ubogemu kmetu, kateremu je goriomenjena suša uničila skoro vso setev, ne izvzemši ono, ki je neobhodno potrebna za vsakdanje življenje. Neusmiljeno in vstrajno trka pomanjkanje na vrata revežev, ki žalostno, upadlo in brezupno obračajo svoj pogled v črno bodočnost — polna bridkosti in obupa, in to tembolj, v kolikor se v trdi zimi tudi njegovim dragim pridružijo zvesti tovariši: jok in bolest. Nanašajoč se na to žalostno in obupno stanje ubogega trpina, stavljajo podpisani sledeče resolucije: Poziva se c. kr. vlada, da z zadostnimi sredstvi (vsaj deloma) povrne škodo, trp-Ijeno vsled suše, kmetom in živinorejcem tržaške okolice. * * * Odsouor vlade na interpelacijo posl. dr. Kybđfa o dež. zboru tržaJkem radi Uudskesa Štetja. Uradno pripoznane falsifikacije in nesramne goljufije Italijanov. Na interpelacijo poslanca dr. Rybara glede po vladi izvedene revizije ljudskega Stran II. »EDINOST« St. 276. V Trstu, dne 4. oktobra 1911 Štetja za mesto Trst je odgovoril vladni zastopnik sledeče: „Predvsem moram zavrniti trditev poslanca Mraka, da vlada nima pravice odrediti revizije ljudskega štetja; kajti ljudsko štetje je posel, ki ga v smislu četrtega Člena osnovnega občinskega zakona z dne 5. marca 1862 oziroma § 128 mestnega štatuta tržaškega, vlada prenaša na občino (prenešen delokrog). V smislu §§ 27, 28 in 33 zakona o Ijudstcem štetju (zakon z dne 29. marca 1869 d. z. št. 67) državna oblast nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da pregleda in preizkuša točnost izdelkov občinskih uradnikov, in da po lastnih uradnikih popravi morebitne netočnosti, kakor hitro so izdelki nerabni. V kolikor se tiče interpelacije poslanca dr. Rybara, moram opomniti, da se je že pri površnem pregledu magistratovega izdelka moglo konstatirati veliko število netočnosti in nepravilnosti. Te konstatacije so pa dobile svoje potrdilo v mnogih pritožbah od strani intere-siranih strank, katere pritožbe so se pozneje na podlagi natančnega preiskovanja izkazale popolnoma upravičene, tako, da je namest-ništvo po dobljenem odobrenju od strani c. kr. notranjega ministerstva (z dopisom z dne 27. julija 1911 št. 246616) smatralo potrebnim, da ves operat podvrže natančni reviziji in pregleda vsako posamezno na-znanilnico. Glede načina, na kateri so bile zagre-Šene te nepravilnosti po uradnikih ljudskega štetja, ali po drugih v to poklicanih uradnikih, morem že sedaj — čeprav revizija še ni dovršena — izjaviti kakor sledi: 1. Prepogosto in ne vedno upravičeno se je vporabljalo § 18 zakona o ljudskem štetju, ki določa, da le v slučaju, če je stanovalec analfabet, naj hišni lastnik, oziroma upravitelj, lastnoročno izpolni naznanilnico. 2. V mnogih slučajih se je — pod katerosibodi pretvezo — dalo podpisati naznanilnico po stanovalcu in „bianco" (v prazno), in je bila ista naznanilnica pozneje izpolnjena od komisarja (revizorja) ljudskega štetja, ali pa od hišnega upravnika. 3. V drugih slučajih se je reklo stanovalcu, da naznanilnica ni bila natančno izpolnjena in da vsebuje razne napake, trdeč, da je treba izpolniti novo naznanilnico. V ta namen se je puščalo podpisati v prazno novo naznanilnico. (Na ta način so bile naznanilnice prvotno sestavljene skozi in skozi v slovenskem jeziku, pozneje sestavljene v italijanskem jeziku.) 4. Od strani mnogih hišnih upravnikov so se zavračale slovensko izpolnjene naznanilnice. 5. Včasih niso bile naznanilnice, niti izpolnjene, niti podpisane po imetniku stanovanja, temveč naravnost od upravitelja, in najemniku se ni niti dala prilika, da vpogleda v naznanilnico. 6. Večkrat se je tudi pripetilo, da se je, vporabivši odsotnost družinskega glavarja nemške ali slovenske narodnosti, zahtevalo od njihovih žen ali otrok napovedbo obče-valnega jezika, vsiljujoč tem osebam italijanščino kakor občevalni jezik, in sileč te osebe, naj na naznanilnici, ki jo je družinski glavar nemške ali slovenske narodnosti izpolnil, podpišejo neko izjavo glede občevalnega jezika, oziroma, naj podpišejo novo naznanilnico v prazno (in bianco), v katero se je pozneje vpisala italijanščina kakor občevalni jezik. 7. Kar se tiče oseb, ki so v službi, podnajemnikov, gostov itd., se je konstatiralo, da se istih v mnogo slučajih ni niti vprašalo po njihovem občevalnem jeziku, ali pa da so bili po revizijskih organih, ki so žnjimi govorili italijansko, siljeni naznaniti laščino kakor jezik, ki ga rabijo v svojih stikih z gospodarji, oziroma najemnikih, stanovalcih itd. 8. V drugih slučajih, v katerih je stal v rubriki 13 (občevalni jezik) prvotno le „slovenski jezik", se je s črkami, bolje ali slabeje ponarejenimi, dodalo nad takim vpisom še besedo „italijansko- in vrhutega še eventuvelno tudi spodaj besedo „in nemško", da se je pozneje povsem izbrisalo drugi, to je „slovenski jezik", oziroma oba druga jezika, slovenski in nemški, da se je v opravičevanje takega postopanja moglo uporabiti določbe 17. odstavka „navodila", objavljenega z ministerijalno odredbo od 20 avgusta 1910, drž. zak. št. 148. 9 Potem se je iz razloga, da so bili nekateri najemniki stanovanj analfabeti, izpolnilo njih naznanilnice, ne da bi oni vedeli za to. Več strank, ki so jih uradno pozvali za časa revizije, je izjavilo na zapisnik, da križ na naznanilnici ne prihaja od njih, in da nikakor ne poznajo prič, ki so se podpisale na naznanilnici, ki jim je bila potem predložena od vladnih organov. 10. V drugih slučajih n. pr. se je v 13. rubriki kar jednostavno izbrisalo besedo „slovenski" in se je potem vpisalo besedo „italijanski". 11) Razun tega so osebe, ki niso bile pooblaščene v to, napravljale nove zazna-nilnice v nadomeščenje izvirnikov (avtentičnih): ti poslednji so bili uničeni. Potem se je na novih naznanilnicah ponarejalo podpise iz avtentičnih naznanilnic. 12) Nasprotno z določbo točka 8 omenjenega navodila, je bil konečno zabeležen v naznanilnico tudi občevalni jezik italijanskih državljanov, ali so pa bili regnicoli vpisani kakor pristojni v Trst, — čeprav notorično inozemski državljani — dočim se je popravilo navedbe na naznanilnicah avstrijskih slovenskih državljanov, če je naznačena domovinska občina imela kako sličnost s katerimsibodi imenom na Hrvatskem ; — ti popravki Imena dotične občine in pokrajine so bili izvršeni očevidno v nameri, da se je potem — v smislu že večkrat navedenih določeb navodila — brisalo navedbo glede občevalnega jezika, ki je bil slovenski. Ti in drugi slični slučaji nepravilnosti, ki bi jih bilo tukaj nepotrebno navajati posamično, so prisili namestništvo, da je pozvalo v urad one stranke, glede katerih so bile navedbe dvomljive in da se jih je vprašalo : glede tega kako so hoteli navesti svoj občevalni jezik pri sestavljanju naznanilnic, potem glede pristnosti njih podpisov ter glede naznanilnic, ako so jih oni lastnoročno izpolnili in podpisali, ki so pa bile brez njihovega znanja zamenjene z drugimi in konečno glede izjav, podanih organom ljudskega štetja, oziroma revizije, kakor tudi upraviteljem dotičnih hiš. Na podlagi tozadevnih izjav, vzetih na zapisnik, so vladni organi na podanih premisah uradno popravili naznanilnice, ki tvorijo operat ana-grafičnega urada. Namestništvo ne more še prijaviti gospodu interpelantu oziroma vis. deželnemu zboru, konečnega točnega rezultata uradno izvršene revizije, ker revizijsko delo ni še povsem končano, kakor sem že prej omenil. Vsekakor pa prijavi namestništvo svoje-časno — po zaključenju sedanje revizije — c. kr. državnemu pravdništvu za evenluelno kazensko postopanje vse slučaje očevidne ali morebitne sumnje ponarejenja dokumentov in podpisov, oziroma slučaje nedovoljenega upllvanja od strani uradnih organov, katerim je bilo poverjeno ljudsko štetje oziroma revizija istega. _ Poslanec dr. Rybar pred svojimi volilci. Na Dunaju se ne ločijo stranke po političnem mišljenju, temveč po narodnosti. Vzemimo le Nemce! Naj se že imenujejo libcralce, radikalce aH krščanske socijalce, v nas Slovencih vidijo le „Windischerje", mi vsi smo zanje enakega zaničevanja vredni, vse nas enako smrtno sovražijo in delajo enako na to, da bi nas uničili politično in gospodarsko. Če so se torej Nemci, vsi, liberalci, radikalci in klerikalci, našli skupaj, če so oni složni, je tudi naša prokleta dolžnost, da smo tudi mi složni proti našim složnim narodnim nasprotnikom 1 (Burno pritrjevanje !) Častiti zborovalci! Gotovo ne poznate vseh nemških poslancev, a gotovo so vam znani vsaj vplivnejši med njimi. Vsekako pa mislim, da bo zadostovalo, ako omenjam, da so bili v prejšnjem parlamentu in da so tudi v sedanjem združeni ljudje, kakor n. pr. posl. E b e n h o c h, ki je konservativec, klerikalen do kosti, znani krščanski socialec Scheicher in pa tudi znani kričač, radi-kalec W o 1 f in da so zraven tudi židovski nemški poslanci in pa taki, ki ne pripadajo k nobeni konfesiji. Če je mogoče to pri Nemcih, ki veljajo za vladajoč, oziroma privilegiran narod, za katerega dela vse od zadnjega žandarja do ministra, potem pač smem povdarjati z vso pravico, da je prokleta naša dolžnost, da smo tudi mi složni na Dunaju! (Živahno pritrjevanje !) Še bolj, nego Nemci, so razdeljeni tudi Čehi v razne stranke. Mi Slovenci imamo pri nas tri stranke: tako imenovano „slovensko ljudsko stranko", napredno stranko in socialne demokrate. Mi v Trstu pa stojimo na često narodnem stališču zato se nas ne more more smatrati za politično, temveč samo za nacionalno stranko. Zato tudi ne štejemo naše stranke posebej. Toda velika je razlika med nami Slovenci in pa med Čehi. Med Čehi je sedem ali osem strank, ki se pri volitvah res pobijajo z vsemi močmi, toda na Dunaju so pa vendarle združeni vsi; od najhujšega klerikalca pa do Masaryka in Klofača tvorijo vsi enoten klub: zato pa jih tudi upošteva vlada, zato tudi računa ž njimi zlasti tudi tedaj, ko gre za delazmožnost parlamenta, a za Jugoslovane se ne zmeni noben vrag! Častiti zborovalci! Odgovoriti hočem tudi na razna očitanja, katera so letela na nas z vseh strani. Zaganjale so se v nas vse jugoslovanske stranke, slovenska ljudska stranka, posebno hudo pa v svojih časnikih narodna napredna stranka in seveda tudi niso izostaii naši prijatelji socialni demokrati, ki so imeli še prav poseben vzrok zato, namreč da pokažejo stem da še žive. Prav vsi se strašno zanimajo za nas, ker bi nas vsi radi imeli v svojem taboru, toda pomislimo le nekaj let nazaj, kako pa je bilo tedaj. Tedaj, ko se nam je tržaškim Sloven- cem godilo slabo, ko so Italijani delali z nami, kar so hoteli, ko so nas zatirali, da jo bilo grdo, ko nismo našli ni-kake zašlombe niti pri c. kr uradih, ko so se nam celo na namestništvu rogali in posmehovali, ko smo se prišli pritoževat, ko nismo uživali nobene pravice, ko so nas vlačili v zapore, ker smo se kazali dobre Slovence in dobre Avstrijance, tedaj so se bratje na Kranjskem prokleto malo brigali za nas, brigala se je za nas edino le še Družba sv. Cirila in Metoda, drug pa nihče, in tej Družbi smo tudi dolžni svojo hvaležnost in jo tudi hočemo podpirati po svojih najboljših močeh! (Burno pritrjevanje). Slovenske politične stranke pa niso naredile za nas prav nič, mi nismo dobivali od njih nikake podpore. Omenim naj tu le, kaj so storili socialni demokrati, ki hočejo sedaj nastopati kot reševalci tržaških in okoličanskih Slovencev. Ko so videli, da so nas naši narodni nasprotniki vrgli pri volitvah na tla, da so nam vzeli edinega zastopnika v državnem zboru, tedaj se je vodstvo jugoslovanske socialne demokracije preselilo iz Trsta v Ljubljano in rekli so: s tržaškimi Slovenci ni nič več, idimo v Ljubljano, tu v Trstu naj ostane le nekak „Posten". Vse drugo je šlo v Ljubljano, češ, ker tu v Trstu nimajo nič več iskati. Mi pa nismo obupali, dasiravno so obupali socialni demokrati in tudi druge slovenske stranke, dasiravno so nam naši nasprotniki že zapisali svoj „amen" in so napravili križ nad nami. Mi smo delali naprej, nismo izgubili poguma in se tudi nismo pogubili! In danes, ko smo z lastnim delom dosegli, da nas morajo spoštovati tudi naši nasprotniki, in tudi vlada, sedaj bi nam pa hotele komandirati stranke na Kranjskem ! Ako nam niste pomagali tedaj, ko smo potrebovali vaše podpore, si ne pustimo ničesar očitati danes, ker si sami gospodarimo tako, kakor je za nas koristno in potrebno, ne pa tako, kakor bi bilo za vaše stranke! (Viharno, dolgotrajno odobravanje !). Očitajo nam, da smo se zvezali z največjimi škodljivci slovenskega naroda, s slovenskimi kterikalci, z dr. Šusteršičem. Častiti zborovalci! Spominjate se, — da se nam je očitalo še več, da smo vstopili v Šušteišičev klub, da smo izdali svoj narod, svoje prepričanje. Posebno je pisal to neki list, ki ga pa ne imenujem, ko vendar danes vedo vsi da mi nismo vstopili v Šušteršičev klub, temveč da smo vstopili samo v zvezo s tem klubom ter ustanovili širši skupen_ k/ub, kakor so to storili tudi Nemci, Čehi in Poljaki. Stopili smo tudi v tako skupno zvezo z edino svrho, da moremo nastopati bolj močno ker smo bili prepričani, da složni dosežemo več, da složni veljamo več! Danes nam sicer ne očitajo več tako, kakor tedaj, a očitajo nam še vedno zvezo s klerikalci. Z ozirom na ta očitanja poglejmo le nekoliko, kako so druge slovenske stranke postopale v še ne predaljni preteklosti. Poglejmo n. pr. narodno napredno stranko v Ljubljani, ki se je zaganjala v nas v svojem glasilu, nas zbadala in nam očitala nizkotne namene. Je pač res, da povem to tako„in parent-hesi", da je težko „delati" politiko v nas Slovencih. Kar ni po volji nekaterim gospodom, je takoj izdajstvo, takoj vredno zaničevanja, takoj se potem očita dotičniku, da nima ni-kakih idealov, da dela iz nizkotnih namenov, za svoj žep itd. Tako se je zgodilo tudi nam, tako se je očitalo tudi nam, da smo imeli grde namene, da smo izdajalci, hinavci ! Človek se skoraj ne upa na cesto, da ne bi mu začeli pljuvati v obraz. Tak vtis sem vsaj jaz sam dobil v Ljubljani. Pri nas Slovencih pač ne znajo spoštovati prepričanja drugih. Vsak, kdor ni istega prepričanja drugih. Vsak, kdor ni istega prepričanja ž njimi, je izpostavljen očitanju izdajalstva in hinavstva. Ob takih razmerah pač res mora izgubiti človek veselje za politično delo. Ako se kje, potem se pa gotovo dela v Trstu narodna politika, nesebična politika! Najboljši dokaz zato je zaupanje, ki ga izkazuje ljudstvo političnemu vodstvu že dolga leta, od volitev do volitev. Če ne bi bilo ljudstvo prepričano o Čistosti namenov političnega vodstva, ne bi mu tudi zaupalo. Lahko smo res ponosni, da so naši volilci taki, da so taki volilci za nami, in lahko tudi rečem, da se, dokler so oni zanami. teh gospodov tam gori prav nič ne bojim! (Splošno odobravanje in klici: »Živio Ryb&f 1") Tovariši abiturij ^nti! Počitnice se nagibajo h koncu ; črez nekaj dni se podate v visokošolska mesta, da se posvetite študiju za svoj btdoči poklic. V treh mestih — Gradec, Dunaj, Pr^ga — se zbira slovenska visokošolska mladina. Vas, tovariši abiturienti, ki ste se odločili za Gradec, vabi akad. tehn. društvo .Triglav" med svoje 1 Dolgoletna zgodovina dru^ga najstarejšega akademičnega društva Vam b di porok, da najdete tnm vse, kar moiete od akademičnega društva zahtevati: starejšine, ki delujejo razkropljeni po vsej slovenski zemlji, v narodno naprednem duhu kakor so se vzgojili v „Triglavu", ki vživa|o kakor vzorni in značajni možje vsepovsod čast in spoštovanje. V društvu samem najdete tovariše, ki Vam bodo rade volje, z največjim veseljem pomagali z dobrim svetom in nesebičnim dejanjem, in z mnogokaterim izmed njih Vas bo družila ozka vez odkritosrčnega in iskrenega prijateljstva. V „Triglavu" se nahajata medicinski in tehnični klub, v katerih se člani, medicinci in tehniki, lahko strokovno izobražujejo. — Kluba imata zbirko skript in mn »guštevilno, strokovno knjižnico, ravno tako je tudi juristom velika strokovna knjižnica na razpolago. Razven tega gojijo se v društvu znanstvena predavanja. Tovarišem, ki imajo v^c.je do sabljanja, daja sabljaški klub prilike, da se urijo v sabljanju. Društvo nudi svojim členom vse slovenske časopise, slovenske in nemške revije, katerih si posameznik ne more naročevati; v veliki društveni knjižnici se zamore vsakdo seznaniti s proizvodi slovenskega, slovanskega in nemškega slovstva. Pretežna večina članov akad. tehničnega društva „Triglav- delovala je posebno v letošnjih počitnicah z neumorno delavnostjo, v raznih ferijalnih organizacijah; njih predavanja Vam bodo kazala pot, katero nora hoditi dijak v počitnicah, iz katerih bcdete lahko črpali neštevilo praktičnih navodil in nasvetov za podrobno delo med narodom in za narodno obrambeno delo. V Gradcu Vam je dana prilika, da delujete v slovenskem narodnem smislu, kajti večina grašklh slovenskih društev je navezana na pomoč dijaštva. „Triglav" se je v dolgi dobi s.ojega obstanka skazal vedno delavnega in požrtvovalnega, in njega člani so vedno z dobro voljo in krepko roko delali na to, da se ohrani in ojači slovenski živelj v Gradcu. Začela se je sicer med slovenskim dijaŠtvom zelo živahna agitacija: „Slovenski vijoko-šolci proč od Gradca I" — Ne premisli pa nikdo, da se zada s tem graškemu slovenskemu življu smrtni udarec, ako se število slovenskega dijaštva v Gradcu popolnoma skrči. Vas, napredne, kremenite abiturijente, ki se strinjate z našimi nazori, ki se ne ustrašite dela, vabimo v naše vrste, v naš stari „Triglav" ! Za odbor „Akad. tehn. društva Triglav v Gradcu" : med. M. O g o r e v c, t. č. predsednik. med. V. Marin t. č. tajnik. Domače vesti. „Edinost" ostane „Edinost". „Jutro" piše: Policijski duh, ki je od nekdaj prevladoval v tržaški „Edinosti", ne more izginiti iz nje in kadar spregovori o italijanskem narodu, mora pogledati iz nje — po-cijska „piklhauba". Italijani so naši nasprotniki, interesi Slovencev in Italijanov se križajo na Primorskem, ali zato vendar ne bi smeli zaničevati Italijanov in jih žaliti s tem, da se jim očita strahopetnost, ko je vendar znano, koliko heroizma je pokazal ta narod v svojih bojih za osvoboditev izpod tujega jarma, V tem oziru moramo Italijane spoštovati in jih — urednik „Edinosti- pade gotovo v odmedlevico — občudovati, ne pa norčevati se iz njih kot iz strahopetnežev, ko to ravno nam Slovencem — tako malo pristoja „Edinost" tega, seveda ne bo razumela, ker se čuti prav dobro pod zaščito — „piklhaub". Mi pa pravimo: „Jutro" ostane „Jutro". Neumnost, ki je od nekdaj prevladovala v „Jutru-, kar ne more izginiti iz njega ; ko spregovori o italijansko-turškem konfliktu mora pogledati iz njega — cilinderček bebastega Avgusta ljubljanskega političnega cirkusa. Italijani so sicer bili nekdaj veliki umetniki, danes pa žive večinoma le od slave svojih prednikov, zato bi jih ne smeli proslavljati, ko je vendar znano, kako imenitno so Italijani bežali počenši pri Kustoci, v Abesiniji, Grški itd. ter se je res njih pogum za osvoboditev Iz pod tujega jarma — pod katerim bi brez Angležev, Napoleona III. in Prusov bili še danes — skazoval le v — bombastičnih besedah. Način kakor so Italijani začeli sedanjo vojno s Turčijo pa je čisto navade« roparski napad. V tem oziru Italijanov torej ne moremo spoštovati in tudi ne občudovati njih heroizma. To pristoja ravno nam Slovencem najmanje, ki imamo vsak dan priliko občudovati italijanski heroizem in italijansko plemenitost. „Jutro" tega seveda ne bo razumelo, ker se počuti prav dobro, ker se ne vaveda odgovornosti, ki jo nosi vsako resno narodno glasilo nasproti usodi naroda. Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj — pišejo I V Trstn dne 4 oktobra 19 L > »EDINOST« * 276 8tran Ili Kako gre „Lloyd" trgovcem na roko. Neka tvrdka v Benetkah je obvestila neko tržaško tvrdko, da s parnikom „Scilla" ne more doposlati blaga, ker je moral — vsled sedanjih dogodkov v Tripolitaniji — ta par-nik stopiti na razpolago italijanske vlade. Ob enem pa je beneška tvrdka obvestila tržaško tvrdko, da parnik našega L1oyda noče vsprejeti vse množine, marveč jo omeja le na nekoliko kvintalov. — Ob enem nam zatrjajo iz trgovskih krogov, da slično tržaškim trgovcem neprijazno postopajo Lloydovi parniki izlasti tudi v romunskih pristaniščih, kjer leži na stotine kvintalov blaga za tržaške tvrdke, a ga te ne morejo dobiti s pri merno hilrostjo. Posebno odklanjajo Lloydovi parniki blago, ki ima veči obseg, a manje teže. Res je sicer, da to nekaj manje nese na voznini. Ali to kramarsko stališče Lloy-dovo moramo vendar najstrožje obsojati, ako uvažujemo dejstva: da je blago, ki je Lloydovi parniki odklanjajo, največ krma za živino, posebno otrobi; da radi letošnje suše trpi naše kmetijstvo veliko pomanjkanje ravno na tem blagu in je vsled tega veliko povpraševanje po njem ; da je letos — ko so železnice radi bede znižale cene za prevažanje krme — L'oyd s 1. oktobrom zvišal voznino za 35 stotink na kvintal! 1 Označeno postopanje Lloyda kaže torej, da gre nekam čudno trgovcem na roko, marveč da nima tudi do našega poljedelstva nikakih obzirov. Na ta način se prebivalstvo ne more veseliti — jubileja 75-letnfce Lloy-dove. Uvažujoč končno, da doprinaša država — torej davkoplačevalci — velike žrtve za razvoj Lloyda, bi menili mi, da morejo zastopniki ljudstva s polno pravico izprego-voriti na kompetentnem mestu resno in odločno besedo proti takemu nekulantnemu postopanju vsaj proti jednemu delu tržaškega trgovstva, in prav proti onemu, ki največ posluje s prebivalstvom na deželi. Vinska trgatev pevskega društva „Trst" se vrši v nedeljo, dne 8. t. m., po-poludne v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah. Komur je na tem, da se veselo pozabava, se gotovo udeleži te veselice. Ruski kružok. Na popisnih polah ni Se toliko priglašenih učencev, da bi bili vsi kurzi zagotovljeni. Kdor se torej želi učiti, naj se vpiše pri gj. Biček (vratarici ,Nar doma") ali pri čuvaju slov. Čitalnice isto-tam I. nadstr. Često je čuti, da bi se marsikdo rad učil ruščine, pa da se boji, ker je pretežko. To je napačno. Za Italijane ali Nemce ja morebiti ruščina res težavna, ali za Slovenca, ki je inteligenten in pozna pravila svojega jezika, dela ruščina malo težave. Marljivosti je seveda treba, čitati, vaditi se v cirilici, če je le malo dobre volje, pa že gre. Ravno tako je s češčino. Kar dela pouk v ruščini še lažji, so izvrstne učne knjige, kakoršnih je težko dobiti v drugih narodih. Nekaj posebno dobrega in pedagogično popolnega so te knjige, ki olajšujejo učencem učenje. Zatorej, kdor želi vdeležiti se bogatih zakladov ruskega jezika, naj se le pogumno vpiše v ruski tečaj ! Ne bo mu žal! Za vse kurze imamo že učitelje in sicer za slovenski, ruski, češki in srbo-hrvatski. Slovenska stenografija, ki se bo učila tudi pod okriljem rusk. kružka, ima pa že na sebi sama toliko privlačnosti in je tako potrebna in interesantna, da ni treba niti zgubljati besed v reklamo. Samo toliko se lahko reče, da čim več bo učencev, jtem manj bo treba plačati vsakemu učencu. Sola se otvori prihodnji teden. Vsi kurzi bodo v slovenski CM. šoli na Aquedottu. , Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice se otvori 15. t. m. Vpisovanje se vrši v nedeljo 8. t. m. od 10. do 12. ure dopol. Apeliramo posebno na Št. Jakobčane, naj uplšejo svoje otroke v to šolo, ker je ista pod dobrim vodstvom in ima z ozirom na delavstvo tudi nizko članarino. Vpispina 1 K. Priporočljiv gostilničar. Z ozirom na vest, priobčeno pod gornjim naslovom v nedeljskem izdanju našega lista, je prišel v naše ureduištvo prizadeti g. Fran Kovačič (gostilničar v ulici Giulia) ter nam je zatrdil, da obdolženje, češ, da je on napovedal italijanski občevalni jezik, ne odgovarja resnici. Dotični dopisnik naj bi se bil poprej prepričal na kompetentnem mestu. Če je poštenjak in če je ono obdolženje priobčil le v zmoti, ga poživlja g. Kovačič, naj pride k njemu, da spravita stvar na čisto, ako ne, hoče g. Kovačič nastopiti drugo pot, da si od žalilca pridobi zadoščenje. Tržaška mala kronika. Pretkana „punčka". 42-letna lahkoživka Marija Delina je _ predsinočnjim zaplela voznika Gašparja Češnika iz Katinare v razgovor. Kmalu nato pa, ko sta se razšla, je Cešnik zapazil, da mu je izginila denarnica. v kateri je imel K 9. Napravil je takoj ovadbo in Delina je morala z redarjem. Pri telesni preiskavi so našli pri njej še denarnico, toda . . . prazno. Tatinska kuharica. Včeraj je bila are- tirana 34 letna Virgin!ja Danelutti iz Čer-vinjana, stanujoča v ulici Carducci št. 24, ker je neki kovčeg, ki je last Terezije B'a-žič, s silo odprla in ukrala iz njega dvoje spodnjih kril in eno bluzo v skupni vrednosti 18 K. Grozil s smrtjo zaradi 80 vinarjev. Včeraj je bil aretiran 25-letni mornar Ivan Sebenica, ker je grozil parniSkemu kurjaču Simeonu Geržon s smrtjo, ko je ta zahteval od njega, da naj mu povrne 80 stot. katere mu je dolgoval. Tatvina. Včeraj je bil aretiran 30-Ietni delavec na državni železnici, Jakob Kuk, j stanujoč na Campo Marzio št. 10, ker je že; več časa sem kradel razne predmete drž. železnice. — Doslej dognana škoda iznaša 40 kron. Hud natakar. 21-letni brezposelni natakar Ivan Bučinič iz Kotora je bil včeraj trikrat s silo postavljen na zrak iz gostilne št. 7 v ulici Crosada, to pa zaradi razsaja-nja. Ko je moral tretjič ven, je gostilničarja, ki je vršil to operacijo, sunil s črevljem in mu tudi grozil s smrtjo. Moral je z redarjem na policijski komisarijat, kjer pa se je obnašal tako divje in pri zasliševanju razbijal s tako silo po mizi ter ponavljal svoje grožnje, da so ga odvedli v ulico Tigor pod ključ. Koledar In vreme. Danes: Frančišek Asiški, sp. — Jutri: Placid muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 17° Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Semtertja padavine, temperatura malo spremenjena. Burja od se-verja, jug. _ Velik požar u ulici So. FrančIJka. 40.000 K škode. Sinoči ob 8 05 je začelo goreti v zalogi sena, slame itd. tvrdke Dragovina, v ulici Sv. Frančiška št. 58-60. Tvrdka je erarialna zalagateljica. Nastali požar so v začetku skušali pogasiti sami uslužbenci tvrdke. A ko so videli, da niso temu kos, so ob 8 20, ko se je ogenj že močno razširil in so plameni že visoko švigali, obvestili gasilce, ki so kmalu potem iz raznih postaj prišli z brizgalnicami, oni iz ulice Sv. Frančiška z vsemi, ki jih imajo na razpolago. Dospeli so tudi vsi trije poveljniki gasilcev. Prišel je tudi oddelek vojakov in redarjev, ki so zaprli sosedne ulice. Brizgali so na gorišče vodo iz osem hi-drantov. Ogenj se je kmalu razširil na sosedno skladišče lesa tvrdke Fr. Orlando & Comp. Iskre so letale na vse strani in dobro, da ni pihal veter, kajti v nevarnosti sta bili še dve bližnji skladišči lesa in zaloga stavbenega lesnega materijala tvrdke Brada-schia, nahajajoče se v ul. Ronco. Zraven gorišča je tudi več lop in hlevov, kjer spravljajo nekateri izvoŠčeki svoje kočije in konje, isto tako je več nizkih, malih, starih hiš. IzvošČeki so morali izprazniti vse lope in hleve ter so kočije in konje odveli v sosedne ulice. Gasilci so v prvi vrsti skušali omejiti požar, da se ni razširil in ob 9 30 je bil ogenj lokaliziran, ob 10 30 odstranjena nevarnost za omenjene lope, hleve, skladišča lesa in sosedne hiše. Zaloga tvrdke Dragovina je zgorela popolnoma, istotako tudi skladišče lesa; prva tvrdka ima okolu 30 000 K, druga pa okolu 10.000 K Škode. Na lice mesta so došli namestniški podpredsednik grof Attems, podadmiral Kohen, policijski podravnatelj dr. Mahkovec, pol. viši komisar dr. Mlekuš. Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. IV»LUVI ČESKY I IVILUVI ĆESKI I Odlikovana krojačnica Avgust Stular TRST • Via delle Poste štev. 12, i. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. - Cene zmerne. Delo sohdno. m Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4Vž ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. 'V Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza S» nsovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrs4na obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE Porotno sodišče. Požigalec pred porotniki. Predvčerajšnjim je sedel na zatožni klopi pred porotniki 24 letni Fran France-schini, ki je bil tožen zločina požiga. Franceschini je bil 4 leta v službi, kakor domači hlapec, pri Antonu Primožiču, posestniku v Rojanu. Ker ga je pa Primožič odpustil iz službe, mu je Franceschini v jutro dne 2. junija zažgal hlev, ki je pogorel skoraj ves, provzročivši s tem Primožiču 480 kron škode. Primožič je bil prvotno tožen radi zločina zlohotnega poškodovanja in v tem smislu se je na deželnem sodišču vršila proti njemu razprava dne 15. septembra t. i. A na predlog branitelja, dr.a Laneve, se je sodišče proglasilo inkompetentnim spremeni vŠi obtožbo radi zločina zlohotnega poškodovanja v obtožbo radi zločina požira, vsled česar je moral Franceschini priti pred porotnike. Toženec je trdil, da se ne spominja ničesar. „Možno je — je dejal —, da sem zažgal jaz, ampak jaz se ne spominjam." Dne 1. junija, torej dan pred zločinom, je bil pijan. Ne spominja se, če je res grozil Primožiču. Ko ga je predsednik vprašal, če je rekel proti drugim ljudem, da vmori Primožiča z nožem, aH pa z revolverjem, je toženec dejal: „Če bi bil imel denarja, bi si bil kupil žganja, ne pa revolver!" Povedal je, da je nekoč izvršil poskus samomora, a ko ga je predsednik vprašal, iz kakšnih Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Mi Pristni linoleum......K 2*50 m8 Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1*8C met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 namizni prti 85/115 cm.......2 80 , 65/150 cm...... '1 80 PoorinIKI Iz sumilo od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšete iz kavčuka..... »60 „ - Pošilja se tudi aa deželo.-136 POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zblogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galoniracio, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Kr&kovo H. 240 Pozor Slovenci 1 Nov veliki dohod moških, deških in otroških oble* za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ALLA CITTA' Dl TRIESTE" Trst, ulica Siosne Carducci it- 40 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2" 14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE 2 tat. ulica Giosae Cardncci štev. 40 (prej Torrente) Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Via Madoiiuiiia št. 39. PODRUŽNICE : Via 6iaseppe parinl 12. in Via S. JKarco 25. Tiikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. mimo pivb izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodala o ul- del Toro 4. ^isarna ulica del Toro št. 1, L nadstropje. TELEFON 20—66. - Dragi rojaki! Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode „Gorenji Rogatec". Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu"-ulica Geppa št. 16. Še enkrat se toplo pri, poročam za veliko število odjemalcev. Josip Furlan. Sme se zamenjati in Be vrne denar. Poskusite FI- Co1«i+«n"ki Je naJ-GOVO KAVO »OctlUllII finejši in w . . __ - . , najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se Kupujte ,Mar. JLOiOK ! v vseh boljših prodajalnicah. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZ VRŠIT t V t vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE. BOLNIŠNICE, CERKVE. JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Stnzmti oddelek M ?se t strngarrto stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka — Interesentom brezplačen. _529 ZGANJARNA ROBERT DIEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. CELJE Stran IV. „EDINOST" št. 276. V Tretn, 4. oktobra 1911. vzrokov da je izvršil ta poskus, je dej; I, da se ne spominja več. Kakor priče so bili zaslišani: Anton Primožič, ki je povedal, da je Franceschini sam izstopil iz službe in sicer iz trmoglavosti; dejal je še, da zahteva 800 kron odškodnine ; — Ivan Ferluga, 14-letni dečko, ki je videl Franceschinija, ko je vrgel v hlev nekaj gorečega, ne ve, če vžigalico ali cigareto ; Josip Ferluga, Fran Geržina, in Marija Ferluga, ki so vsi slišali, da je Franceschini grozil, da se hoče maščevati nad Primožičem. Ker so nekatere priče izjavile, da je bila nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednje hiše, je zastopnik državnega pravd-ništva razširil obtožbo tudi radi zločina javnega nasiistva v smislu § 85 kazenskega zakonika. Vsled *ega je sodišče stavilo porotnikom dve vprašanji, in sicer glavno vprašanje glede zločina požiga in eventuelno vprašanje glede zločina javnega nasiistva potom zlohotnega poškodovanja. Porotniki so pa z vsemi 12 glasovi zanikali prvo vprašanje in so istotako z vsemi 12 glasovi pritrdili eventuelnemu vprašanju. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Franceschinija — kakor smo že včeraj javili — na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsak drugi dan. Društvene vesti. Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes ob 6. uri seja. Ob navadni uri sestanek. Tovariši pridite vsi! Odbor. # Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V nedeljo, dne 8. t. m. se vrši ^^ prvi izlet v Sežano. Odhod iz Trsta (zbirališče „Narodni dom") #/<3 gpl ob 1. uri popoludne v kroju. Skupno z brati v kroju se zbi-^^^ rajo in odidejo bratje, ki se ude-izleta v civilni obleki. Sestanek z ostalimi društvi T. S. Ž. na Opčinah ob 2. uri popoludne odkoder korakajo vsa društva skupno proti Sežani. Prihod nazaj v Trst do 8. ure zvečer. Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" naznanja, da pričnejo redne plesne i vaje v soboto dne 7. t. m. in se bodo vr-j šile vsako soboto od 9. ure zvečer v društ-j venih prostorih. Plesovodja brat prof. Umek. \ Poučevali se bodo razni novi plesi. Vstop-; nina: člani 50 st., nečlani 80 st., gospice so! vstopnine proste. * * * Telovadba za ženski oddelek se vrši ob torkih in četrtkih od 7.30 ure zvečer, j Sestre Sokoliće! Udeležujte se v čimi večjem številu ! Pevsko društvo „Trst" ima danes, v sredo ob 8. uri zvečer izvenredno vajo. Z! ozirom, da ima društvo nastopiti v nedeljo, na vinski trgatvi v Barkovljah, prosimo pol-j ■oštevilne udeležbe. — Zavod sv. Nikolaja. Vse odbornice uljudno vabijo na odborovo sejo, ki se vrši v četrtek, 5. t. m. ob 4 uri popoludne v društvenih prostorih via Farneto 18. DAROVL — Pri slavju, ko sta se poslavljala1 gospica Milka Katalanova in gospod Albin-Smerkolj od ledig stanu nabral je g. Matija, Lavrenčič za drugi kamen rojanskega omizja j K 28-—, s kojo svoto je dopolnjeno K 200. — Mesto venca na krsto dragi pokojnici Matildi Kos Peter Bradelj za moško podružnico CMD. v Trstu K 5. — V spomin nepozabne sestre Matilde brat Josip Kos K 10 za moško CMD. družbo. — Pri krstu Stanislava Abrama so nabrali v kons. društvu za novo CM. stavbo; botri In gostje: gdč. Amalija in Jakobina, gg. Franc, Vekoslav in Anton Abram, Jos. j Ruder ter Al. Štokelj znesek 8 K. — G. Hinko Kosič je izročil 18 tolsto-; vrških listkov moški CM. podružnici, ki je za te dobila od podjetja na Tolstem vrhu K 3 60. — G. S. C. je prodal en blok „Kamenčkov za CM. šolo" ter daroval 1 K. — V nedeljo je nabrala g. Bičkova na shodu v „Nar. domu" za šolsko stavbo 31 K 1 v. — Vesela družba v gostilni pri „Deteljici" darovala za družbo sv. CM 2 K 20 v. — G. Vinko Gomerol daroval 1 K za CM. družbo. — Natakarica pri „Deteljici" gdč. Marija Budin darovala 1 K za CM. družbo. Srčna hvala vsem ! TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. EDEN. Nov, zanimiv varietetni program. Zlasti so ugajale skupine iz klasične, kiparske umetnosti. EENICE 8.15 opera. POL. ROSSETTI. Ob 8.15 operetna družba Caramba-Scognamiglio: „Dolarska princezinja". Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo uprizoritev svetovno-znanega igrokaza Hermana Sudermana „ČAS T". P. n. gospodje, ki si žele abonirati sedež, morejo to še storiti in sicer veljavno od 1. novembra dalje. - Mar. del. organizacija. Skupina slovenskega ženstva N. D. O. Članica omenjene skupine, išče primerne službe, vešča je računstva slovenskega in deloma tudi italijanskega jezika. Pojasnila |daja urad NDO. ul. sv. Frančiška. Gospodična išče službe v trgovini kot ! blagajničarka ali v pisarni. Vešča je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pi-, savi in italijanskega v govoru. Sestanek delavcev Lloyda S. Marco in Strudolf se vrši v petek dne 6. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v prostorih NDO. pri sv. Jakobu. Prosimo tovariše naj se udeleže polnoŠtevilno. _ Druge slovenska dežele Število Židov v Ljubljani se je v zadnjih 15 letih pomnožilo za 60 oseb. Uče se pridno slovenščine in delajo s tem domačim trgovcem konkurenco. Žid je pač Žid. Profesor Denis iz Pariza, znani prijatelj in poznavalec slovanskih narodov, se je te dni mudil v Ljubljani. Obiskal je uredništva slovenskih dnevnikov. Profesor Denis je namenjen v Zagreb, Bellgrad in Sofijo, da najde sotrudnikov za slovansko revijo, ki jo prične izdajati v Parizu v francoskem jeziku. Bivšo Vošnjakovo tovarno za usnje v Šoštanju je kupil Dunajčan Steinherz za neki kartel čevljarskih tovaren. Ekspresni vlak Trst—Pariz—Calais. S 1. oktobrom prične voziti takoimenovani Simplon-ekspresni vlak Trst— (južna železnica) Pariz—Calais. Za sedaj bo vozil do 30. aprila 1912 dnevno v vsaki smeri z odhajanjem iz Trsta ob 7. uri 50 min. zjutraj in dohajanjem v Trst južna železnica ob 9. uri 30 zvečer po črti Trst—Krmin— . Videm— Mestre—Milan—Domodosola—Lau-sane—Pariz—Calais. Z ozirom na okolnost,! da bo imel ta vlak v Calais-u takojšnjo zvezo z Londonom, bo tvoril torej tudi di-: rektno zvezo med Trstom in Londonom, i Ta vlak bo vozil nastopne direktne vozove: 1 spalen voz med Trstom in Calais, 1 jedilni voz med Trstom in Lausanno, 1 salonski voz med Trstom in Milanom in poleg tega en direkten voz I. in II. razreda med Trstom in Benetkami. Vožnja bo trajala: * iz Trsta v London 341/,, iz Trsta v Pariz 237a> iz Trsta v Milan 874, iz Trsta v Benetke 4Va V nasprotni smeri iz Londona v Trst 34V2, iz Pariza v Trst 24V2, iz Milana v Trst 972 in iz Benetek v Trst 57a ure. Današnji številki je priloženo vabilo na naročbo „Slovenskega llustrovanega Tednika" v Ljubljani. List izhaja šele pol leta, a priobčil je že toliko lepih in zanimivih slik iz našega slovenskega ozemlja, da ga vsem prav toplo priporočamo v naročbo. Naj bi si ga naročile vse slovenske rcdbine, ziasti bi pa naj ne manjkal v nobeni slovenski gostilni, brivnici itd. Tudi s Primorskega priobčuje „Slov. Ilustrovani Tednik" slike o raznih dogodkih, društvenih prireditvah itd. Gotovo bo vsakogar zanimalo, videti slike s svojega domačega kraja, ka-; kor tudi s krajev širom slovenske domo-? vine. „Slovenski Ilustrovani Tednik" si je postavil jako lepo nalogo, priobčevati slike iz vseh slovenskih krajev: o zanimivih dogodkih, veselicah in sploh društvenih prireditvah, znamenitih možeh itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik" je res vreden, da se razširi v vse rodbine po mestih in selih, ker vsakdo bo našel v njem obilo zanimive zabave in pouka. Opozarjamo na prilogo! Vn « j a Najbolj preizkušeno in od J prvih avtoritet ter tisočev ^ggggjjfe^ praktičnih zdravnikov tu-Jm/jiMzemstva in inozemstva pri-H| Pvot? jf^jTC^ poročeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in ^^kra^^llli^ odra->tle ; ima veliko živilno ^^fils&ji^^ vrednost, pospešuje tvorite v kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. IMfeZfl OdU!f; treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinostic poštni predal g 8C4 ^ DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v sredo 4. t. m. od 9. do 12. predpoludne: Pisalni stroj „Undorvvood", omara za knjige, mize, omara z 12 predalčki in amerikanska pisalna miza, držala z zavesami, : kanape, naslonjači. 53 HnulglMiMl MALI OGLASI h ratetuje po 4 ^^ A w »tot. b«scdo. Kactiio tiskan« be- j . M ^B m *«de m računajo eakrat Naj- «1 Ka ^ r man^a pnsiojbiaa znaia'40 «toL ^ y Plača M takoj fnsef. cddalko. TGgr j! ' =u ; Qni*Otn9 šivilja se priporoča gespfm za obleke opruilld na dom. Ponudbe pod „Živila" Da Edinost._ 1727 | Mncfipnp soba s posteljo išče za 12. nov. j IflOoDullC?. pri hrvatski ali slov. rodbini v bli- j žini Via SS. Alartiri. Ponadbo se prosi pod „Miren" , post erestante Gornji Logatec. 1728 " 1 l-.pn se spretna š.vilja za popravljanje oblek (na ^•v" dom). Ponudbe: „60" poStuoležeče poŠta Stadion._1730 VTnnAlrsh 86 y na'etn pr°da p®- i I UpCIuull nestvo, cena ugodna, povoljni; pogoji (20 min. od prstaje Štanjel). Kdor žeii naj 1 si ogleda na l:cu mesta Naslov pove Edinost 1731 I AIISI hišna z vrtom se proda kron 8700- Druga hišica 5 prostorov z vrtom 8600 Plača se i tudi na obroke. Od 8-10, 4 5, Emilio. Cafte Roseetti.! _ (Ihftn!) učiteljica daja lekcije \ rezan1 u kro- i iiU« III d jev> givanju, vezenini, v vseh ženskih delih. Barkovlje, Riviera 65, via Bonsfata. 1733 i H Sit uri Mllšai Trst' Ponterosso j ruti. vil. muat/j st 5 Trgovina jeatvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in ČiatUa v prid družbi i sv. Ciriia in Metoda. Priporoča ae Ivan Bidovc flftffo se lepa, svetla, čista scba z dvema po-UUUa steljama. Ulica S. Setastiano št. 7, III. nad._1718 Rf^llVni uslužbenec, 35 let star, želi skupno; ^<1V III Življenje s penzionirano vdovo. Po-i nudbe s sliko T D" 58, pošta Stadion. Trat. 1719 j HyA šivalna stroja, eden čevljarski se prodatf*.! Ura Via delja mura 5, pritličje. 1726 I pnn meblovana soba za 16 kron se odda v | 1bC|JU ulici B. Cellini (nesproti kavarne StazioDe) Št. 3, IV. nadstropje 1896 ■ flHrlo lepa meblovana soba pri slo\enski dru- UUUa žini. Malice 4 L 17*5 Slovanske igralne karte V^Žl0. knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Giegor Zidar & C., Rccol 263, tobakarna £egoIin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472 i TEODOR KORN 1 Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM 'iJO SE VSAKOVRSTNA = DELA TS POPRAVE = PO NIZKIH C IZ £7 AH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TBlel. 25-25. □ Poslovodja: Franjo Jenko. Redka prilika!-« Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo več tisočev flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so prikladne za vsako hišo. Dolžina 190 cm, a Širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju tudi to : 3 kosi lepi flanelastih pokrival modernih barv in i uzorcev za 9 kron, 4 kosi konjskih 10 kron. I Kdor prečita to ponudbo, naj takoj naroči, ne bo se kesal. OTON BEKERA, c. kr. fin. nadstr. v p Nachod (Češko). Tvorniška zaloga 2—8. Tvorniška zaloga 2 -8. V novi trgovini ul. Carlo ghega Z (bivša mirodiinica) je dospela :: partija porcelanaste Posode ^ po priložnostnih cenah. — Same za ma!o dni I Pekarni VEKOSLAV CUL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOS T : vsakovrstni likerji in ——— vino v steklenicah. — Dobro jutro! iCam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — .Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.a SVOJI K SVOJDI! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. j Zdravljenje: krv5! Ćij „Tisočeri cvet" (Milleflarl) j čisti kri ter je izvrstuo sreditvo protivnim alać jim, I te peče t želodcu, kakor proti slabemu pretutvljaiijn , in heiuoroidani. - Jeden omot za zdravljenje utaiie > 1 K ter se doblra * odliko rani lekarni PRAXf*ARER - „Al DUE H03I" i Trst (mestna hiša) — Telefon 377 | Poitne poftiljatve s« irvriujejo takoj in franko, ako I se dopu&lje K ron t 10. jj Spbšno anonimno druitvo za prevažanja I Vla Gheea 3. Telefon 2487. S Siuuiiuia in prevažanje pohištva RozpošII. In shramba kovćeliou | Telefon 1220. Telefon 2572. 1 točenje In shramba preprog 2015 /J Telefon 2573. Velika klobučarna Romeo Doplicher; Klobuki iz klobučevine prvih tovarn, . Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. ' TRST Gorso št. 34. 223 ! K. Oasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 i—sb Prevozno podjetje ^^ o. kr. avstrijski* dri. ieUsal« 2051 Strejmc razcarinianje taturSnegasi^ii Hana iz mitflic, (ostaTljanje n dom. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE, IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ! Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. I PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Pozor! Opoldne in zvečer abonemsnt, zelo ugodno, izborna ku- I hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. | Restavrac ja-Hotel Balkan (i5Sž)