ZA IZBOLJŠANJE USTA M irtmiliU *Oln Nir«ia"aUn| «• Mnrtt, Vm k« bvmW J •«•. kar ate mm odprli h* k nrca lepem V ki iintailvaM MIti. :i | GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * OTATEUE OPOZARJAMO. d* pravočasno obnove naročal no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 23. Stev. 23. EmUx*4 - Sf«d Ct— Mitkt September žit, 19*3 mi Um Pa« 6ffiea M Nem York. N. on** AH ml CpM at Marrb 3rd. 187» NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 28. 1939—SOBOTA, 28~JANUAJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVIL V PONEDELJEK SE SESTANE NEMŠKI PARLAMENT OB TEJ PRILIKI JE POJASNIL HITLER SVOJE NAMENE, KI BODO NAJBRŽ PRESENETILI SVET Vae vlade z napetostjo čakajo na Hitlerjev govor. Pa padcu Barcelone bo prišlo do drugega mo-nakovskega sporazuma, — Italija ne bo trpela francoskega vmeševanja. WPA prikrajšana za 150 milijonov dolarjev BERLIN, Nemčija, 26. januarja. — Kancler Adolf Hitler je včeraj sklical državni zbor, da se sestane v ponedeljek na dan šeste obletnice nacij-ske vlade. Vse evropske vlade z napetostjo čakajo na Hitlerjev govor, ki bo po njihovem mnenju zopet eden tistih govorov, ki bo postavil nov mejnik v zgodovini Evrope. Sedanji državni zbor bo največji v zgodovini Nemčije, ker bo štel 855 poslancev, med katerimi so tudi poslanci iz Avstrije in sudetske pokrajine. LONDON, Anglija, 26. januarja. — Po mnenju dobro poučenih političnih krogov bo po padcu Barcelone prišlo do nove konference štirih držav, v kateri se bo Neville Chamberlain poslu-žil nemškega in italijanskega pritiska proti zaveznici Anglije-Francije. Po zatrdilu teh krogov bo Chamberlain pritiskal na F rancijo, da dovoli kake koncesije *u-pravičenim zahtevam Italije" in 'bo obljubil angleško finančno pomoč Nemčiji in Italiji. Da je angleška vlada vsled napetega političnega ooložaja zelo vznemirjena, je razvidno iz tega, da je imel ministrski predsednik Neville Chamberlain z vsemi svojimi minstri tri ure dolgo konfe~ renco, na kateri so razpravljali o morebitnih posledicah padca Barcelone. V soboto bo imeli Chamberlain v svojem rojstnem kraju Birminghamu govor, v katerem bo po-posvaril Hitlerja in Mussolini>a. Ta govor bo dva dni pred Hitlerjevim govorom, v katerem bo Hitler razložil kaj imata z Mussolinijem v mislih. Med mnogo drugimi vestmi posebno razburja angleško vlado vest, da Nemči>a zbira veliko armado na svoji južni meji med Celovcem in Beljakom in da Muasolini pošilja mnogo vojaštva v italijansko kolonijo Libijo. BERLIN, Nemčija, 26. januarja. — Kancler A-dolf Hitler je v svojem uradu v novi državni palači sprejel 260 generalov, admiralov in divizijskih poveljnikov, ob istem času pa je bilo uradno naznanjeno, da bo Nemčija po padcu Barcelone še mnogo bolj podpirala Italijo v njenih zahtevah kot pa doslej. Uradno glasilo nem. vnanjega urada "Frankfurter Zeitung" med drugim izjavlja: "Nemčija bo še dalje kar najodločnejše podpirala italijanske upravičene zahteve in pritožbe." Z ozirom na poluradno naznanilo, da bo Francija mogoče zasedla španski Maroko in Minorko, ako Italija po Francovi zmagi v španski državljanski vojni takoj ne pokliče svojega vojaštva iz Španske, pravi isti list: I aka igra bi bila nevarna in bi pomenila toliko, ko bi naprosila Mussolinija, da pograbi kolikor hoče zemlje .med južno mejo Francije in severno Afriko. RIM, Italija, 26. januarja. — Poluradni list "Informazione Dip lo matica" pravi v nekem članku, da bo Itajija javno posredovala na Španskem., ako bi Francija ali Rusija hotela pomagati španskim republikancem v državljanski vojni. FRANCIJA JE SPET POSVARILA ITALIJANE Daladier je trden proti italijanskim zahtevam. Italija mora odpokli -cati svoje vojaštvo iz Španske. 1WR1Z, Francija, *27. jan. — Ministrski predsednik Hdo-uardo Daladier je sinoči v poslanski zbornici izjavil, da francosko - italijanski spor drvi proti višku'* in je naznani I, da boste Francija in An glija skupno nastopili, ako Mussolini |k> končani španski državljanski vojn: ne odpokliče iz Španske italijanske armade. Pred njim pa j» v jnjslanski zbornici vnanji minister G. Bonnet rekel, da bo mogoče sredozemsko vprašanje kmalu po>talo "vprašanje oborožene bile." Daladier je imel >voj govor v poslanski zbornici ob koncu desetdnevne debate o vnanji Ji zadevah in cela zbornica je kot en mož z zadovoljstvom pozdravila njegovo izjavo o trdnosti proti italijanskim zc-litevani. ZI*ornica mu jo soglasno izrekla zaupnico, ko je izjavil, da je njegova vlada odločna v svojem sklepu, da brani nedotakljivost francoskega cesarstva in varnost svojih promet ni h cest do kolonij. Daladierov govor je imel kar najbolj temno ozadje in je prišel ob času, ko so italijanske množice proslavljale padce Barcelone in akoo ne more žaliti Francije.'* "Odstopil ne bom niti najmanjšega kosa zemlje in niti ene naše pravice. Vsako uini- ko val n a i»olitika je nemogo- v » » ca. Daladier, ki je tudi obenem vojni minister, ni označil skupnih angleško-francoUkilt ukrepov, temveč je rekel: "Značilno je, da angleške in franeobke bojne lati je 'kri žarijo sedaj jkj Sredozemskem morju ob obrežju španskega Maroka, kakor tudi ob Bale-arskih otokih." Ta Daladierova izjava naj-brže pomeni, da angleška in francoska vlada nameravate zasesti španski otok Minorfcc in španski Maroko, ako Mus- - oil n i ne izpolni svoje obljube, da bo odpoklical italijanske vojake iz Španske, kadar bo končana državljanska vojna. MUSSOLINI _ PRAZNUJE V Rimu smatrajo padec Barcelone za italijansko zmago. — Lahi kri-če: — Dajte nam Tuniz in Koriziko! RIM* Italija, 27. jan. — Mi n istrski predsednik Benito Mussolini j«' danes govoril z balkona Beneške palače. Poslušalo ga je iu ti■ ii nazdravljali nad ">(),(M K t e-eb. Ko jo izjavil, da je trebi*, -matrati padee Barcelone pravzaprav za italijansko zmago, so začeli poslušalci kričati: — Dajte nam Tuniz! Dajte nam Kor ziko! Slišati je bilo ct-Jo kliee: — Proti Parizu! Proti Parizu! Lilo je kakor iz škafa, toda množica je verno poslušala Muasolinijeve besede. Duce jc; bi i videti vesel in zadovoljen. Zdelo se je, da mu prijajo zahteve po francoskem ozemlju. Spočetka se je delal začudenega, nato se je začel smejati, naposled je pa dvignil roko v fašistični pozdrav. — Vaši vzkliki, — je dejal, — se pridružujejo izrazom veselja španskega ljudstva, ki se je oprostilo sramote boljševizma. V veliko čast -i moramo šteti, da so k Francovi zmagi v veliki meri pripomogli tudi italijanski prostovoij- HITLER JE NAPOVEDAL VELIKO KRIZO Prihodnja dva meseca bo sta za Nemčijo zelo kritična. — Dr. Schacht je bil odstavljen, ker je prišel še iz stare šole. ei. STARI MAČKI NA ČAST SENECA FALLS, X. V., 27. jan. — Te dni se o vršilo tukaj veliko slavje na čast mački, ki bo po zatrdilu njenega lastnika -tara dne 11». februarja 24 let. Slavja se bo udeležil tudi župan z vsem občinskim odborom. Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dneTnik T Ameriki. HITLERJEVA PRIJATELJICA NI ZADOVOLJNA CHERBOURG, Francija, 27. jan. — Sem dospela iz Združenih držav nemška filmska igralka Leni Riefenstahl. V Združenih državah se je mu dila več mesecev na obisku. Rekla je, da ji je v Ameriki zelo ugajalo, edinole v Hollywood u niso bili ž njo nič kaj prijazni. Ix»ni velja za intimno Hitlerjevo prijateljico. Ko je do-sj»ela v središče ameriške filmske industrije, so jo ameriški igralci |K>vseni ignorirali. Kongres komunistične stranke. MOSKVA, Sovjetska unija, 27. jan. — Sovjetska časopisna agentura Tas poroča, da tse bo .soglasno s sklepom centralnega odbora začel tukaj dne 10. m a r ca osemnajsti kongres komunistične stranke. BERLIN, Nemčija, 27 januarja. — Kancler Adolf Hitler in vnanji minister Joachim von Riblteiitrop sta opozorila poveljnike ajrmadc, mornarice iu zračne sile, da bosta pri liodnja ova meseca za Nemčijo velika prciskuštija. Von Riblieiitrop je generalom in admiralom (»ovedal, ca je bil dr. Hjalmar Schacht kot predsednik državne banke odstavljen, ker je prišel še iz stare politične šole in je mislil, da je mogoče trgovino in industrijo v inozemstvu uravnati po konservativni domači gosjxwlar-ki metodi. "Toda vjxirabiti je treba nove metode, da dobimo in olwlr-žimo trge," je rekel von Rib-I »on t rop. "Veliki cilji zahtevajo veliko podjetnost, toda nemška armadiia in ziačna sila ste nepremagljivi v Evropi/' Ribbont rop je rekel, da bo v vsaki evropski vojni Nemčija prav gotovo zmagovalka, kajti Anglija in Francija boste po nekaj tednih pripravljeni sprejeti vsake mirovne pogoje, ki jih lw> stavil fuehrer. Po njegovem zatrdilu ste edini pravi sovražnici Nemčije sovjetska Rusija in Združene države. Von Rihbentrop je rekel, da bo Rusija ostala toliko ča-a nevtralna, dokler njeno ozemlje ni napadeno. Hitler je rekel, da politika Združenih držav predstavlja zadnje prizadevanje Židov, ki niso uspeli v Palestini, vladati tuji državi, ter dodal, da bodo v kratkem v Združenih država-h nastopili "arijske sile'*, ki se bodo uprle proti ži dovfski nadvladi. Hitlerju in von Ribl»entropu se je zdelo primerno izjasniti položaj vojaškim poveljnikom, ker je v reiebswehru nastalo veliko nezadovoljstvo, ker je reichswehr postal samo orodje naeijske stranke. Po nekem poročilu se avstrijski častniki niso hoteli pokoriti po«velju Berlina, da se vkrcajo na parnike v Trstu ::a uslužbo vanje v italijanski Libiji, kamor je Mussolini poslal 60,000 rezervistov, ki so bili prejšnji teden poklicani |>od za-tave. Ker so nemški častniki mnenja, da nemško vojaštvo ne sme biti žrtvovano za italijanske ambicije, je Hitler izrazil «vojo željo, da bi i-lalija-nski vnanji minister grof Galeazzo Oiano odklonil njegovo povabilo, du pride v ponedeljek na proslavo šeste obletnice naeijske vlade. SENAT JE S PIČLO VEČINO POTRDIL SKLEP ZBORNICE WASHINGTON, D. C , 27. jan. — Ker bo denar, s katerim se vzdržuje WPA, te dni izčrpan, je nedavno predlagal predsednik Roosevelt, naj kongres dovoli v to svrho nadaljnih 875,000,000 dolarjev, češ, da bo le ria ta način mogoče preskrbeti nezaposlenim nekoliko zaslužka. JAPONSKA NE BO NAPADLA S0VJ. RUSIJE V sedanjih okoliščinah Japonska ne bo šla v vojno z Rusijo. — Ako pa jo bo Rusija napa-dla, bo uničila njeno armado. TOKIO, Jaj»onska, 26. januarja. —• V poslanski zbornici je vojni minister general Nejširo It a ga k i rekel, da .Ta-ponska j»od sedanjimi okolšči-nami ne bo napadla Rusije, da pa bo uničila njeno armado, ako Rusija napade Japonsko. Gefieral Itagaki je odgovoril na prošnjo nekega poslanca, da j »o jasni, kaj pomeni go-govor generala Ej-ki Toja novembra, ko je rekel, da se mora Japonska pripraviti no vojno na dveh frontah. Poslanci so bili z odgovorom vojnega ministra zadovoljni, ker se zavedajo, da ima Japon-ka dovolj opravila na Kitajskem. Itagaki je rekel, da je hotel general Tojo >amo opozoriti izdelovalce uiuuicije, da izdelajo čini več rnunicije za slučaj kake nove vojne. Itagaki pa je tudi rekel, da je več evropskih držav, mini njimi tudi Rusija, pripravljenih vo-jevati sv na dveh frontah in da v tem tudi Japonska ne sme za o> tajili i. itagaki je rekel, da se Ja ponska ne bo Iotiia izzivalne politike proti Ru-iji ter je v zvezi s tem dal zagotovilo, da bo Japonska uničila rusko armado, ako bi jo napadla. TEŽKA OBSODBA V Brooklynu, X. Y., j«' včeraj ob-odil okrajni sodnik O* Dwyer na .10 k»t ječe 4o letnega Johna Singletoua. Single-Ion, ki je bil že Uikrat kaznovan zaradi ropa, je bil zopet pri ropu zasačen. Predsednikov predlog je naletel v poslanski zbornici na precejšen odpor. Po dolgotrajnih debatah so se narodni zastopniki zedinHi, da je treba to vsoto skrčiti 150,000,000 dolarjev. Zadeva je bila nato predložena -senatu. Splošno se je d<»* mnevalo, da bo senat potrdil predsednikov predlog v njegovi prvotni obliki, včeraj ;c je pa vršilo glasovanje, ki je predsednika in njegove prijatelje globoko razočaralo. Senat je namreč z enim glasom večine potrdil sklep poslanske zbornice. WPA bo torej prikrajšana za 150,000,010 dolarjev. Za poraz predsednikove predloge je v prvi vrsti odgovoren podpredsednik Garner, ki je zbral okoli sebe vse reakcijonarne demokrate, katerim so nato še republikanci pridružili. ROOSEVELTU JE PRETIL Lester D. O'Dell je bil včeraj v New Yorku spoznan krivini, ker je pošiljal predsedniku Rooseveltu pretilna pisma. V tsvoj zagovor je rekel (;' Dell: —. P' isedniku nisem hotel nič hudega, ampak rad 1>L le iztirjal, do česar sem upravičen. IVBtl DAT EXCEPT »CMDATb AND HOLIDAYS _Adyertlaeient on Agreement Za celo leto velja Ust aa Ameriko Za New York u celo leto . . f7 00 ln Kanade ..............ffl.OC za ik>I 'eta ................S3.ro Za pol leta .................$3.'*) Za loosemstro aa celo leto .. f7..IO Ba Četrt lete................$1-50 'Za pol lete ................$3.00 Subscription Yenrtj ~ "OLA8 NABODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZBMSl NEDELJ »N PRAZNIKOV 'GLAS NAHODA", ti« WEST Ifth HTRHET, NKW VORK. N. T. TELEPHONE: CHclaen S—1242 DOPISI brea podplat ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pofttljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. proetmo, da ae ur. tudi preJSoJe bivališče naznani, da bit rej« najde-no naslovnika. < J £ REORGANIZACIJA AMERIŠKE ARMADE Brigati ni general George 1\ Tyner in generalni major H. M. Beck -ta »pred vojaškim odborom posian.-ke zbornice priporočala, tla je obrambni pro,-ram predsednika Roosevelta v zne>ku $502,000,000 v najkrajšem Času izveden, ua bodo Združene države v oboroževanju korakale vzporedno z drugimi državami. Oba generala >ta pri|»oročala, da vlada nakupi najmodernejše orožje v mirnem času. da j«- mogoče ž ujiiu oborožiti I,0U0,(MH) vojakov ob izbruhu kake vojne. • General Tyner je rekel, da je potrebno takoj kupiti nio derno orožje za 10,000,ročal, da je izdelan načrt za najkrajšo mobilizacijo uiiljoti vojakov, toda dodal je, da ni potrebno «1 * -žati toliko stalne vojske. Beck je rekel, da ima redna armada in narodna -ar«!a ;> »prvi mesee po izbruhu vojne mogoče mobilizirati 300,000 vojakov in pozneje vsak mesce jm» *J00,(NN». t\ A K<> \AMI'H \V VIK \ UBUšKATLi> V KTQV\(f \ KA/ST \ \j j._v A M jkiv , ^^ VO' \ **V'JiKVJLLJN£<)|jpo. \ txy^^je^^'S^^' \\ »own M Slaw- \ »»sy je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR «——1939 * k i. POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA t v t v •>()•■• I ' ** *** nimSbt ta priHte! Iz Slovenije S 30 LETI PRVIČ NA VLAKU .'{o let ni vSiričar .linij St«>|-nik iz Bicbtoviiika je lani v juni ju odnesel |M*si'>tuk*i M • riji Hozutanovi /. Vinske.!?:« \ i ha kn mpir in druge (»oljske pridelke. Tatvina j-.- bila kva lifieirana kot vlom in bi .se tno tal Stoluik zaradi t etra že prejšnji mesee zagovarjati pr.d maritboi skim -odišč»yn. Siol uika pa :ii bilo k r:r/.pravi. Dur 10. januarja so ua privedli v M ari I mu* orožniki. Ivo mi i^a sodniki vprašali, zakaj ni pri šel prvikrat k razpravi. je dejal .da zandi slabega vremena ni mogel p«»š v Mariber. Z že I« znieo pa >v«»j živ dan oi peljal. In tudi denarja ni imel za vožnjo. Stoluik j«« bil obsojen na >tiri mesece ječe. TRAHOM — SOCIALNA BOLEZEN MED-MURJA Tialiom j«« socialna bolezen, ki je po Medinurjn udomačciui že iz davnih čas« v in je v prejšnjem stoletju celo madžarska vlada izdala stroge odredbe za pobijanje te nalezljive bolezni. Madžari >e h takimi načrti niso levili zara li m<^biiur^ke«?a prebivalstva, t( inveč zaradi te^a, ker se je traliom širil da leč naokrog. Že p<»(| madžjtr sko o-blastjo je bila listam vije na bolnišnica \ Mrelo^u, vse njeno delo in vse načrte za po bij: nje traboiiia pa j<- pie-iini la -svetoviiii vojna. Zdaj inui prebrska bolnišnica -ieer več postaj po vaseh, a pri vseh p< rib še daleč ni ke lili Še JO z eno s:i-iiio bi ir-ačo, -i lahko predstavimo Ugodno širjenje ll'dezljivt o«'-e>l|e bolezni. Najbolj je bi traliom seveda razširjeni uied \*»jiio. ko >o >e možje in 1'antji >ami z njim okužili, da bi s» rešili fronti. domu INmI -kalo. Ifeševalei, ki | s4» bili opl e|||Ije||i s pliu-kitiii | iiutskami. so prip«»vedo\ali, i kako uaiMiriio in zamudno je j bilo reševanje, ker je bil ves j rov poln yjoste^a iliina. j Hribar je bil >tar < kr*«? ."»t) | let. ožeiij«i i iti zapii. januarja zjutraj je inljek nila po Kopalen stiahotn:' vest PODROBNOSTI TRAGEDIJE V ZAGOR-SKEM RUDNIKU IGRA V ROGATCU ">. januarja zjutraj je odjek-nila po Ko^atcu stiahoti.M vest 0 žsdoi.uri v mahni stanovanju notarske ur::dnice, 2S-|etiie I. 1 f'oduielnik. Žaioima j<- zalite-vala dve je mladih človeških življenj. Dotrodek. kakor -a -v J« m kraju -kosaj ne poiiBiii jo se 4Mli^raI okoli S. zjutraj. 1 vanka IVdinelnikov«, ki stanuje pri sadnem ur: dnikti Klamipterju, Uslužberta pa je bila pri notarju (J- lubu. je dobila pravkar več Inevni pust. katereira je hotela preživeti na domu sv. jih staršev -v Ptuju. Pravkar -e je odpravljala, »la se odpelje domov, ko je malo pied s. vsti^pil v njeno sobo :U>-|etni čevljarski mojster in vodja Bat i ne čevljarske delavnic« v Rogatcu. Henrik Medved. Kaj -e je p t«-m m d obema odigralo za Ziiprtimi vrati, bo o-talo pi č za vedno ski ivne-t. Xena loma sta počila dva strela. Ko -o Klam-perjevi .prestrašeni planili v .sobo »svoje podnajemnice. iini je nudil strašen prizor. Na tleli sta ležala l*t dmelniko\Ja in Med veil, ob i oblita > krvjo. Oba sta imela na irlavi ram*. Medved pa j«« -ti-kal v roki samokres, iz katerega je ustrelil \ »la-vo Podmelnikovo. nato p i je še sebi poirnal kroglo -kozi serice v možgane. Dočim je lej Medved na iiM'stu mrtev, je Podmelnik* va še k::zala zna. ke življenja. Poklican je I»i 1 takoj zdravnik, ki ji mi lil pr-•vi> pomoč ter odredil takojšnji prevoz v holnišiiieo. Poklican je bil tudi ptujski reševalni avtomobil, ki jo je o I peljal v bolnišjiiec v Ptuj, pa je med pot jo izdihnila. <> vzrokih te zaue-letne tragedije irovori .seda j ve> Hoira tee z okolico vred. s,, p;, > . mo ugibanj;!. Oba sta bila zelo ugledna in priljubljena človeka. ter ju je \s,. poznale. Posebno Med Ve I je bil silno miren, soliden iti tih človek, kateremu ne .bi nihče prisodil, da je zmožen takega dejanja. Mi*dved in Podmelnikova sta se že d:rlj časa | m »znala ti-r je obstojalo med njima ljubavno razmerje. Baje je M« d ved silil Podnielnikov e. naj h' poro-čita, čemur pa je orni nasprotovala, ker bi morala potem bržkone pustiti službo, on pa tudi ne bi toliko zaslužil, da bi oba udobno shajala. To in pa njen nenavaden odhod na dopust, sta bila najbrž i»lavni vzrok, da se je Medved odločil za strahovito dejanje, s katerim je napravil konee sebi in Podinelnikovi. Ko sta se radarja Toniše in Marn vračala z n. čne službe, ome tihi eta svojima tovarišema Hribarju in Jeretu. ki sta pi iš| z njima na šjht. da v ro vu ! i i vse v lu. Hribar in dere nista mendar ničesar o pazila in nič hu leyja sluteč, -ta nadalje vala začeto tlelo, ko je š,.| njun poma^ač Grabnar po les. Naenkr rt pa je metan pokazitl svoju strašno uničeval no m. č. Med stmšiiim treskom se je vž^al in ves rov je I »i T v dinra. Kakšno moč ima taka eksplozija, vedo |M>vcdati rudarji. ki s0 delali v nemških rudnikih. V žalostnem sjM»mi nu f>a je tudi strašil:: eksplozi ja metana pred leti v bosanskem rudniku Kaknju. Pri eksploziji v zagorskem rovu je ol.«*util * rjaško silo eksplozije tudi paznik h'obert Štirn. ki je bil nad .'»(> m oddalj« n od vseh pom slečenih rudarjev, pa «jfji je tudi vrirlo na tla. \ si Iiitr polneč z veliko, previdnostjo in težavnim de-j lom. ui nioiila rešiti smrtne žrt-l Ve. rouesreeenei^a lvaila de na leta s(, prirn^li iz rova že < h in odprcinili tako.i v bolnišnico Biatovske sklaffnice. dere ima opečen obraz in život, tako da se mu kar koža tr^a. Ilrib -rja so prinesli iz rova mrtveca š|.[«. okroi; |0. ure ter | ■ ložili na jui rt vaški oder ua Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Ym * - ....................Irin. 1UI» ^ 1.7."» ....................■ »ln. mio $ 7 «n» ....................I »in. .«4» $11.INi ....................I »in. .TiM) ....................l»iu. Ha*I ^U.^i ....................Hiti. -JiM.*» V Italijo: Za $ 6JU) ....................Lir 100 | 1.'......................Ur ■JlM> $ _-.».— ....................IJli iiOO $ 57. - ....................Ur lono $ii-\r>o ..................i-ir iaioo s $1«7.— .......... Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE S PREMEM It I _flORI ALi DOLI_ Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo se boljše pogoje. NUNA NAKAZUJ IZVRSl ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 181 h ST., NEW YORK KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto I 939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $1 LETOŠNJA ZBIRKA \SERI JE SLEDEfE KNJH.E: TRETJI ROD: Povest Sptsal LOJZE Xl'PAXC VEČNE VEZI: Povest S pistil l)/{. IVO Šoli IA KARADZOR2EVCI: Zgodovina Spisal: J. O ROŽ K X VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET : : : NEW 10RK, N. Y. Peter Zgaga SMRTNA NESREČA PRI RAKEKU 4. januarja >e je na parni ža-v Maikoveu pri Starem tr-•^•n pri Kakekn zgodila -nirtna nesrei a, katere žrtev je postal delavi-c J. /.t f Mlakar iz Viš»«v -ka. <»I» tl'e|| popoldne je št.| i na za t ieraje polnojeriiienika, kat«'ie^ra je pivj u-tavil. Ko je I>11 ravno z roko med kolesjem. >e je /ae«-l iz d'>sU j š«' ne-znaiiei;a vzroka polnojeruienik vi tet i. X« -reein-.irn delavci j»* prijelo ter ira >tisnilo med o-urinlje. ZI«»mi]o mu je desno roko. -trlo ramo in irlavo. da so mu iz-topili mi.zuani. Bil je pri priei mrtev. Zapitšea vdovo iu štiri nepreskrl>ljene o-troke. NARODA"i • -......\ ^ movino. Kdor ga ho- i j če naročiti za svoje ^ 'GLAS pošiljamo v staro do- narociti za I sorodnike ali prijate-8 Ije, to lahko stori. — £ I Naročnina za stari S kraj stane $7. — V ^ Italijo lista ne poši- £ lamo. NA POTI SKOZI PA NAMSKI PREKOP " i> it- ^ • ■ . . V.. * Amerilka matica ladja "Ban nateteri je par sto letal, pluje skozi Gaiilard ožino v PauaukiURi vrokum. . Lalikoži vei-k je motovilil proti iloinu. Zašel je v ozko ulico in na>proti mu je prišia mlada žtMrnka, kateri ni l»i'o 3ii<"«kaj prijetno srečati pijan ca na saiiiotueni pro.-toru. Ko ^a je na levo za ne d o, -e mu je kzo^nila na de-no. Ko ^a je na «iesno vrtalo, se mu jc skušala na levo izogniti. Slednjie se je prijel zole^ zakonski par, ki >c kreg.; o*l zore do mraka. — To j«* pa re> ne rozino; kre^ (^1 jutra do večera. To mora biti >trašno poslušati. — Ut poslušala bi že, poslušala. ampak -e po madžarsko kregata, tako da ne razumem nobene besede. Drujri ljubljenec je za žen*ki vselej usodepoln. / njim pade ou 1» » »lo |»a začofi izdelovati take brez int'si. N'eki učenjak, zdi >e mi, da >e piše dr. \Ves>on, je dognal, da ima zdrobljeno bombažno seme i>te redilue .»novi kakor meso. V kratkem bodo začeli delati frankfurtariee iz bombažnega semena. Z raznimi dišavami jim bodo dali baš takšen oku- kot ga imajo sedaj. Za moj del moram reči, Ja > frankfurtaritoimi nisem mel še nikdar sreče, oo mojem mnenju, na pravljeua iz žaganja. Zeiwke se ne gledajo toliko v zrcala, da ugajajo drugim, koHkor zato, da so všeč samim sebi. Kralj Itiliard je nekoč obiskal sultana Saladina. Vladarja sta se prijateljsko zabavala, in da bi "bile prijateljske vezi še tesnejše, jc rekel kralj: — Mogočni sultan, dovoli mi izreči željo oziroma prošnjo. — Vse bom storil, kar je v moji moči. Vsi moji zakladi -o ti na razpolago. Vzemi, kar-kolj želiš. Kralj Ribani je pa odvrnil: — Po tvojih zakladih ne hrepenim, prosim .te pa, zao > vej svojim hrabrim podložni kom, da ne bodo zmerjali kr? stijanov, ki prebivajo v tvoji deželi, z grdim priimkom. — S čim jih zmerjajo? — Pravijo, da s*» krščanski psi. Saladin >e je zamislil. — Tvoja prošnja je upravičena, — je dejal. — Izdal bom povelje, da je tako zmerjanje prepovedano. Tod-i v zameno bi te tudi jaz nekaj prosil. — lil tvoja prošuja bi bilu T — Da pre poveš »vojim pod ložu i kom imenovati pse z imenom "sultan"*., Zagovornik .-e je odkašljal in pričel govoriti: — Gospodje porotniki, prosim vas, sodite milo obtoženca. Svoje dejanje je storil v pijanosti. Saj vendar sami prav debro veste iu vam. j«, iz T&stfic sUušujf znano, da pijanec ne ve, kaj dela. •'(31,18 NA B 0 D A"—Y6fi1 Saturday, Jannairy'28, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DA*L* 1x1 i "i ■ Ku II Kratita PneVna Zgodba |j KAKBL ClIALt PA PROFESOR JE IMEL PRAV BOJ 2 NERESCEM V GOZDU POD OBOL- NEM (k^poti svetnik lhu>clika je ui način. In naiirulil je mlade-il dna .duše x>vi uižil mlade u- m« ža kakor se "višji šarži" t ailnike. -tpodolii. Kadar j« debit nov prakti-| Ko je svetnik utihnil, je lio-kmiJ ji 'pisar službo v nje- raček luedoližno pripomnil: govern uradu, ga gospod svet-i tik ni sprejel preveč prijazno. In zakaj? Za'kaj je go-s|w>d svetnik sovrtržil uradniški naraščaj? Cisto preprosto zaradi tega, ker so se mladi u- da mu Horaček odgovarja. "Da, da, saj pravim, gospod pi fesor Horky je imel čisto prav.*' - ''K^aj pravite?'* je hlastnil gos>pod Hrusclika v domnevi. i : (lniki kazali pred njim z večji izobrazb«>. Alfr-olvirani pravniki, abitu-lijenti ali eelo diplomirani in-ženj*>rji, katerih je dane« v nra «lilt na pretek, -o mu bili trn v i»cti. Kajti dostikrat se je pripetilo, da >o ga 'v splošnem »nanju spmvili v ziidrego ali se za njegovim hrbtom smejali učenosti, ki si jo je nabral v treh razredih gimnazij*' in več ko 0*4**111 in dvajsetih letih pozabil. Podt bne zadrege mu niso delale r-ivili lais zato pa je >voje podrejen«' bn« prestan-ka mučil z nesmiselnimi ukazi. Menda vsakdo |mjziui kakega duševnega > i roma k a, ki je prišel |k> bouve kakšnem naključju na visoko mesto v službi in sedaj Inpinči mlajši in zmož-n"jšj naraščnj. Pred kratkim je prišel go->|hmIu svetniku v roke «pet eden t;ikih - pisar — absolvi-ran reab'e, neihrštudiran kemik Horaček. Ni bil marljiv samo v -v«»ji stroki, temvtč je |>ose-gel tudi 'po kmjigali iz drugih IMidroeij in si tako šii^l obzorje v svoji stroki in splošni izobrazbi. Kakor se dogaja pri s|M*-ob-nih ljudeh, rte je kmalu vživel v svoje delo. Bil je prepričati, da bo ifo-s|kmI Šef ž ti ji m zadovol.ien. Toda uštel se je. Gospodu Hru-sobku bi bil ljubši čim večji nevedne/., ne |mi takle m^lcbudni mladenič, ki je prekašal plitve du-ševne zmožnosti ^o.-poda svetnika, ki so je ž »njimi tako rad ponašal. Nekoč mu rnladi praktikant ni storil nekaj j»o volji. Stvar je bila v načelu pravilna, to-<1h «s:os|Kxt svetnik jo je hotel imeti na *voj stari, predpotop- 44Da je imel profesor Horky čisto prav." "In kaj je dejal?" je vprašal gospod svetnik ve* pot an od jeze. Toda Horaček ni črhnil nobene 'VHČ. •Podobni »prizori so se ponavljali, kadarkoli je svetnik ukazal nekaj nepraktičnega. "Kaj vraga je rekel ta protV->or?"se je togotil -vet ni k sam pri M'bi, kadar je Horaček im znani nač^j v«zdilmil. To*la zaman! Kadar j«* go-s,|m»»I svetnik mučil ipraktikan-ta, j»' moral slišati vedno isti pristavek: "R*>-. profesor Horky je imel prav!" Ž*' desetkrat je .sklenil, da bo Horačka rajši pustil na miru, samo da mu ne !>o treba poslušati njegovega vrvnega V7.ililian.ja; t(nla sčasoma je pozabil na -voj -klop iu moral je znova poslušati neuniljive besea nam prihranita nepotrebnega dela In atroAkov, V a« prosimo, da skušata naročnino pravočasno poravnati Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vaiem kraju all pa kateremu lamed zastopnikov, ko jih Imena ao tiskana rdtMtari črkami, ker no upra'-t-R*DO: Pueblo. Peter Culi«. A. SaftM Walaenburg. M. J. Bayak INDIANA: IndianapoUa, Fr. tapntf ILLINOIS: . iJblogjps, J. itwfc Clear«, 4. Mrtjiup tChloago, Olwrt , In IlUnolal JoOet. Jennt« Bambk-fc La Mali«. J. »palica Ma*Mtafe. Frank Aagnatta North OMrago la -Wanfcogan. Marte* • ki ARI LAND: * ** KlianMtr, Fr. Vakvivw Uit »MAN: » > Detroit. L. nullf UlNNRHOTA* \ r OhiabuUa. rry»^wrt>, J. \jumafm Kly, Jan. J. i|i»l ., . .Uilhstt, Louta Varni MlNMag. i«te Poete ' Virginia. Frank ttrvatk* . MONTANA BotBMlHp. M. M Panlaa NEBRASKA: OHIO: i Barberton. Frank Trefan Cleveland. Anton Bobek- Chna. Kar-IlUgnr, Jacob Baanik, Job« Biapnlk airnrd. Anton Nagoda Lorain, Louia Balant, John Komte Yooagatown. Anton KikaU OREGON: Oregon City. J. Kobbu PBNNSTLVANIA: Benaemer, Jobs Jernlkar Bvongbton, Anton Ipaaac Conama ngk, J. Araa#ree Coverdale In okallca. Mra. Ivana Knpnlk Hl . .„ „ Kapert, LmLm Ba>iilH . > FnireU.«Jerry Okorn , \ ». a Foreat mty. MMb Kteli Fr. ^todjdkar Greenalmrg. Frank Jk»rnk Haver City, Kr. Jtoracbak Jkiknatwmg, Jil|jjod Hrur^iiLu • jo best?« odšel takoj po uradnih urah ^oa^tilno, da ti poplakne jt*zo. V u«*>ih «?o mu nepreiitiiouia brnele tiste osovražene besede. Kaj neki je rekel ta elovtik! Ne vem, kaj bi dal, samo da bi prišel > t vari do dna. Zatopljen v misli je zdajci za^li>:sl natakarico, ki je klicala: **Gospod profesor, gospod Horky, tobačtiico >te pozabili.'* ^.Gospod prot\vor Horky."j je poskočil Hrusclika. ProfVsor Horky, star belu-las j^os|kkI, se je obrnil in zavzel, da ,j*a kliče dvoje jela-ov. eden znan in eden jneznan. Vzel chI natakarice tolmenico 5n vprašal ,u;ospoim, tako prijazni in povejte mi. kaj -tt* lako pogosto pravili — toda zHo ]»<»-if<>>to — i-vojim neetice^n, da >»► si vsi zapomnili.*' ''Kaj bi. dal sem jim nekoliko dobrih nasvetov za življe-nje. ^'Vierjainem, i^os]kmI ]>rofe-sor. toda nekaj prav posebnega ste jim morali pripovedovati. da se jim je naravnost vcepilo v spomin."' Profesor Horky sr je malce zamislil: "Alia, že imam. Veste, irospnl. — prosim, ne vem, kako naj vas imenujem ..." 4'Svetnik Hrusohka." . . torej ti naši fantje, gospod svetin i k. so preeej nadarjeni. samo vcasi so me jezili in niktlar niso hoteli ubogati in takrat sem jim ponavadi dejal. 4Fantje, fantje, zdaj nočete 11-bo*ra«ti mene. svojega profesorja. tiMla počakajte, boste morali ubogati še marsikaterega tepca in idiota." Gos|K»d svetnik je obstal kakor prikovan in preden se je za ved i'1, je bil profesor Horkv že davriio zunaj. Mraz iu pomanjkanje živil sta priznala v začetku januarja divje prašiče celo v bližino vn»si na levem savskem bregu, kar se zgodi redkodaj. Par divjih Hvinj so sledili okrog .lesen ja in Sli vile pri Vačah. Večja družina divjih prašičev pa se klati 11a pogorjih na desnem savskem bregu. Ce-tvorieo so o'paczili med Obol-nim in Prežgan jem. Z Obol-nej^a je prišel v dolino postst-nik Toife Bučar, ki je z bratom Jt žetoni čuvaj v revirju znanega litijskega lovca Boriška. Revir obsega kakih H.(HH) ha trebeljevske občine in semkaj pridejo skoraj vsako leto divji prašiči, ki najdejo dovolj kostanj:;, želo la in žira, pa tudi dovolj miru. Brata Bučarja sta zasledila LONDONSKO PRISTANIŠČE ZAKLADNICA SVETA. Pred 500 leti se je odpravilo majhno krdelo junaških ]>o-morščakov ,v siromašnih barkah, da si kot prvi trgovinski pionirji Anglije priborijo svetovno tržišče. London, ki j«* po svoji naravni higi ustvarjen za to, je bil že v rimski ddbi i|»ristani-ško mesto, a ta iltrgovska pu-^tolovišeina" je prvikrat }>o-nt»sla ime mesta v najoddidje-nejše kraje sveta in je |x>vzro-čila da je postalo ime London svetovni .pojem. Odtlej izhaja dvig te prestolice, ki do sedanjih dni še ni nehal rasti. iKako je naraščalo mesto London, tako se je razvijalo neprestano, a brez vsakega načrta tudi londonsko pristaiui-šee. ('im je kazala potreba, se je razširilo, vse naprave so bile zgrajene le s proti za trenutno potrebo. Xa-vzlie temu je Iaui-don največje pristanišče sveta celo Xew York ga ne prekaša. Letos so določili za razširjenje pristanišča 12 milijonov funtov. Žerjavi so na električni pogem, skladi^a so preurejena. Tu je blago iz vseli . delov sveta, in od tn ga razpošiljajo po vsem svetu. Gd Grenlandije do tropskih krajev .je vse v toll skladiščih zastopano. Tu dobiš maiiagoni rz Afrike in Houdorasa« dalje cedi-o. le-eko an rožnati les i-z najodda-ljene.|Hih krajev; zraven f>a marmor izFerrare in dišave iz Vahoda. Tu so dišave iz A-rabske in nojeva peresa iz Južne Afrike; indijski, kitajski čaj in čaj iz Cevlona polnijo skladišča. Samo čaj v teh skladiščili je vreden 200 milijonov fuwtov in predstavlja 90 (Nadaljevanje na 4. str.) starega jjtasitega -amca. Povabila sta sosede. Le nekateri s«> bili oboroženi s puškami, diugi so zavihteli 11a ramo sekiro ali kramp. Jože Bučar je prvi opazil zverino in ji izgnal (strel v prsi. Dobro je zadei, toda črnuhar se je same stremel kakor jx>ščcgetan. Krvuiva sled je kazala *zii zverino. Mirno je ždela v vejevju nizkih smrek in hropela. Jože je oddai še en strel, toda krepka zverina še ni bila pokončana. Z dolgimi čoka ni je besno navalila na ljudi, ki so jo s sekirami in krampi pokončali. To je bilo nekaj za vso sosesko. Kakor >0 ugotov ili lovci, je bila ta zverina pred leti m«>č-110 obstreljena na zadnji levi nogi. Strel je razbil kosi. toda rana je z-neelila, le noga je bila za p:'d krajša od zdrave. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, 111 postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Visite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. Merjasec je torej -«-pal «lo j«' zadnje ure. Tolital je nad 120 kir. Bučarjevi >0 ira raz sekali, nekaj so ga pojetlli -a mi, nekaj sosetlje. ALI ste že naročili i ^*' Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939? Poučni spisi: AHNS NEW AMERICAN 1NTEKFKETEK. — Trda rez. 279 strau1 Cena $1.10 lična knjiga u Neince lo u ooe. ki no Dem Kine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCl. Spiaol Hew. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis [M>saineznlb držav; priseljevanje Slo-- vencev; njihova dro&va in U- lar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega ilvinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO OKHIDA DO BITOLJA. I«" atranl. Zanimiv potopis • slikami tiatln krajev nato stare domovine, ki «u Slovencem le malo anani. Cena 70c. GOVEDOREJA. Hpl«al U. Legvart. 143 strani. 8 slika"*' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju ln svesdosnan-stvu. Cena 50c. KOKO^JEREJA. Si»sUviI Vsle.itln Kazinger, M strani. Cena ttdoves .... M BroA. .... JI KRATKA SRBSKA ORAT.^TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZOODOVINA SLOVENCEV, ' HRVATOV IN SRBOV. 95 atranl. Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbaal.) Vea. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 1X1 str. Cena 50c. KUBIČNA RACUNICA. Trda vek. 14« -te. Navodila sa Izratuuanje okroglega, /eaasa-ga in tesanega lesa.' Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil sa kuhinjo ln dom. ' Cena 50c. MATERIJA ta KNERtiUA. Spisal dr. U?o Cer-melj. 3 slikami. 190 stran' Nauk o atomih, moiekullb In elekUanlb. Poljudno pisana razprava o lzaieukia uodenw ananostL Cena $1^5 MLEKARSTVO. Splaai Anton Pevc. s slikami 168 strani. Knjiga aa mlekarje la ljubitelje mlekarstva ■P1®11* Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nejnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NA KO O. Ki IZUMIRA. Itn sir« ul Poljuden i»r>is naJsevi-rnrjHcga narods na svatu. tuesove fiege lit cavsde. Cena 40c. NASE ŠKOIHJIVK ŽIVAM v POI>OBl in BESEDI. Opisal Fr.:m Erjavec, 1 k t ran L BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J5H »trani. Vez.. Knjiga j«- naiucnjeu:i v |»rrl vrsti 7a stavimo, umetno in strojno kijučavuičarstvo »«r iele-soiivar>tvu. Cena $2.50 OI>KRITJL AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije deli: lt<—, 141. 133 strani. Cena mehko ve» Poljuden in natančen opia tKlkritia novega sveta. S|»ia se Cita kakor aanimiva povest ter je sestavljen i>o najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trrta vea. Jal «tr... Priročna knjiži«-«, ki vsebuje kar Je pri nakupu in prodaji i«otrebnu. Cena 75c. PROBI^EMI SODOBNE FII.OZOKIJE J Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo [triitonaT-anio vsakomur, ki se hofe seznaniti z glavnimi čr«ami sodobno filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. . j 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. Cena $1.50 SPOMINI. Jože Lavtiiar.) *J43 strani. *i\ V tej knjgl otaja naS znani i>otoplsec župnik Ijtvll^ar spomine na svoja brezAtevllna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena broš. Cena 50c. SLOV. ANULE&KI IN ANULE&KO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAK. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemško-slovenski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemškega jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO, »pisal dr. Franc Veber. 352 stranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe. Cena broS. (Jena 5QC, VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretno- T* stl; burke ln šaljivi poskusi: vedeievalna tabela ; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strani. Knjiga Je izšla t založbi Vodnikovo drufbe ter vsebuje življenjepise moi. ki so s svojim delom privedU slovenski narod la suženjstva r ■vobodo- Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Zanimivosti Is ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike sapo roški h kozakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. «2 strant Cena 50c. VERNE DUŠE V VICA H Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Sf ■den najboljših spisov francoskega mojstra. vseU la našega kmetskega ftlvljenja. VOLK SPOKORNK (spisal Frane Meftks; • ^^ml}.............................. fl.M Trda vea.......I.Z9 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____Ne SOP*". Saturday, January 28, 1939 ILDVENB TYUGOSIiAVT DAILT SI F.HF.RNI ::oor >000 včasih greši. Razne vesti O D ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "QLA8 NARODA" PRIREDIL L TL 1 41 ==- Ob taki priložnosti je sedel v svojem naslonjača, je ža-rečih oči gledal mr strop in je vedno z roko pošiljaj poljube. Tukaj mu tudi nikdo ni mogel braniti, da je govoril predse nežne bewede. Nikdo ga ni sfišal. Kajti govoril je popolnoma tiho, mati je bil«* v kuhi nji, oče pa na izprehodu. Zato fei je mogel Hans Roland domišbljevati, da je (popolnoma sam s predmetom svoje ljubezni. Kajti, da Gundo Bertramovo l.pubi, to si je že davno .prisma l. Celo načrte za bodočnost je pričel kovati. Kar ji je mogei nuditi, eioer ni bilo nič sijajnega, pa vendar popolnoma sprejemljivo. Imel je arečo. Onemu gospodu, čegar tožbo za ločitev zakona je vodil, je zelo ugajal in je znal ceniti njegovo zmožno« t in wpretnofr t. Bil je ravnatelj neke velike akcijske družbe, ki je, ker e je zadnje čase zelo razvila, potreboval tpravnega svetovalca. Tako vpraša Hansa, ako l»i bil pri volji prevzeti to mesto in Hans je prijel z obema rokama. Pa- tudi še več drugega veselega se je zgodilo. Pravni zastopnik neke velike založniške tvrdke 'zaradi bolezni ni niogel več opravljati svoje služfce in je na to mesto priporočil Hai**a Rolanda. Pa dobil je" tud: nekaj novih klijentov in tako je mogel Hans računati na zadostne stalne dohodke Da se bo ipa to od leta do leta povečevalo, o tem je bil Hans prepričan. Od svojega bogatega strica tedaj ni bil vee toliko odvisen in se mu ni bilo več tr«"ba raiv- nati po,njegovem povelju da po j»oe bogato nevesto. S trojimi stari-ši se bo že pobotal. Za to s velikim zaupanjem gleda v bodočnost in si trdno domišlja, da mru je poznanstvo z GutkIo prineslo srečo, kajti od onega dneva je v svojem poslu opazil, tla se je vse obrnilo na boljše. Gospa Rolandova stopi v sofbo, ko .njen sin ravno veselo in živahno tiho poje neko pcecm. **No, danes pa si dobro razpoložen." 4'Saj sem tudi, mati, in imam tudi povod za to." In pripoveduje ji o svojih uspehi h, ki jih je dosegel. "Ln za vae to se i matu zahvaliti svojemu dekletu," konča svoje poročilo. "TVojemu dekletu? Kaj |ia naj to pomeni?" "Da, mamica, mojemu dekletu. Odkar poznam to dekle, se je vse obrnilo ina dobro in urspeh." 4'Toda Hans, memda vendar nisi zaljubljen." "Zaljubljen, mati? Pa še kako! Zaljubljen, to ni pravi izraz. Vsh»d ljubezni sem popolnoma neumen. In to dekle bo moja iena." Dofcro je bilo, da je bil za gospo Rolandovo ravno stol, ker bi drugače od strahu prav gotovo sedla na tla. "Hans, mislim, du< si nekoliko ponore L Sedaj pa mi enkrat pametno ipovej, kaj je praivzaprav s teboj." "Torej popoliiottia pametno, mati, zaljubljen sem, se bom kmalu zaročil in nato ožeinil. Razumeš, mati?" ?????? "Vidiš, mati, tako je. Taki so slednjič gospodje sinovi. Je krasna stvar i ca sladko, zlato dekletce in pri tem dobra in konajžna. Za ^eboj ima že mnogo grenkosti in se je morala 8 svojim bratom prebiti skozi trdo mladost in pomanjkanje." In obsežno ji pripoveduje, kar je vedel o Gufndi in njenem bratu. Tudi r:e putdi, da bi obveljalo materino oporekanje, češ, da je stric zahteval, da si izbere bogato nevesto. In četudi mati pokaže malo no vol je, dra je njen sin na/pravil veliko neumnost, da namerava poročiti revno dekle, jo je navdušeno pri povedo van je njenega do ušes zaljubi jne ga sina tako ganilo, da ee je že odločila, da mu bo po-nnagala proti očetovemu odpoi^ in še posetmo proti težkočam, ki mu jih bo postavili prrti noge njegova bogati *trie. Slednjič pa hoč«? mati vse natalnčno vedeti o mali Gundi, ki je, kot je Hans povedal, brez matere in vsled tega v svojem ^rcu nosi močno hrepenenje po gorkoti materinega' srca. Mati hoče o njej prav vse vedeti: o barvi las in oči, o visokosti »n "za. njeno ime. Toda sin jo v tem zavrne. "Se ne Vtie, mati. Ime ti bom pozneje j>ovedal, kadar bom ž 11 jo popolnima na jasnem." "Kaj, ali se nisi na jasnem?" "Ne mati; samo potrpi; vse bo lopo prišlo." Nato pa dba prisluškujeta proti stropu, odkoder je bilo slišati ropotanje pisalnega stroja. "Vidiš, mati, sedaj za svoj kruli dela celo v nedeljo, samo da b! ne bilo treba živeti z bratovim denarjem. Pridno in junaško dekle!" Zatem pride tudi oče domov in takoj se spravi »nad sina. Vedeti hoče najnovejše o njegovi pisarni, kdo #0 novi klijenti, katere tožbe zastopa, in tako dalje. Hans Roland mora očetu polagati račune in svoje ddkle nad seboj pozabiti. Gunda med svojim delom tudi mnogo misli. nanj. Toda, ko bi vedela, da jo Hans spodaj že začel odstranjevati zapreke^ ki so Male na poti njuni zvezi, tedaj bi bil njen obraz še mnogo bolj brez skrt>i.. Rudolf Werder, Jo«na in Gunter Bertram so se zopet vrnili v Berlin. Gunterju je bila odkazana soba, v kateri je tanovaU njegova #*>stra za 6asa njegovega bivanja v St. V*S,ed ]epe ol,co,ice' ki & bila lcr»a, kot pa jo je videl Gunter, je bila njegovo življenje tako jasno in prijetno, oa se mu je žalovanje po »t. Moritzu kmalu poleglo. Samo njegovi odnašaj i do Joane 90 ga skit>eli, toda upa, da< bo tudi v tem našel pravo pot. Rudolf Werder je takoj po svoji »vrnitvi pričel Gun terja vpeljavati v svoje posle. Četudi je Gunter tekom počitnic »vrSd mnogo poelov, je vendar še ostalo mnogo nerešenega in tedaj mora Wenderju pri tem dehi pomagati in skončati. Vsako pretečeno leto pomeni kovček pridobljenega življenja. Večno s.nujoča narava polaga pred človeštvo sliko na*ti in zorenja v posebni pisavi, ki je najbolj razločno vidna na pre-žaganih deblih; v Iptnih krogih ali "letnicah." Prvi fcl>s lesa, ki ga vzamemo v roko, je pkan listina katerem j« zaznamovana .pretekla dofce, jJa ne sa*ao to. Pravi prijatelj narave more i,z teh letnic tudi razbrati, kakšna «o bil^ pretekla leta. dobra, bogata ali skopa, trjpki. ali z ledenomrzlimj zimami, snJia ali deževna. Debla, ki ležijo pred žagami, ali na kolodvorih čakajo na prevoz in nam kažejo svoje tope, ravno obraze z jeznimi obroči okrog stržena v središču — je v teh deblih 'kronika narave za desetletja in stoletja nazaj. Drervesa, zlasti iglavci, imajo posebno svojstvo, da si znajo svojo leseno snov pomnožiti in ohraniti. Nekemu okroglemu jedru v središču je dana neke vrste večna mladost. To je vrsta samih živih kroglic, ki se živahno razmnožujejo in neprestano nastavljajo okrog sebe j*»|e obroče. To dogajanje pa ma^topi samo takrat. kroge, letnice. Vsako leto položi k prejšnjim šivom apnenca novega, ki je njen najzane-slivejši rojstni list. Ribe vrsto pomladi pišejo po avojem telesu z zaporedno nabranimi lupinami. Le tako se more v nekaterih vihnikith ugotoviti, da so na' primer nekateri kapri že po sto fet ^tari. Polž beleži zgodovino svojega ozkega življenja s tankimi i n ^krogli-mi črtami pp svoji hišic. Palma poznavalcu narave pove že na prvi pogled,, koliko je stara. V vsakem poletju si ob vrhu nabere nov venec listov, ki «&i- cer v ka-snejših letih ovenejo'Zorko Preknree—15 SAMOSPEVOV PEVSKIM ZBOROM 1'ETKK JKKKIt: iVliu mža ; VASILIJ M IKK : Fotlokniea........J50 ZORKO PRELOVKC: Ko so fantje proti vasi «li_____2$ L«e enkrat Se .................'jO Slava delu ..................JS9 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples .......35 POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KAT.IJŽ, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rm Mfld ŠEST NARODNIH PESMI za mo- L ski zbor ....................J56 ŠEST NARODNIH PESMI za Me-sani zbor ....................M NOTE ZA KI.AVIR Ali HAR- MONIKO in odpadejo, ostanejo pa brazgotine, ki so lopo v krogih nabrane po vsej višini debla. Vsak laliko na oči izračuna, da je ta ali ona palma potrebovala 60 ali 80 let, da se je povzpela tako visoko. In tako gre v vsem stvarstvu; bolj ali manj očitno vsako žrvo bitje na svojem telesu piše svoje pomladi. Le človeku čari priv^jjjaša, da ne riše po telesu takih obročev — morda zato ne, ker se na približno sedem let obnovi ves celični sestav in ker sploh »nima tako za glas a klavirjem..........L25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L— Franc Venturlnl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV...... Ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. Moški zbori OSKAR DEV: Rareii-a: C »j, moj šocel je nov ; Kam mi, fantje, drev v vas poj-demo ...................... OSKAR DEV: .Srečno, ljubca m«ja; Ko ptiči-ca na tuje gre; SoČ-i; Moj očka 'ma konjiča dva; I>ol»iv sem pisemce; Slovo; Je vpihnlla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (!*■!»»kranjska. ..20 Vso noč pri i>oto<-i ............ Jar jeva ......................'55 Hodi Micka douio; Kaj drugega hočem; Zdravica .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMIXG: Vetrič; P« *radiui ...........30 FERDO JUVANEC: ......................... Slovanska -............ .65 M SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA................. JSi PO JEZERU KOLO ________________________ _ _35 BARČICA MLADI KAPETANK ____________ J&5 OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ .............. jj IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) -5« Orlovske himne (Vodopivec) .................50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) .....................................................30 V pepelnieni noči, kantata za sole, ibor in orkester. (Sattner).... ji0 Mladini, pesmi za mladino 8 klavirjem (K. Adamič) .....................e« Dve pesmi. (Prelovee) za moški zbor in solo.................................20 — Naši himni, d v oglasno .........................................25 Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................................M kri zapihajo pomladanski ve- matematično urejene rasti, ka-trovi in jian velika vlaga da ntaiževnost in sokove. Tedaj tvorijo »velike in prožne celice, ki so z rastjo vedno bolj okrogle, ker od vseh strani druga na drugo pritiskajo. V aprilu in maju se pričenja ta sveža rast lesa, ipa tudi v poletju povsem še ne preneha. Le celice so v poletju vedno manjše. Njihovo tkivo je gostejše, ker drevesa v poletni suši nimajo vec toliko sokov. V poznem poletju se to notranje debele-nje debel popolnoma ustavi. Naslednje- leto pa se s pomladjo znova začne in zbere nov krog. To je vsa skrivnost letnih o-bročev ali letnic, ki jih vidimo kor je lastna rastlinam. Človek le gleda in opazuje letne obroče in njihovo zakonitost na ostalem 'ŽFvem stvarstvu. Ta zakonitost pa ni zemeljska, ampaik kozmična, Kolesce v v sem irskem načrtu Stvarnika. Poseben y>oložiaj zemeljske osi, ki ni posledica zemeljske zgradbe, anfpak je zemlja tako položena od Stvarnika izven nje, ta poležaj daje letne čase; mile pomladi, vroča poletja, pojemajoče jeseni in mrzle zime — v neskončni vrsti, 'vedno po istem redu, stoletja in stoletja. S to vztrajno vreto letfniih časov pa se v vtjem Stlem stvarstvu življenje prebuja in zamira, sledovi pa ostanejo v deblih, na hišicah polžev in šekoljk — iu človek jih opazuje in šteje. Ce os zemlje ne bi bila nagnjena, bi vsega tega življenjskega vala ne 'bilo; »lininil»!Mi|t„„tii.HUl|li„ln.!l||ui, BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c ■ poitmno vred. "Glas Naroda" 216 Wert 18th Strt* VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENK PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. SIC W. tftb St. New ¥«rk, N. V ZA TAMBI RICE: NA GORENJSKEM JE f^LETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tainburice, zložil Mar ko Bajuk .............. Slovenske narodne pesmi za tambu-raški zbor (Bajuk) ................ Bom Sel na planince, (Bajuk), podpuri ................................. 7R .75 ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki _ (Koželjski) ....................................2_ ZA KLAVIR: Buri pri'" ? M'-,V z,iirzlih sibirskih popije angleški narcxl. Statis- t,eh do današnjih ča- tike »so pokazale, da je po-vprečno |K) 16 milijonov smotk in cigaret v teh skladiščih. Da se je trgovina s krznom tako visoko povzpela, saj je tu za milijdne funtov ikažuhoviiiie qz Kanade, Aljaske, in Sibirije, je prepisati dejstvu, -da se je industrija s kožuhovtinaini po večini preselila v London. Trikrat na leto zaseda mednarodna borza za krzno: poslopje *toji le za lučaj od katedrale sv. Pavla. Na borzi o«lločajo ic? cenah, ki jih bodo morale razne p7ru|»e 3z vsega sveta plačevale za kreno. Svila iz orien-ta v vrednosti za milijon funtov in najdragocenejše, na roko narejene preproge, ki stane ena od njih tudi 4000 fun-»tov. sov. Kipci mali kov. ki jih na tiso<"e izdelujejo "iia Ja|>un-skem in celo s-tarop^rzijske in mehiške rokopise .dobiš tu, kar na novo poči vi ja ine^lnciirodiiri umetnostno trgovino. osvečene svetnikom ponioiiščakov; tako so tu cerkve sv. Nikolaja in sv. Klemena. Na dobo pomorskih razbojnikov Opominjata "O-lK'šenjaški tr^"* in 11 Kraj vislic. ta" je dokaz, da je bil London šča. KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW:? I. februarja: iH'tulsrhland v Hamburg 4. februarja: Con^e dri Savoia v Genoa Aquitauiu v Cherbourg Itoiua v jših «l»'lov sveta, in ljudje so dejali, da .-o v Londonu .prispeli na konec sveta. 4H