Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. julija 2020 - Leto XXX, št. 30 stran 2 Paut za düšo Nenavadna situacija postavlja organizacijo pred nove izzive stran 3 S51ZO stran 5 »Človek doma, kaulak rama vsikdar nika dela ...« stran 9 2 Paut za düšo Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci že sedmo leto organizira romanje za Porabske Slovence na Triglav. Letos prvič organizaciji pomagala pa medije obvestila, v petek je od Trojan do Pokljuke trideset kilomejtrov dolazopojdla z nami. V srejdo rano smo se napautili od Maloga Triglava v Andovci sta pri toj nejmali brigi kak soorganizatorki na pomauč prišli Zveza Slovencev na Madžarskem Triglav je simbol, šteri združuje ves slovenski narod, tak tüdi zvün meje živejo Slovenci, zaved- Na pauti prauti Kredarici Vrejek Triglava se je skrivo v gausti megli, veter je briu, ledene snežinke so pikale obraze kak igle pa Državna slovenska samouprava, pa nej samo moralno, finančno tö. Dosta je nam pomago Generalni konzulat RS V Monoštri tö. Generalna konzulka Metka Lajnšček je nej samo v ni Slovenci, steri se trüdijo ostati za Slovence. Z drüge strani je tau edna lejpa paut za düšo, gde pozabiš vse brige, nika drügo nega, samo ti, paut pa cilj. Dostakrat se pravi, ka važna je paut, nej samo cilj pa tau vala za našo romanje tö. Vseeno, kelko kilomejtrov zopodiš, po raveni deš ali samo v planine, zato ka več ne ladaš ali nejmaš časa. Važno je tau, ka z vsakšim stopajom, ka si ga napravo, pomagaš skrajej pridti našomi cilji, pridti na Triglav. Srejdo 15. julija ob sedmi vöri so se iz Andovec od Maloga Triglava začnili prvi stopaji proti velikomi Triglavi. Trinajset pohodnikov, Porabcov pa Porabk se je napautilo na tristo kilomejtrov dugo paut. Prvi den, devetdeset kilomejtrov, do Ptuja smo mogli pridti. Tau tak leko napraviš, ka tri skupine dejo v štafeti, po etapaj, vsakša dnevno trideset kilometrov zopodi. Tau se ne vidi tak dosta, samo gda že več dnevov deš, te tak fizično kak psihično te zmantra. Prvi den smo še friški bili, po raveni smo šli, zavolo tauga smo pri časoma prišli ta, gde smo prenočišče meli, v drügi dnevaj je žau, nej šlau tak gladko. Velke težave smo meli s tejn tö, gda smo vömerili tau, kak daleč mora edna skupina titi. Zato ka smo vsigdar po mali potaj odli, gde nega prometa, zavolo tauga te poti nej zemljevid pa nej navigacija nejsta kazala. Logistika je taka bila, prva skupina je štartala, druga skupina se je deset kilomejtrov naprej odpelala, tam so njali bus pa so tadale že pejški šli. Tretja skupina se je z drugim busom dvajsti kilomejtrov pelala pa odtistec je šla pejški. Prva skupina je po deseti kilomejtraj, gda je do prvoga busa prišla, skončala prvo etapo pa se je pelala naprej pred tretjo skupino. Druga skupina, gda je svoji deset kilomejtrov dolazopojdla, je pri tresti kilomejtraj vzela drügi bus pa se je znauva naprejodpela, tau se je tak vrtelo trikrat na den. Bilau je tak, ka smo nej najšli busa, sploj tak, če smo mimo zavozili v kakšnom križišči, tašoga reda smo plus kilomejtre redli. Dosta smo bili vanej na poštijaj, ka je nevarno bilau, nej samo zavolo motorov, autonov, najbola za biciklinov volo, stere ne čüješ, pelajo se pa stau na vöro. Dosta prijaznoga lüstva smo spoznali med potjov, dostakrat so nas povabili domau na kavo ali na kakšno pijačo. Bilau je tak, ka smo že fejst žedni bili, gostilna pa dva kilomejtra kraj od pošti- je na brgej. Ka leko tašoga reda delaš? Probaš staviti avto pa ga zaprositi, aj te odpela ta pa ranč tak nazaj. Dosta šanse nejmaš pa venije, steri zdaj že sedmič pomagajo nam pridti na vrh Triglava. Naslednji den, v soboto zaranka smo štartali pa kauli tretje vöre Prvi den smo prišli do Ptuja itak se je nam posrečilo, depa k taumi srečo tö moraš meti. Avto, steri se je stavo, je vozo saused od Slavka Mežka, steri v Kropi žive pa dja ga dobro poznam. Nej je bilau vse lejpo pa dobro, dosta taši živčni šoferov je bilau, steri, če so zavolo nas kraužiti ali stanti mogli, tak nagnauk so začnili traubiti (hupati). Drugi večer smo na Trojanah prespali, smo prišli do Krederice. Vreme je lejpo bilau, malo oblačno, malo je rosilo, idealno za pohod. Depa potejn se je vrag skazo, gda smo se kreda dejvali, ka demo na vrh, gnauk samo veter začno fuditi pa dež se je püsto. Vodniki so prauto vreka kazali, aj gledamo, kak tam snejg de, od tauga so se edni malo prestrašili, sploj pa te, gda so še prajli, ka vrkar je že mraz Srečni pri Aljaževom stolpi gde nas je velko presenečenje čakalo, ka je nas ministrica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch gorpoiskala in s svojimi lepimi besedami še plus energijo dala nam za paut pa za vzpon na Triglav. Tretji večer smo do Pokljuke prišli, gde smo končali svojo ravensko paut, tü sta se od nas poslovile generalna konzulka Metka Lajnšček pa predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács. Tü so nas že čakali člani Združenja vojaških gornikov Slo- Porabje, 23. julija 2020 pa led. Zavolo tauga smo se tak odlaučili, ka samo pet nas de šlau, tisti, steri so bili pripravleni pa majo kondicijo. Še tak sta, hvala baugi, dva tašiva bila med nami, steriva sta prvič bila na Triglavi. Tak ka veter fudo, zmrzavalo, snejg je pa tak obraz briu, kak če bi te z iglauv pikali. Depa prišli smo gor pa smo znauva vöpotegnili pred Alježevim stolpom, kak dotejga mau vsigdar, napis Porabski Slovenci. Karči Holec 3 Občni zbor ZSM Nenavadna situacija postavlja organizacijo pred nove izzive Zveza Slovencev na Madžarskem je sklicala svoj občni zbor 10. julija v Slovenskem domu v Monoštru, saj so se do takrat že toliko in Aniko Wachter Csicsai) je občni zbor prisluhnil dopolnilu poročila predsednice ZSM Andree Kovács o delu organizacije v Predsednica ZSM Andrea Kovács sprostile omejitve zaradi epidemije, da je to lahko naredila. Seveda so organizatorji upoštevali nekatere osnovne varnostne predpise (upoštevanje razdalje in zagotovitev razkužila). Od 116 članov Zveze jih je do začetka občnega zbora prišlo 39, to je 34 odstotkov, kot je ugotavljala sek- letu 2019. Poročilo so člani občnega zbora predhodno dobili tudi v pisni obliki. Predsednica je med drugim izpostavila, da je Zveza Slovencev na Madžarskem v skrbi za narodnostni obstoj slovenske skupnosti tudi v letu 2019 izvajala vrsto aktivnosti. Koordinirala je Občni zbor glasuje; prva z desne strani Metka Lajnšček, slovenska generalna konzulka v Monoštru retarka Zveze, Nikoletta Vajda Nagy. Prisotne je opozorila, da morajo zaradi nesklepčnosti počakati pol ure, ko bo občni zbor – na podlagi zakona o društvih – sklepčen, ne glede na število udeležencev. Občnega zbora se je udeležila tudi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Po opravljeni administraciji (občni zbor je za predsednico delovnega predsedstva izvolil sekretarko Zveze Gyöngyi Bajzek, za zapisnikarko sodelavko ZSM Brigito Korpič, za overiteljici zapisnika Margito Mayer Gašpar delovanje kulturnih skupin in organizirala različne programe za porabske malčke, osnovnošolce, dijake ter odrasle. Prav tako je sodelovala z drugo krovno organizacijo, Državno slovensko samoupravo, in s slovenskimi društvi v Porabju, Sombotelu in Budimpešti. »Naše najbolj pomembne naloge so povezane z ohranjanjem slovenskega jezika in kulture, bogate kulturne dediščine ter razvojem gospodarstva v Porabju,« je izpostavila predsednica, ki je naštela tudi najpomembnejše prireditve Zveze v letu 2019 (slovenski kulturni praznik, predstavitev raznih knjig, predstavitev filma Oroslan, Teden otroka v porabskih vrtcih, prireditve »Obujamo dediščino«, mednarodna likovna kolonija in mednarodna (koroška) likovna kolonija mladih ter božični koncerti in miklavževanje za otroke oziroma prireditve za ohranjanje porabskih šeg in običajev, kot so »fašenki« in Vražja noč). Posebej je omenila pomembnost porabskih amaterskih kulturnih skupin: »Za ohranitev slovenske identitete v Porabju ogromno prispevajo porabske kulturne skupine, kar je zasluga članov desetih kulturnih skupin in njihovih mentorjev. Gre za ljubiteljsko kulturno dejavnost in skupine, ki ob ohranjanju ljudske kulture ter ustvarjanju kulturnih vrednot prispevajo tudi h krepitvi jezikovne identitete in narodne zavesti Slovencev na Madžarskem. Kulturne skupine so v lanskem letu opravile več kot 80 nastopov na Madžarskem in v Sloveniji. Zelo smo veseli, da je spomladi leta 2019 nastala nova otroška pevska skupina Seniške sinice, ki deluje pod okriljem Zveze. Mentorica skupine je postala Julija Fajhtinger, glasbena pedagoginja iz Murske Sobote.« Predsednica je spregovorila tudi o pomembnosti časopisa Porabje, ki že 29 let izhaja neprekinjeno, in o dveh podjetjih, ki jih je ZSM ustanovila (Porabje d.o.o. in Razvojna agencija Slovenska krajina). Poudarila je, da se ZSM povezuje z ostalimi slovenskimi organizacijami v Porabju, kakor tudi z zamejskimi skupnostmi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. »Zveza Slovencev na Madžarskem s svojim delom povezuje kulturne, gospodarske, izobraževalne, športne, medijsko-informativne in druge organizacije ter dejavnosti in jih v duhu vzajemnosti podpira,« je povzela predsednica Kovácseva in prosila člane občnega zbora, naj sprejmejo poročilo o delu organizacije v letu 2019. Občni zbor je poročilo soglasno sprejel, kakor tudi poročilo o gospodarjenju ZSM v letu 2019, saj je računovodkinja Brigita Korpič izpostavila, da organizacija ni imela finančnih težav, za kar se lahko zahvali predvsem podpori iz Slovenije (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in JSKD). Pri finansiranju z madžarske strani je izpostavila časopis Porabje, ki je dobil večji del svojega proračuna od Urada premiera iz Budimpešte. ne šole itd.), potem ni nesorazmerja, saj drugo organizacijo, njene institucije in dejavnosti večinsko finansira Madžarska. Klara Fodor, predsednica DPSU, se je zahvalila za pomoč Zvezi, kakor tudi osebju Slovenskega Računovodkinja ZSM Brigita Korpič Pri obravnavi letošnjega načrta dela in proračuna se je izpostavila predvsem nenavadna situacija zaradi epidemije, ki je organizacijo postavila pred nove izzive, saj delovati online ni običajno za organizacijo, katere delovanje temelji na neposrednih človeških doma in Vzorčne kmetije, ki jim zagotavljata dobre pogoje za delovanje. Debata je potekala tudi o potrebi vključevanja mladih v delo organizacije, kakor tudi o potrebi lastnih mentorjev na področju kulture, ki bi ob morebitnem po- Nekaj članov občnega zbora; v prvi vrsti druga z leve Klara Fodor, v tretji vrsti prvi z leve Karel Gadánji odnosih (vaje skupin, masovne prireditve, jezikovni tečaji itd.) Vse skupine so takoj, ko so pogoji to dovoljevali, začele z vajami, bilo je nekaj manjših prireditev, smo izvedeli od predsednice Zveze. Karel Gadányi, član občnega zbora, je spraševal, zakaj je tako veliko nesorazmerje v finansiranju organizacije s slovenske in madžarske strani, nakar je predsednica povedala, če gledamo finansiranje skupnosti nasploh (DSS, Radio Monošter, dvojezič- Porabje, 23. julija 2020 novnem zaprtju meja lahko nadomeščali mentorje iz Slovenije pri kulturnih skupinah. Občni zbor je sprejel tudi načrt za delo ZSM v letu 2020 in finančni načrt ZSM za leto 2020. (Slika na 1. strani: Delovno predsedstvo občnega zbora; (z leve) predsednica občnega zbora Gyöngyi Bajzek, predsednica ZSM Andrea Kovács in sekretarka ZSM Nikoletta Vajda Nagy.) Marijana Sukič Foto: K. Holec 4 PREKMURJE Sobota je slavila 16. julijuša leta 1348 je v pisni listini prvo paut bilou napisano ime Muraszombatha. Občina Murska Sobota si je zatau te den vöodabrala za svoj svetek. Letošnji je biu - znamo zakoj - malo načiši, nej tak pun prireditev, kak je tau bilou v preminauči lejtaj. Na slavnostni djileš varaške kotrige, na sterom so raztalali tüdi občinska priznanja, je leko prišlo samo malo vöodabranih lidi, vsi drügi pa so si djileš leko poglednoli prejk video povezave. Naziv častni občan (díszpolgár) je daubo Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, steri je tüdi vodo odbor za obeležitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencov z matičnim narodom. Kučan si je po mnenji predlagatela, soboškoga župana Aleksandra Jevška, naziv zaslüžo zatau, ka je dosta prispevo k razvoji Murske Sobote, varaške občine in Prekmurja nasploj. Zahvalno listino mestne občine Murska Sobota je dobila Gimnazija Murska Sobota, stera je lani proslavila 100 let svojoga delovanja. Ludvik Zelko je daubo plaketo mestne občine za življensko delo na področji športa, zahvalno listino pa so daubili: soboško območno združenje Rdečega križa, EHO Podpornica in Škofijska karitas za nesebično pomauč pri izvajanji ukrepov in aktivnosti v časi epidemije koronavirusa. Slavnostni guč na prireditvi, stera je bila v Gledališči Park, je meu strokovni direktor soboškoga špitala Daniel Grabar. Po njegovih rečaj je bila epidemija nauvoga koronavirusa fontoška izkušnja za špital, vej pa so se padari in vsi drügi, steri tam delajo, dosta vsega navčili. »Gnes sam ponosen na svoje sodelavce, steri so omogočili vzpostavitev takših razmer, ka se je okužba nej širila in ka smo leko vsakšoga pacienta, steri je nüco pomauč, oskrbeli varno, zanesljivo in v skladi z medicinsko doktrino,« je ške cujdau Grabar. Silva Eöry Želijo se sporazumevati v slovenskem jeziku Zveza Slovencev na Madžarskem že vrsto let prireja tečaje slovenskega jezika, in sicer tako za začetnike kakor tudi za nadaljevalce. V letošnjem februarju je začela mlada profesorica slovenskega jezika Martina Zakoč z osnovami slovenščine seznanjati 19 prijavljenih, na sredini marca pa se je morala zaradi epidemijske nevarnosti - po šestih srečanjih - posloviti od svojih tečajnikov. Po izboljšanju epidemiološke slike se je tečaj za začetnike nadaljeval junija, toda le z osmimi udeleženci. »To so tisti, ki res vztrajajo in želijo nadaljevati z učenjem. Seveda je zdaj že tu poletje, nekateri imajo druge obveznosti. Glede na situacijo pa menim, da nas je še kar nekaj,« je povedala porabska Slovenka, ki je študirala na Univerzi v Mariboru, v lanskem letu pa se udeležila še izobraževanja, na katerem si je pridobila certifikat za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Svoje znanje je lahko preizkusila v prvi polovici prejšnjega šolskega leta, ko je slovenski jezik poučevala na DOŠ Števanovci. »Pri tem tečaju je največji izziv to, da je opraviti dvotedensko prakso med študijem nekaj popolonoma drugega, kot ljudi dejansko česa naučiti,« je priznala Martina še pred začetkom enega od četrtkovih srečanj, ko smo jo obiskali v monoštrskem Slovenskem domu. Vodja tečaja se za vsako učno uro pripravlja posebej. »V zvezek si zapišem, kaj je moj cilj za tisti dan, kaj naj bi naredili. Seveda, če me prosijo, naj dodatno kaj razložim, tudi to storim z veseljem.« Na tečaju se Martina pogosto poslužuje madžarskega jezika, kar je v primeru začetniških udeležencev razumljivo. »Trudim pa se, da stvari, ki so se jih govarjavo, nato pa jih oni skupaj ponavljajo. Tako jim gre bolje v uho, potem pa še zapišemo njihov pomen v madžarskem jeziku. Sle- Martina Zakoč se ob utrjevanju sporazmevalnih vzorcev pogosto dotakne tudi poglavij iz slovenske slovnice že naučili ali o katerih smo se že pogovarjali, ponovijo v slovenščini. Če kaj povem v tem jeziku, se pogosto niti dijo naloge za utrjevanje, večina izrazov se ponavlja pogosto,« je potek pouka orisala Martina in dodala, da so Martina rada priskoči na pomoč in odgovarja na vprašanja zakoncev Róze Frank in Józsefa Kovácsa-Bune ne zavedajo, in odgovorijo po slovensko. Dostikrat jim pade na misel: ’Aha, to pa smo se že naučili’.« Martina Zakoč s tečajniki obdeluje teme po učbeniku »A, B, C ... 1, 2, 3, gremo«, pogosto pa izroča tudi fotokopirane liste iz knjige »Slovenščina ekspres«. Vesela je, če njeni učenci sami, tudi doma kaj naredijo in rešene naloge naslednjič prinesejo na tečaj. »Izberem določene besede, povem njihovo iz- s tečajniki obravnavali tudi nekatera osnovna poglavja iz slovenske slovnice, na primer spregatev glagolov. Še februarja je vodja tečaja povprašala udeležence, kakšne cilje so si zastavili. »Večina je povedala, da si želi usvojiti osnovne sporazumevalne vzorce. Tiste, ki so si pa zadali višje cilje, sem opozorila, da se morajo najprej naučiti veliko-veliko besed in vzorcev, preden bi lahko nadgradili svoje znanje,« je Porabje, 23. julija 2020 poudarila Martina. Tudi prisotni udeleženci so pritrdili besedam učiteljice. »Učimo se izraze, ki jih lahko uporabljamo kot turisti. V praksi jih bova z možem preizkusila, ko bova spet obiskala Bled ali Izolo,« je dejala Róza Frank, ki se vsake učne ure udeležuje skupaj s soprogom. »Nekoč sem se učila ruščine, srbohrvaščine in češčine, sedaj pa se vsi ti slovanski jeziki mešajo v meni. Ta tečaj mi pomaga razčistiti razlike in je zelo koristen tudi kot vadba za možgane.« Tudi porabska domačinka Katalin Lovenyák gleda na tečaj s praktičnega vidika. »Z družino pravkar načrtujemo obisk vzgajališča orhidej v Dobrovniku. Sama sem že hodila tam, prepričana pa sem, da mi bo ta tečaj pomagal pri sporazumevanju. Rada bi bila tako samozavestna pri nakupih v Prekmurju, kot sem bila pred davnimi leti,« smo slišali od udeleženke, ki se je v osmih letih osnovnega šolanja vseskozi učila slovensko. Tečaj slovenskega jezika za začetnike bo trajal predvidoma do konca meseca julija. »Cilj udeležencev, da bi se bili sposobni osnovno sporazumevati v slovenščini, bomo zagotovo dosegli. Potem pa bomo videli, če bodo jeseni nadaljevali s tečajem,« je za slovo povedala Martina Zakoč, ki se je pred študijem leto dni udeleževala podobnega jezikovnega tečaja v Ljubljani. Kakor pravi, si je v tistem času pridobila veliko izkušenj, ki so zanjo zelo koristne pri sedanjem delu. -dm- 5 Jože Herman – fotograf, snemalec in radioamater S51ZO Jožeta Hermana ste v Porabji dostakrat vidli z eno škerjo v rokaj, vej pa je duga lejta biu zaposleni kak snemalec (operatör) na slovenski nacionalni televiziji. Zdaj, gda je že neka cajta v penziji, ma ške več časa za en svoj velki hobi, ra na televizijo Ernest Ružič in sva z njim dosta odila v Porabje, sploj po tistom, ka so si na televiziji vözbrodili oddajo Slovenci v zamejstvu.« Do tistoga mau, ka je šau v penzijo, se je na televiziji dosta vsega sam se začno spravlati že te, gda sam živo v Püconcaj. Po tistom, ka je v Soboto prišo Tone Grčar, so začnili iskati mlade, steri bi se s tem začnili spravlati. Grčar je gnauk pozimi prišo s piciklinom na djileš mladincov v našo vesnico in nam je o tom malo več raztolmačo. Neka se nas je te odlaučilo in smo se začnili včiti telegrafijo, se pravi Morsejev abece, in vse drügo, ka smo nücali za tau, stavijo vnoči, na višišij pa podnevi. Vse tau radioamateri nücajo tüdi na svojih tekmovanjaj, na sterih je Jože Herman že dosta priznanj in pokalov daubo: »Tekmovanj gé več, recimo tüdi takšo, v steron moreš v 24 vöraj čimveč radijskih zvez vzpostaviti. S tistim, s sterim prideš v stik, samo vöminita svoji klicni številki, moja je S51ZO, in od kejc je šteri. Na konci se seštejejo kilometri. Recimo, do Jože Herman se že duga lejta z radioamaterstvom spravla tau pa je radioamaterstvo. O tom sva se dosta pogučavala, ali začnimo lepau po redi. »Ges san gorraso v Püconcaj. Moja mati je tam leranca bila. Že v mladi lejtaj sam daubo svoj prvi fotoaparat. Mam dosta starih kejpov, na sterih se vidi, ka vse se je godlilo v Püconcaj pa indri v Prekmurji. V zamanici sam meu temnico, ge sam kejpe vöredo. Včasi sam jih prva napravo, kak je prireditev končana bila,« pravi sogovornik in cujda, ka so se s pajdaši s piciklini večkrat pelali na fotbalske tekme, vse ta do Lendave: »Ge sam nej špilo, ge sam šau navijat ali pa sam pomago, da je trbelo črte na igrišči rediti pa takše tehnične reči.« Po zgotovleni osnovni šauli se je vpiso na soboško gimnazijo, te pa je ške šau na fotografsko šaulo v Ljubljano. 1978. leta je daubo slüžbo kak fotograf pri novinaj Vestnik ali že dvej leti sledkar ga je novinar Jože Šabjan potegno k televiziji. Z njim je te prvo paut začno oditi tüdi v Porabje: »Tistoga cajta je ške tak bilou, ka so nas sodaki na vsakši par kilometrov dojstavili in so gledali tau, če dokumente mamo, pa nas spitavali, kama demo. Te sledkar je prišo za novina- vöminilo, tüdi televizijska tehnika, pa nej samo gnauk. Kamere so zdaj nej več takšne žmetne, ka so bile inda svejta: »Prva smo snemali na filmski trak, steroga smo te z busom pošilali v Ljubljano. Konec osemdesetih lejt preminaučoga stoletja smo snemali na videokasete, na konci pa sam se ške z digitalnimi kamerami spravlo.« Pauleg toga, ka je dosta snemo v Pomurji pa tüdi v Porabji, ga je slüžbena paut večkrat odpelala po Jugoslaviji, parkrat pa tüdi na tihinsko: »Predsednika rosaga Milana Kučana sam sprvajo te, gda je šau v Varšavo, večkrat tüdi v Budimpešto. Biu sam tüdi v Lihtenštajni, Parizi in tak ta dale.« S sogovornikom se pogučavleva v Seli, gé si je z držino na enom bregi postavo lejpi ram. In zakoj gli v toj goričkoj vesnici? Nej telko zavolo toga, ka je nejdaleč vkraj, v Prosenjakovcaj, njegva žena Jožica, o steroj smo že pisali, ravnateljica na dvojezični šauli, liki je bole »krivo« radioamaterstvo, s sterim se spravla že od osnovnošolskih lejt. V Seli je prva stala samo antena, stero nüca kak radioamater. Po tistom, ka se je té funtoš odavo, pa so ga küpili in postavili na njem ram. »Z radioamaterstvom Tau so pokali, stere je daubo kak radioamater ka smo leko te delali z radioamatersko škerjo.« Čiglij je inda sveta tak bilou, ka so meli radioamateri fontoški tau tüdi pri vzpostavlanji stikov, recimo med bojno v Bosni in Hercegovini, so ške gnesden fontoški, sploj te, gda se zgodijo kakšne velke nesreče, gda se zemla trausi ali te, gda je povauden, pa moderna tehnika odpove: »Pauleg telegrafije sam se sledkar tüdi malo angleško navčo, ka se tak leko pogučavlen z radioamateri s skor cejloga sveta. Pri telegrafiji nücamo tüdi dosta kratic, ka te nej trbej na dugo tolmačiti. Recimo, QRS, pomeni, ka naj se piše bole pomalek. Tau vsi radioamateri po cejlom sveti razmejmo.« Radioamater vzpostavla stike na UKV valovaj, na steri se leko ob pomauči meseca poveže s skoron cejlim svejtom. More meti zadosta močno anteno, dober oddajnik in sprejemnik, pa tüdi neka sreče. Dosta je odvisno tüdi od sunca oziroma sunčevih peg. Na kratkom vali se na nižišij frekvencaj veze leko baukše vzpo- Budimpešte je 220 kilometrov. Ovak pa je moja najdukša povezava, in tau na UKV frekvenci, 3500 kilometrov do Kanarskih otokov.« Junijuša in julijuša so najbaukši pogoji, vej pa se leko, tüdi ob pomauči aurore, polarnoga sija, signal fajn odbija. »Mislim, ka je bilou leta 2005, gda mi je na 400 MHz gratalo vzpostaviti stik z enim irskim radiomaterom, steri je 1886 kilometrov vkraj od mene. Tau je na toj frekvenci ške gnesden najdukši vzpostavleni stik v Evropi. Tau mi je gratalo ob pomauči aurore, stera je pri nas trno redki pojav. Lekar sam tau v 50 lejtaj, v sterih se spravlam z radioamaterstvom, doživo samo petkrat,« je ške raztomačo Jože Herman, član RTV kluba Murska Sobota. (Kejp na 1. strani: S51ZO je njegva radioamaterska številka.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Jožeta Hermana Porabje, 23. julija 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Osemnajsti naj bi bijo iz Ukrajine Železna županija je trno dobro skauz dala prvi tau epidemije, celau tak dobro smo se branili prauti koronavirusi, ka so nas eške iz Budimpešte pohvalili. Bilau je tak tö, ka smo z ednov drugov županijov (Békés) najmenje okuženih (fertőzött) meli v cejlom rosagi. Istina, ka je enim malo čüdno bilau, kak tau, če smo pa na meji z Avstrijov, gde je dosta betežni bilau zavolo virusa pa kama je dosta naši lidi delat ojdlo. Tisti, steri so tej numeram nej vörvali, so gučali, ka je zatok tak malo okuženih, ka se je premalo testov napravilo. Dapa obračamo tak ali ovak, ta numera se je trno dugo nej genila, stavila se je pri 17. Prejšnji pondejlek se je genila pa gratala 18. Sto je pa odkec je 18. okuženi, pri sterom so vöpokazali virus, se je par dni nej znalo. (Tak vejte, ka so pri nas v prvom vali epidemije tö nej konkretno vödali, gdé živijo okuženi, nej ka bi se prej narod postrašo ...) Zatok smo pa bili presenečani, ka so petkove županijske novine konkretno napisale, ka naj bi bijo 18. okuženi s koronavirusom v Železni županiji Ukrajinec, steri je prišo k firmi Flex v varaš Sárvár delat. Novine tak vejo, ka je v tau fabriko nej tak dugo nazaj prišlo delat iz Ukrajine kauli stau delavcov, steri so svoj kvartir dobili nej samo v Sárvári, liki v Somboteli pa po vesnicaj okauli Celldömölka. Vsi tej delavci naj bi bili zdaj dva kedna v karanteni. Vej so pa prišli iz rosaga, steri je na rdeči lišti, ka naj bi pomenilo, ka iz tistoga rosaga nišče ne smej priti na Vogrsko. Dapa če majo papir, ka na Vogrskom delajo, te za nji vela predpis, kak za lidi iz žutih rosagov, se pravi dva kedna karantene. Prej dosta lidi iz Ukrajine pa Moldavije dela po naši županiji pri gradbeni firmaj pa pri velki pavraj tö. Takšoga ipa se človek pita, ali gvüšno, ka vsi ti so najprva dva kedna zaprejti v karanteno? Ali je mogauče gospodarski interes krepši kak skrb za zdravje domanji lidi? Marijana Sukič 6 OD SLOVENIJE... Narodni dom v Trstu spet prehaja v slovenske roke V Trstu je bil ob navzočnosti predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle in več ministrov Slovenije in Italije ob stoti obletnici požiga Narodnega doma podpisan dokument, s katerim bo ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo sicer trajal več let, saj je treba urediti vse birokratske formalnosti. Vrnitev pred sto leti v Trstu požganega Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo. Pahor in Mattarella sta pred slovesnostjo v Trstu položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na bazoviški fojbi ter se ob tem prijela za roke. Predsednika sta tudi Narodni dom obiskala skupaj in se vpisala v zlato knjigo. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požigu, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav. Četrti protikoronski zakon Državni zbor je sprejel četrti protikoronski zakon oziroma zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki je v veljavi od razglasitve epidemije sredi marca, se podaljšuje do 31. julija. Vlada ga bo nato lahko še dvakrat podaljšala, to je do konca septembra. Do konca septembra bo država prevzela tudi nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu. Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter zavodu za zaposlovanje namerava vlada v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov. Za preprečevanje širjenja okužb predlog zakona predvideva vzpostavitev in zagotavljanje delovanja sledilne aplikacije za pametne telefone. ŠIRŠE OKOLJE, SVET NARAVE Mešana komisija bo predvidoma septembra Pozdravljeni! Ker je urednici bil moj prvi prispevek všeč, lahko danes berete že drugega. Izpitna tema pod številko 13 ni bila nesrečna, ker me pač narava in okolje že dolgo zanimata. Malo sem pobrskal po internetu in se še bolj poučil o problemih okolja, v mojem zvezku pa je nastal naslednji zapis. *** Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je 8. julija na Brdu pri Kranju srečala s Ferencem Kalmárjem, ministrskim komisarjem za razvoj sosedske politike Madžarske in sopredsedujočim Slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje izvajanja Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. Na srečanju sta se dogovorila o terminu in aktivnostih za naslednje zasedanje Slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo predvidoma v mesecu septembru. Dotaknila sta se tudi izzivov in nekaterih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na narodni skupnosti na obeh straneh meje. Vir: spletna stran Urada zalivati. Pravijo, da je vrtnar- zdravo zelenjavo. Žal pa danes jenje zelo koristna dejavnost več kot polovica prebivalstva tako glede pridelane zelenjave na svetu živi v mestnih okolkot za preprečevanje bolezni. jih, z omejenim dostopom do Vrtnarjenje zmanjšuje stres, narave, zato ima vedno manj izboljša duševno zdravje, je ljudi možnosti vrtnariti. odlična vadba za telo, lahko Trenutno imam tudi jaz vedno manj časa za vrtnarjenje in izlete v naravo, ker imam mnogo šolskih obveznosti. Pred leti sem z mamo veliko hodil v gozd na sprehode in nabirat gobe. Prav tako sva hodila k bližnjemu jezeru, okrog katerega vodi lepa pohodna pot. To mesto je seveda idealno za ribiče in sprehajalce. Svet narave me od nekdaj zanima, zato upam, da bo v naših krajih narava še dolgo čista in skrbno ohranjena. Ker vsak pa pomaga pri zelo resnih bo- dan vsepovsod vidimo veliko leznih. V ljudeh spodbuja tudi žalostnih slik onesnaženja nakreativnost. Je odlična dejav- rave, sem k svojemu članku nost za otroke, saj ti tako lažje rajši izbral nekaj lepših maspoznajo naravo, rastline in minih fotografij. Naj narava živali. Če imamo svoj vrt, se vedno ostane tako enkratna! lahko oskrbimo z domačo, Samuel Bekő V zadnjih letih večkrat slišimo, da meteorologi svarijo pred naraščanjem števila ekstremnih vremenskih pojavov, ki povzročajo naravne katastrofe. Na našem območju je vedno več neviht, ki povzročajo poplave, poplavljanja rek in hudournikov, žleda, ki je že uničil stotine hektarjev slovenskih in madžarskih gozdov. Sušna ali gosto poseljena območja so vse bolj izpostavljena tveganju za hudo sušo. Večina evropskih držav ima te težave. Suše, vročinski valovi in ekstremne poplave za prihodnja leta žal pomenijo velike nevarnosti, vse pa so posledica globalnega segrevanja. Na srečo še s takimi vremenskimi pojavi nimam nobenih osebnih izkušenj, a glede na to, kakšne nevarnosti nam v prihodnje grozijo, jih bom slej ko prej imel. Naravo trenutno najbolj ogrožajo klimatske spremembe, ki jih s svojim nevestnim ravnanjem povzročajo ljudje. Preveč je avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev, ki s svojimi izpusti onesnažujejo okolje. Škodljivi so tudi veliki industrijski obrati. Prav tako uporabljamo preveč plastike, ki se ne more reciklirati in pride v naravo, na primer v morja, kjer ogroža življenja vseh morskih bitij. Vsak človek lahko po svoje prispeva k zmanjšanju onesnaženja planeta. Tudi naša družina se trudi v tej smeri. Doma ločujemo odpadke, hrane kupimo toliko, kolikor je porabimo, ne uporabljamo agresivnih čistil, ugašamo električne aparate, varčujemo z vodo (kolikor se da, no, ne vedno). Zunaj doma pa se tru- dim, da nikoli ne odmetavam odpadkov v naravo. Veliko hodim peš, da mi ni treba uporabljati prevoznih sredstev, ki onesnažujejo okolje. Gibanje v naravi pa je tudi zelo zdravo. K ohranjanju čiste narave spada tudi domače vrtnarjenje. Babica in dedek imata velik vrt, na katerem pridelujeta različne vrste zelenjave na čisto naraven način, brez škropiv. Včasih pomagam prekopavati gredice, poleti, ko je suša, pa tu in tam pomagam porabje.hu Porabje, 23. julija 2020 7 Veselo drüženje med delom Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 9. pa 10. juliuša melo gastronomsko delo na Vzorčni kmetiji na Gorejnjom Seniki. Za pice pečti je fejs dobro mesto vanej na friškom lufti, gde je peč pa par stolov pod strejov, zvöjna pa dosta mesta tak za delo kak za drüženje. Bilau nas je vsevküp 34, prvi den števanovski, otkauvski, verički pa gorejnjisenički penzionisti, drügi den pa Varašanci s sakaluvskim penzionistom. Meli smo dobroga küjara, vekši tau nas se je podau za delo, menši tau pa raj samo gledo delo pa se veselo drüžo. Na konci dela smo pa vsi z dobrim apetitom vösprobali, kakšne pice se nam je pršikalo naprajti. Pohvalili smo se! Hvala lejpa küjari Steffel Csabini, direktori Razvojne agencije Tomaži Kovači pa za dobro drüžbo vsejm penzionistom, steri so se z veseldjom dali pozvati. Klara Fodor, predsednica Kejpi: Margit Čuk pa Marijana Fodor Smo z veseldjom bili pripravleni na delo Nisterne so flajsno obračale naužice za zelenjavo pa ribaš za sir Vsefale dobraute, depa samo z merov gor dejvati Dobri tanači za najbola praktično pripravleno, žmano pico Mladi direktor Razvojne agencije je nam küro peč pa peko pice Na red smo stali za delo s testaum Steri so že zgotovili z delom Porabje, 23. julija 2020 ... DO MADŽARSKE Blatno jezero naj ostane »naše« Blatno jezero naj ostane naše, je izjavil budimpeštanski predsednik stranke socialistov Zsolt Molnár, saj – kot je rekel – podjetniki, ljubljenci vladne stranke FIDESZ komaj čakajo, da bi si prisvojili plaže in pristanišča ob samem jezeru ter dobili parcele za pozidavo v neposredni bližini jezera, čeprav je obala jezera neposeljena. Za preprečitev popolne privatizacije jezerske obale je stranka začela akcijo z naslovom Blatno jezero naj ostane naše. Pri zbiranju podpisov so ji pomagali tudi aktivisti mladinskega gibanja Societas. Na vprašalnikih so naštete naslednje zahteve: naj plaže s prostim vstopom ostanejo še naprej brezplačne, naj se ne privatizirajo in ostanejo v državni lasti pristanišča za jadrnice, naj se ne dovoli, da bi postala obalna cona prenatrpana s stavbami, naj se ne dovoli prekvalifikacija obstoječih fukcij obale, kampi naj ostanejo kampi, nezazidljive parcele pa res nezazidljive. Predsednik Molnár je izjavil, da bo stranka jeseni vložila v parlament novelo zakona o Blatnem jezeru, ki naj bi preprečila privatizacijo te pomembne turistične destinacije, saj, kot je rekel, je Blatno jezero lastnina nas vseh. Upa, da so to, da ga moramo ohraniti za naslednje generacije, končno doumeli tudi člani vladne stranke FIDESZ. Madžarske državne železnice prevzele javno avtobusno podjetje Madžarske državne železnice (MÁV) so s 15. julijem prevzele javno avtobusno podjetje Volánbusz. Tako sta obe panogi javnega potniškega prometa prišli pod skupno vodstvo, je seznanil javnost minister za upravljanje z nacionalnim premoženjem. Borba za prestiž med državnim avtobusnim in državnim železniškim podjetjem je trajala več let, katero podjetje bo obdržalo več linij in več potnikov. Zmagale so železnice in skupno strateško vodstvo obljublja, da bo prekinilo paralelne linije in poskrbelo za usklajenost med železniškim in avtobusnim prometom. Minister za upravljanje z nacionalnim premoženjem obljublja enotni vozni red, enotne cene in imidž. Obljublja tudi boljše dohodke, le da delavci v avtobusnem podjetju tega ne verjamejo. 8 Ka je s tauga sveta gratalo? Prejšnji keden sem v Sakalov- mena s tej kejpov par pokaci pri tetici Margiti Makoš odo zali. stare kejpe gledat, zato ka so »Moj mauž je emo najprvin mi povedali, ka njeni mauš so fotoaparat v vesi pa sledkar je prvin dosta slikali. Ranč podne še večkrat tjüpo, kak so vsigje bilau, gda sem tam odo, tau zato vejm, ka sakalovski zvaun je te vdaro, kak sem klüko prijo. Nej je najbaukši cajt podne lüstvo nagučavati, aj kejpe naprej poiščejo, gda je vsakši lačen. Depa ka aj delam, če se je že gnauk tak prišikalo, si mislim, bau, ka bau. Še prvin kak bi kloncno, dvera se odprejo pa tetica Margit predmé stanejo. »Ka bi ti trbelo?« me Tetica Margit (Makoš, po domanje Imarni) prebira pitajo. med starimi kejpi »Pet, šest kejpov pa dar novejši bili. On je vsenadeset minut časa,« pravim. kraja, vse doladjemau, zato »Kakšne kejpe?« »Stare. Vejm, ka so vaš mauž ka drugoga nej bilau. Sliko je dosta slikali pa rad bi vas pro- gostüvanja, pokapanja, borovo so, če bi mena iz tej kejpov par gostüvanje, vse, ka je trbelo pa Tetica Margit so vsigdar radi spejvali. Na kejpi z Erži Schrei pa šaugorco Böško Makoš. Muzikanta sta Laci Korpič pa Janoš Horváth poiskali pa pokazali.« - Depa najprvin mena tau povejte, kak ste se vi v Sakalovci po iži zvali? »Mi smo Imarni bili, moj oča je z Gorenjoga Senika bijo, dja sem sama bila, nej sem mejla nej brata pa nej sestro. Ranč dobroga reda si prišo, zato ka te den, 14. julija, sem se naraudila, zdaj, gnes sem osemdesettri lejt stara.« - Tak vejm, ka vaš mauš so dosta kejpov redli, leko bi so ga prosili. Gda je tjejpe napravo, te je film v Varaš odneso pa tam ga je vö dau naprajti. On je tau sploj rad delo, njema se je nikdar nej trbelo moliti, aj dé pa slika.« - Kak vejm, vaš mauž so nika še meli, ka so sploj radi delali, tau je pa bilau igranje na fudaj pa na bobeni. »On je sploj rad igro, depa on je nej dosta odo z brati, z Makoš bandov igrat, gnauk, gnauk, gda je fejst trbelo, ali če je stoj falijo z bande. Doma je dostakrat naprejvzejo fude pa igro, najbola te, gda malo emo v glavej. Dja sem rada spejvala, tak ka tašoga reda sem ga dja sprvajala.« - V taum rami ste vi bili doma? »Dja sem bila doma, kak sem že prajla, sama sem bila, tak sem te doma ostala s starišami v tau rami, gde sem se naraudila. Na taum ednom starom tjejpi se vidijo moji stariške, gda pri grobi stojijo, gde sta baba pa dejdak pokopana. Na drügi strani pa moje matere sestra stoji, paulak so Karovi mlajši Irma pa Rejzi.« - Mate eden sodački kejp tö. »Tau je te bilau, gda je moj mauž sodak bejo, tam so te tjejp naprajli, depa gde je tau bilau, tau že ne vejm. Te sva müva že oženjena bila pa mela sva že eno dejte, tau je nej dobro pa žmetno bilau, ka te čas sva posaba mogla biti.« - Kelko mlajšov mate? »Tri mlajše smo meli, dva sta že mrla, Feri pa Kati, že samo Njeni mauž Ferenc Makoš ali kak so ma v vesi gunčali Caci, je duga lejta bijo gasilec Pityu žive, on je v Vasszentmihálya. Mam več vnukov pa pravnukov, kak vidiš, edna vnukica je pri meni z detetom. sveta gratalo.« - Gde je tau dolavzeto, gda z možaun pred vodauv sedita? »Tau je doma, tü, gde sva zdaj, Najstarejši kejp, na pravo od križa stodjita njena stariša Tauma se fejst veselim, ka sem zdaj bar nej sama.« - Je eden taši kejp, gde niši pevski zbor spejva. Sto so tau? »Tau so Petjina Böška, Schrei Erži, Korpič Laci, Horvath Janči pa dja. Mi smo dugo lejt vküper spejvali, sploj dobro je bilau, še zdaj mi dostakrat na misli pride. Dja sem vsigdar rada spejvala, bilau je tak, ka na stanej je bila edna velka fototapeta, gde se je maurdje vidlo. Müva z možaum pa pred tau sediva.« - Na slednjom kejpi vaš mauž kak eden ladjen sedijo na kočüji. Ka je tam bilau? »Kak gasilec je daubo priznanje, on je na tau vsigdar fejst djizdavi bijo. Dja sem vsigdar bola taša püklava bila, on nej, Nekdešnja Makoš banda: (s prave) Margitin mauž Ferenc Makoš, Janoš Horváth, Imre Makoš, Pišta Makoš pa Imre Soós še v kosavnoj fabriki sem si spejvala, gda sem delala, aj čas bola dé.« - Ka svetite na taum kejpi? Kakšni rojstni den, ka cejli zbor vküper spejva v krčmej? »Če dobro vejm, te rojstni den v kulturnom daumi. Te je še lüstvo vtjüpodlo pa se je veselilo, nej kak gnesden, gda se vsikši nutra v ram zapira. Dostakrat mi tau na misli pride, kama smo prišli, ka je s tauga Porabje, 23. julija 2020 on je do slejdnjoga tak bijo kak eden kapitany.« - Lejpi žitek ste meli z možaum? »Tak vejš, kak je tau, bilau je dobro pa bilau je slabšo tö, ranč tak kak pri drügi družinaj. On je zato nej lagvi človek bijo, tau ne morem prajti, gnauk, gnauk sva se kaj korila, depa potistim sva se vsigdar vöpomirila.« Karči Holec 9 »Človek doma, kaulak rama vsikdar nika dela ...« »... pa vsikdar nika nauvoga, baukšoga napravi,« sva se začnila pogučavati s predsednikom Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Karčinom Holecom, gda sem ga v Andovci pito, zakoj so dali napraviti grajko kauli Porabske domačije. »Ta ograja je že fejst potrejbna bila. Oprejti smo bili, divjačina je tü prejk ojdla pa vse dolapogejla, ka smo posadili. Nej samo sadje, vse rauže je na nikoj djala. Drugo pa tau, ka smo tü pauleg pri pauti, pa pejštji dosta lüstva odi. Mi smo radi bili, če so se turisti tü stavili, samo dostakrat smo takšo vse najšli, ka je nej sévalon. Dosta brige smo meli s smetjami,« je raztomačo Karči pa dale gučo. »Gnauk je tü odo državni sekretar za narodnosti Miklós Soltész pa sem se njema tü malo potaužo. Un sploj rad odi v plamine, dvakrat se je že napauto na Triglav, de je pa samo do Kredarice prišo. Gda je gorpoisko naš Mali Triglav, sem ma vse raztomačo, pa je pravo, aj samo nutradamo gnauk smo samo kaulakprišli,« se je na sprtolejtje nazajspomino Karči. Andovčarge so dva hektara zemlé kaulizagradili. Vekši tau Predsednik PTKD Andovci Karči Holec kaže nauvo grajko z mardjaboriča (macesna) pred Porabskov domačijov grajke je napravlen s spletenoga zelenoga drauta pa ne mauti kejp dvoriška. Če go štoj pogledne, prej ranč ne vidi, ka je tam. »Tü naprej pri domačiji pa smo nej steli draut, zatok smo prosili, aj z deskami baude napravlena ograja, kak gnauksvejta. Té lejs je mar- En tau andovskoga dvoriška, gde bi se leko v nauvom kempingi šatorge postavlali prošnjo za ograjo. Rejsan smo dobili 6 miljaunov forintov,« je veselo pripovejdo predsednik Državne slovenske samouprave. Prva kak bi majstri cujstanili, so mogli domanji mejau vöspucati. »Meja má šegau taostati, eden saused go ne kosi, pa drügi tö nej. Tak smo steli, aj ograja djenau na mejej dé, de je pa vse gorzaraščeno bilau. Telko ’sreče’ smo meli, ka je prišla epidemija, drügo delo je nej bilau. Doma smo bili, čas smo meli. Vanej na lufta smo bili, lugatere zatok dež moča, sunce gorasija, trbölo je pofarbati. Zdaj par lejt nemo meli brigo,« je biu rad Karči. Gda sva nutstaupila v Porabsko djaborič (macesen), vüpam, ka de dougo vödržo,« je pokazo lejpe deske sogovornik. Tau srečo so tö meli v Andovci, ka je s penez državnoga sekretariata eške ostalo, zatok so dali od znautra pa zvüna vöpofarbati porabsko domačijo. »Vse okne, dvere so se obnovile, depa tak, ka so ostale originalne. Tau vse so nekda tišlarge ročno delali. Takšo se že ne dá küpiti, vse se opéra pa zapéra kak gnauksvejta,« sva staupila bliže k lejpoj bejloj stenej rama. »Ža- domačijo (štera je po ednom tali živi muzej, po drügom pa soba pobejga), sem včasik na pamet vzeu nauvi pod na ganki. »Gda so hodnik betonérali, sem pravo, aj tak napravijo, ka aj se vidi, ka je z rokauv narejeno. Vej je pa v ednoj domačiji nika nej gnako, aj se vidi, kak so vlejkli té beton. Samo tau nevolo smo meli, ka je maček prejküšo pa se v betoni vidijo njegvi stopaji,« se je malo žaurdjo, malo smedjau predsednik andovskoga drüštva. Kak na ganki tak v künji so stené vöobejlili. Naklaj pa so dojdjali nauve ploščice (járólap), depa indašnje fajte. »Nej smo steli, ka bi nika nauvoga dojsklali. Ne šika se, pa bi zaprajli cejlo delo, ka smo do tejga mau delali,« je svoj koncept tapravo Karči ino ovado, ka so ploščice s Taljanskoga naraučili. »Kuste so, gnauksvejta so je 'metlaki' zvali. Pri nas se že ne dobi, vse so bole moderne, tenke, drüge farbe majo. Fejst težko je bilau te stare ploščice sprajti.« Porabska domačija má eške edno malo sobo, v šteroj je dalo drüštvo pod vöminiti. »Trnok prko je že bilau, lekar že stau lejt star pod bejo. Vse smo gorapobrali, zemlau znauva vöskopali, vözvozili, vse zbetonérali pa na nauvo podivali,« mi je pokazo novinarski kolejgar ino raztomačo, ka je té pod z vrnau takšoga mardjaboriča kak va- nej grajka. »Tau eške v vodej tastodji, stau lejt de minimum zdržalo.« Biu je lejpi sunčen, depa vrauči den v Andovci, zatok sva s Karčinom vö na dvoriške staupila. Če rejsan sem že vüdo tisto veuko peč kraj lesá, sem malo vöopito, što go nüca. »Tau smo eštjek z evropskoga projekta ESCAPE naredili, zdaj že dvej leti, ka smo go prejkdali. Od tistoga mau je sploj dosta lüstva bilau tü, dosta se je nücalo tü. Vidi se, ka je peč kaulak že dimnata, črna,« sva staupila pod strejo male ižice. »Tü se leko krü pečé, leko se na grili pečé, leko se bograč köja. Tri funkcije má peč, stero leko vsikši nüca, steri sé pride. Skupine leko majo programe tü vanej, gda je lejpo vrejmen. Takšoga reda nej trbej tanut titi, tü je gauštja, tü je veuki ograd,« sva s Karčinom malo kaulipoglednila po dvoriški, gde je prej zavolé mesta za eden kemping tö. »Tau bi fejst potrejbno bilau. V Porabji nega takšo mesto, gde eden takši kemp gvüšno veuko zanimanje. »Zavolo epidemije zdaj lüstvo néde vö z rosaga. Bicikline so vse dolapoküpili, vse baute so prazne. Tau lüstvo je v naravi, vanej, pa nešče v hotel titi. Gda se pelam prejk Porabja, dostakrat vidim, ka so tü-tam šatorge postavleni. Po mojem pa bi baukše bilau, če bi turist üšo tá, gde je ograja, gde se ma nej trbej bojati, ka ga krajzaženéjo. Tau bi fejst potrejbno bilau, vüpam, ka se ta ideja uresniči,« sva s Karčinom pomalek prišla do Porabskoga srcá. Tam pri grajki mi je včasik na pamet prišlo, kak leko eden prausen turist cuj k Maloma Triglavi staupi, če je vse zagrajeno. »Dvera do cejli den oprejta, mamo ednoga od ausme do štrte vöre, steri de vsikdar tü. Če pa nej, se ga leko po telefoni pozové, gdakoli leko pride, v soboto ali nedelo tü. Mi neštjemo zaprejti biti, cil je tau, ka kak največ lüstva aj pride. Aj si poglednejo Mali Triglav, Porabsko srcé pa Nauve (indašnje) ploščice v künji Porabske domačije - pred obnavlanjom je je tam pet-šest fele bilau bi stoj, če pride z biciklinom ali pejški, leko šator postavo. Naš ograd bi rejsan dober bejo za tau,« je premišlavo andovski predsednik, šteri bi si peneze za svoje plane prejk Razvojnoga programa Slovenskoga Porabja pridaubo. »Štjemo eden veuki škedjen zozidati s strejov, štera na šest stebraj stodji. Tau de oprejto, samo vleta de se nücalo. Na konci ograda bi bejo eden wc pa edna künja. Tisti, steri sépride pa šator postavi, se leko stušéra ali kaj sköja.« Karči Holec pravi, ka bi bilau za Porabje, 23. julija 2020 Porabsko domačijo.« Karči Holec dobro vej, ka največ lüstva s Slovenije ali z drügi, dalečnji vogrski krajin na tau dvoriške pride. Zatok je oprejto za skupinske programe tö, registracijo trbej zglasiti pri predsedniki Karčini. Un vse gorzamerka v svoj kalendar, vej pa želej v svojo rodno vés s kem več najgir lüdi pozvati. (Kejp na 1. strani: »Tü smo že pekli krü, pico, mesau pa reteše tö« - pravi Karči Holec, šteri vsakšoga zové v Andovce.) -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 46. »Što je nej prauti nam, je z nami« Po tistom, gda so Sovjeti leta 1956 dojzbili vogrsko revolucijo, se je predsednik ministrskoga tanača János Kádár - zvün štrafanja revolucionarov - trüdo za pridobitev pasivne večine v rosagi. Znau je, ka trbej lidam dati, ka nücajo, tak leko pride do drüžbenoga méra. figura. Na toj poziciji je biu vse od leta 1967 do 1987 Pál Losonczi, nekdešnji predsednik zadruge (tsz) v Barcsi. Inštitucionalni sistem diktature je biu znauvič postavlen do leta 1958. Na pauti konsolidacije pa se je trbölo poglijati s katoličanjskov cerkvov tö, János Kádár 1. maja 1962 v Budimpešti (Felvonulás tér) - »bojeviti svetek delovnoga lüstva, štero se trüdi za lepši svejt« Vlada je začnila zdigavati plače ino menjšati porce. Madžarska socialistična delavska partija (MSZMP) je mejla vsikdar več članov, do konca 1957 je v njau nutstaupilo že 400 gezero lüdi. Djenau tistoga leta so stvaurili Zvezo komunistične mladine (KISZ) za starejše od 14 lejt, za menjše je ostala pionirska organizacija. Tau je bilau leto znauvične ustanovitve Ljudske fronte ranč tak. Parlament je svoj prvi djilejš držo majuša 1957. Kádár je austo ministrski predsednik do leta 1958, de je pa po tistom tö un vodo politiko partije ino vlade. Madžarska zastala je pá gratala redeče-bejlo-zelena brezi grba, šteroga so napravili kak kombinacijo Kossuthovoga ino Rákosinovoga. Na volitvaj je samo Ljudska fronta leko postavlala kandidate, šteri so tak vseposedik dobili potrejbno večino. Té sistem je gorausto praktično do politični sprememb v lejtaj 1989-90. Po staroj peldi je Parlament samo dvakrat-trikrat na leto vküpprišo za 6-10 dni. Predsedniški tanač je vödavo rendelüvanja, njegvi predsednik je biu vsikdar edna partiji lojalna štera se je z vladov zgučala o državnoj peneznoj pomauči, dopüščenji vöronavuka zvün šaul ino odeberanji püšpekov. Rosag je vöpravo, ka če se rejsan trbej ideološko prauti vörnoma mišlenji postaviti, se pri tejm ne smej žaliti čütenje vörnikov. Madžarska vlada je leta 1964 podpisala sporazum z Vatikanom, donk pa so bili takši dühovniki, šteri so probali dosegniti več od dopüščenoga. Prauti njim je sistem sigurno gorstaupo, več düšni pasterov so osaudili na birovijaj tö. Madžarski pisateli so dosta pomagali pri pripravaj na revolucijo. Gda so rabuko dojstrli, so vnaugi od nji odskočili na tihinsko, od tisti, šteri so ostali doma, pa so več v vauzo zaprli. Tistoga ipa se je sistem trüdo na svojo stran pridobiti ništerne menje kompromiterane pisatele, zatok so začnili od leta 1957 za nji vödavati - med drügimi - novine »Élet és Irodalom«. Ništerni bole zapostavleni umetniki - Zoltán Kodály, Lőrinc Szabó ali László Németh - so dobili Kossuthove nagrade. Privatno gazdüvanje je gratalo dosta ležejše: tiste zadruge, štere so zaprli med revolucijov, so nej na nauvo organizerali. Končni ciu pa je donk ostala kolektivizacija paverstva, štero so leta 1959 pá začnili. Vsikši član zadruge je daubo zavarovanje (biztosítás) za nesrečo ino starost, dopüstili pa so vekše privatne zemlé (háztáji) ino držanje domanje mare tö. Tau pa se vej, ka so pavrom prtili pa vpelali retorzije tö, če je bilau potrejbno. S »politikov krpača ino krüja« so dosegnili, ka so do leta 1961 v zadruge nutstaupile tri frtale vsej pavrov. Če je što tau nej sto, je leko odišo delat v fabriko - leta 1963 se je v rosagi več samo edna tretjina lüstva spravlala s paverstvom. Po tistom, ka se je poglijo s katoličanjci ino pisateli, pavre pa potisno na kolena, je Kádár daubo legitimacijo od Zahoda tö. Zdrüženi narodi (ENSZ) so leta 1963 z dnevnoga reda dojvzeli »madžarsko pitanje«, država je pá punopravna članica organizacije gratala. Tau je prvi človek Madžarske poplačo z amnestijov za politične robe ino vöobrno rejči Rákosina: »Što je nej prauti nam, je z nami«. Zavolo vsefelé korekcij se je vogrsko gospodarstvo v 1960-i lejtaj dinamično razvijalo. Najnaprej je eške itak stala žmetna industrija, v šteroj so redili mašine ino kemijske produkte. Za tau so nücali dosta surovin ino energije, na prvo mesto sta staupila nafta ino plin, küpleniva od Sovjetov. V lékoj industriji so najbole konzerve pripravlali, vej je pa lüstvo vsikdar bole küpüvalo mirelitno rano. Tistoga ipa so začnili nücati nejlon ino drügo plastiko tö, dosta lüdi je nosilo »orkanske mangline« po najnovejšoj modi. Na konci desetletja so se varaški mladi ravnali v takše pulovere, farmere pa trapezne lače, kak so tau šegau meli na Zahodi. Ženske so nosile minikikle ino bikinine. Kolektivizacija je oprvim žmečave napravila v paverstvi, za en malo pa je rosag dosegno povprečen mednarodni tem- po. Za tau se je leko zavalo nauvoj mašineriji: v deseti lejtaj je numera traktorov duplanska gratala ino prejkstaupila nivo djužnoevropski rosagov. Kombajnov pa je v ednom desetletji šestkrat več gratalo, skoro tak se je vekšala numera tovornjakov tö. Pavri so zavolo toga vsikdar menje delovne mare nücali: konjov pa güncov je bilau do 1970 trikrat menje kak v lejtaj po revoluciji. Drügo veuko pomauč pri gazdüvanji so dala umetna rosagi je je bilau komaj dvej gezero. Če rejsan so mogli küpci dostakrat več lejt čakati na nji, je grato auto po leti 1957 en tau vsakdenešnjoga žitka. V ednom desetletji se je njina numera povekšala na 240 gezero, zaostanjenost rosaga pa se je donk pokazala: 30 procentov domanji autonov je bilau dvotaktni (kétütemű) mašinov z malo konjskimi močmi - pa eške tau najbole trabanti ino wartburgi z Nemške demokratične republike (NDK). Trabanti v centri madžarskoga glavnoga varaša - v vzhodnonemškom varaši Zwickau so je začnili rediti leta 1957 gnojila (műtrágya), od šteri so na Madžarskom nücali na hektar dvakrat-trikrat več kak v balkanski rosagaj. V drügoj polovici 1960-i lejt so že stau gezero hektarov zemlé polejvali, zavolo toga so zozidali vodne stube v Tiszalöki pa Kisköreni. Vsikdar več so sadili intenzivne kulture, tau pa najbole po gračenkaj, sadovnjakaj ino vinski goricaj. Začnili so maro tö na več mejstaj držati, vse tau so delali na svoji mali gazdijaj. Sildje pa kukarco se je eške itak bole splačalo na veuki grüntaj pauvati, de je pa dosta ležejše bilau živino na veuko držati tö. Infrastruktura je nej telko pomauči dobila, donk se je dosta kaj spremenilo. V leti 1970 se je trikrat več tovornjakov ino dvakrat več autobusov pelalo po vogrski poštijaj kak pred dobrim desetletjom, donk se je najbole numera privatni autonov povekšala. Pred revolucijov so bili automobili luksuz, v Porabje, 23. julija 2020 Lokomotive državne železniške firme MÁV so vsikdar bole zastarele, eške na srejdi 1960i lejt je bilau 80 procentov od lokomotiv na paro. Tistoga ipa so fligarge že s 33 tihinski varašov leteli na Ferihegy, gde je bilau na leto že 350 gezero pautnikov. Telefonov pa je bilau na Madžarskom samo tak malo, kak liki v najbole zaostanjeni rosagaj sveta. Planska gospodarska politika, štero so si vözbrodili na začetki 1950-i lejt, je probala delovati zvün tržni zakonov (piaci törvények). Če rejsan je biu sistem drveni ino neracionalen, je donk dosta pomago na nauvo zozidati rosag po bojni. Kauli srejde 1960-i lejt pa je ta politika vsikdar bole prencala razvoj, zatok je trbölo vpelati nauve gospodarske mehanizme. -dmvir fotografij: Fortepan 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.10 Vrtovi Tullna, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, nemška dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 Otroški program: Op! 16.25 Čist zares: Sodobni ples, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Preživela v pokolu na Utoyi, koprodukcijska magazinska oddaja, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film: Lachlan: Prav do vrha, 18.15 Pujsa Pepa: Šolski izlet, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni koncerti iz naših krajev - Slovenski oktet v Štanjelu, 21.05 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika: Velikani, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo PETEK, 24.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 10.45 Poletno jutro, 12.50 Alpe-Donava-Jadran, 13.15 Med valovi, 13.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.35 Trenutek, uradni film FIFA SP v nogometu za ženske 2019, 15.30 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - judo, do 66 kg: Adrian Gomboc, 16.00 Zmage so doma: Športno plezanje - svetovno prvenstvo 2019: balvansko plezanje, 16.50 Zvezdana: Skozi šivankino uho, 18.00 Angola: Dežela obljub, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Mame: Avdicija, slovenska nanizanka, 21.20 Otrok v času, angleški TV film, 22.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tereza Kesovija, 23.40 Videotrak, 0.40 Info kanal SOBOTA, 25.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.15 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, oddaja za mladostnike, 10.45 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dokumentarna oddaja, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 14.55 Odstrta starodavna mesta: Carigrad, britanska dokumentarna serija, 15.45 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 17.35 Slovenski magazin, 18.05 Ozare, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Erika, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Četverica proti banki, nemški film, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba (III.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Sedmi pečat: Zakon trga, francoski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 25.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Štefka Antonija Pavlin, France Žbogar, 10.30 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 10.55 Mame, slovenska nanizanka, 11.50 Muzikajeto: Rock latino/Las Cuerdas, 12.20 Življenje pred kamero, dokumentarna oddaja, 13.10 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Slovenija - Egipt, 14.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - judo, do 63 kg: Tina Trstenjak, 15.20 V. Parma: Caričine amazonke, koncertna izvedba operete; solisti in novomeški simfonični orkester, 17.15 Bolnišnica, ameriška nadaljevanka, 18.55 Videotrak, 20.00 Imago Sloveniae: Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra in Vlado Kreslin, 21.00 Odbojka na mivki - državno prvenstvo, 23.00 Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dokumentarna oddaja, 23.25 Poletna noč: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom, 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal NEDELJA, 26.07.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Govoreči Tom in prijatelji: Spet v šoli, risanka, 10.20 Špasni učitelj: Dobrodelni tek, nizozemska otroška nanizanka, 10.45 TV-izložba, 11.00 Prisluhnimo tišini: Čas med in po epidemiji covida, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni koncerti iz naših krajev - Slovenski oktet v Štanjelu, 14.30 Slovenski valček 2016, 15.00 TV-izložba, 15.15 Božji red, švicarski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Muk: Hokej, risanka, 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XXI.): Želo smrti, britanska nadaljevanka, 21.40 Intervju: Olivier van Beemen, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Buča na vroči strehi sveta, dokumentarni film, 0.10 Operne arije: Sopranistka Irena Baar (G. Verdi: Traviata), 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo NEDELJA, 26.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.40 Videotrak, 7.35 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 7.50 Glasbena matineja, 10.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 10.25 Mame: Avdicija, slovenska nanizanka, 10.50 New neighbours - Novi sosedje: V mestu duhov, dokumentarna serija, 11.20 Čez planke: Tel Aviv, 12.10 Žogarija, 12.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Brazilija - Slovenija, 13.50 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Apolonia, 15.00 Mogočni vlaki: Kuba - po poti sladkorja, potopis, 15.50 Ambienti, 16.20 Zgodbe Kristine Brenkove, dokumentarni portret, 17.15 Četverica proti banki, nemški film, 18.55 Videotrak, 20.00 Veličastne reke sveta: Amazonka, britanska dokumentarna serija, 20.50 Žrebanje Lota, 21.00 Charlatan Magnifique, dokumentarni film o Magnificu, 22.30 Zvezdana: Skozi šivankino uho, 23.30 Videotrak, 0.25 Info kanal PONEDELJEK, 27.07.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Vrtovi Tullna, dokumentarna oddaja, 12.00 Hotel poldruga zvezdica: Vse je v glavi, slovenska nadaljevanka, 12.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Skrivnost poželenja, kanadska dokumentarna oddaja, 14.35 S-prehodi: Kakšen zrak dihamo, 15.05 Rojaki, 15.20 Dober dan, Koroška, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits - Samosvoji: Lovro, Fairooz, Fazle, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Kohezija, 18.00 Malčki: Prestrašeni Pepi, risanka, 18.10 Zmedi gre v Zakajzato: Srčni Zmedi, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Platforma: Berlinska utopija - 30 let kasneje ..., 23.30 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 27.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.30 Poletno jutro, 13.25 Obzorja duha, 14.15 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Slovenija - Švedska, 15.45 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - kajak-kanu: slalom na divjih vodah - Benjamin Savšek, 16.30 Glasovi strahu: Soseda, koprodukcijska serija, 17.15 Ljudje in zemlja, 18.00 Hitlerjeva biblija, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis, 20.55 Mame: Ples, slovenska nanizanka, 21.25 Dediščina Evrope: Tannbach - usoda neke vasi (II.): Sanje o pomladi, nemško-češka nadaljevanka, 23.05 Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, francoska dokumentarna oddaja, 0.00 Videotrak, 1.00 Info kanal TOREK, 28.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Vrtovi Tullna, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Otroci po naročilu, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 14.55 TV-izložba, 15.10 Potepanja - Barangolások: Mátra és/in Tokaj, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi: Libeliče, čisto posebna vas, dokumentarna oddaja, 17.50 Kalimero: Riši, raček, riši, risanka, 18.10 Čebelice: Čarovničin dvorec, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 KGB - meč in ščit, nemško-britanska dokumentarna serija, 20.55 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pričevalci: Jože Drenšek, Jože Mihevc, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo TOREK, 28.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, Porabje, 23. julija 2020 OD 24. julija DO 30. julija 11.15 Poletno jutro, 13.30 Koncert za Milano 2019, 14.55 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 15.50 Nepozabni trenutki Rolanda Garrosa, 16.50 Intervju: Olivier van Beemen, 18.00 Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.10 Mame: Zmenki, slovenska nanizanka, 21.40 Smrt v hotelu Nile Hilton, koprodukcijski film, 23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.50 Videotrak, 0.45 Info kanal SREDA, 29.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Zelenjavni vrtovi: Pomurski biodinamični vrtovi, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Mami, strah me je, danska dokumentarna oddaja, 14.35 TV-izložba, 14.55 Rojaki, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Online fotóarchívumok/Spletni arhiv fotografij, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, 18.00 Čarli in Lola: Reci keks, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Film tedna: Starec in pištola, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 29.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.30 Poletno jutro, 13.30 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 14.15 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Ovčarov, 15.30 Sledi: Libeliče, čisto posebna vas, dokumentarna oddaja, 16.00 Ambienti, 16.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Ksenija Benedetti, 17.55 Krištof Zupet: Slikar, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 20.00 Če slišiš, verjameš, koprodukcijski glasbeno-dokumentarni film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.05 Mame: Izlet, slovenska nanizanka, 21.40 Tiha strast, koprodukcijski film, 23.45 Sočasja, dokumentarni film, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal ČETRTEK, 30.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Zelenjavni vrtovi, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Nove skrivnosti molekule življenja, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zgodbe izza obrazov: Družina gasilcev, dokumentarna oddaja, 17.55 Na kratko, 18.05 Dinotačke: Kar je hotelo leteti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 20.55 Velike osebnosti 20. stoletja: Aktivisti, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika: Zapuščina, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Zgodbe izza obrazov, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo ČETRTEK, 30.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 10.45 Poletno jutro, 12.40 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 13.20 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 14.10 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Slovenija - Nemčija, 15.35 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 16.00 Pišem, da rešim samega sebe: portret Florjana Lipuša, 16.45 Poletni koncerti iz naših krajev - Slovenski oktet v Štanjelu, 18.00 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika, 18.55 Videotrak, 20.00 Južna Koreja – uspeh za vsako ceno, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Mame: Boks, slovenska nanizanka, 21.30 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.30 Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's - Piran, 22.40 Mojmir Sepe, TV koncert, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal NAUVI PLAN PROGRAMOV Drüštva porabski slovenski penzionistov Našo živjenje - tak privatno kak pri vsej organizacijaj - je odvisno od toga, kak de se ponašo koronavirus, ka je pijtanje ranč od nas, od lidaj na cejlom svejti. Penzionisti, steri smo ranč v tisti lejtaj, stere najraj prejkdobi té virus, zatok ka je naš imunski sistem že bola djéngavi, večfele kronični betegov mamo, dosta bola moramo skrb meti tak nasé kak na drüdje. Sto pa vodi, ravna kakšno drüštvo ali drüge organizacije, pa ma trno velko odgovornost, če vüpa vküppozvati lüstvo na kakšen program. Zatau na vsakšom programi, najbola na velki programaj, gda nas je dosta, pazimo na tau, aj na raje baumo razdeldjeni eden od drügoga. Zatau mo meli šatore, damo razkužilo (kézfertőtlenítő) za cejli čas, prosimo lüstvo, aj si li večkrat peré roké, v šatori stole naprej dola zaperémo z razkužilom. Mi, porabski slovenski penzionisti smo tak privolili, dočas nam dopisti rendelüvanje vlade (kormány), vöspelamo svoje programe, ka nam fali drüženje, se radi srečavlamo. Zatau smo svoje letošnje programe prejknaprajli, pa smo je dali od juliuša do konca oktobra. Vsi dobro vejmo, ka je nika nej gvüšno, če nam Baug dopisti, ji vöspelamo, če trbej mo tadale prejk redli programe, če de pa rosag prisildjeni znauva dola staviti programe, tisto tü porazmejmo. Najvekša vrejdnost v človekovom živlenji je zdravdje. 1.juliuš Medgeneracijsko drüženje. Rokodelska-gastronomska pa folklorna delavnica pod vodstvom penzionistk v tabori Ethosland Razvojne agencije Slovenska krajina v Monoštri. 6. juliuš Občni zbor/velki djliejš drüštva. Drüženje s pogostitvijo v restavraciji Lipa. 8. juliuš Seja/djliejš predsedstva. 9. pa 10. juliuš Gastronomska delavnica vanej na dvauri na Vzorčni kmetiji na Gorejnjom Seniki. Priprava pice, pečene v peči, pod vodstvom glavnoga küjara kmetije. 26. juliuš Poletno srečanje drüštva v šatori na kegljišči v Monoštri. Volilni občni zbor. Piknik, drüženje, spejvanje porabski naut, kegljanje, veselica pa pogostitev. 29. juliuš Prvi djilejš nauvoga predsedstva 10. avgust Športni program s piknikom za tiste, steri so se nota naravnali ali ovak kaj včinili za tau, aj srečno leko vöspelamo Slovenski fašenski program v Monoštri. 30. avgust Srečanje s slovenskimi drüštvi penzionistov iz Slovenije - DU Rogašovci, Šalovci, Murska Sobota, Puconci, Limbuš-Pekre - v šatori pri Slovenskom daumi v Monoštri v soorganizaciji Slovenske zveze. Svetili mo 10. jubilej Folklorne skupine penzionistk ZSM. Gora staupijo Ljudske pevke DU Limbuš-Pekre pa Porabski trio. Na veselici de igro Duo Dejan &Tadeja iz Prekmurja. Avgust-september-oktober Paversko delo s tikvi pa priprava zemlé na zimau. 8. september Prauška na Verici-Ritkarovci, ogled kapejle pa stari križov. 22. september Tura z biciklini po gnaki potaj: Slovenska ves-Monošter-Jennersdorf-Dolejnji Senik-Monošter. 12. oktober Seja/djliejš predsdestva 15. pa 16.oktober Medgeneracijska gastronomska delavnica na fari v Števanovci z domanjimi mlajši DOŠ pa OŠ Šalovci. 18. oktober Mednarodno cerkveno srečanje s sodelovanjom plebanošov far sv. Juraj na Bregu pa Čakovec na Rovačkom, Razkrižja v Sloveniji pa Monoštra pri slovenskoj meši, stero pripravla Slovenska narodnostna samouprava Monošter-Slovenska ves. Drüžabno srečanje v restavraciji Lipa. 22. oktober Medgeneracijska rokodelska delavnica. Lüjpanje tikvini guškic vküper z mlajši DOŠ Števanovci v Slovenskom daumi v Monoštri. 27. oktober Delovni obed predsedstva, nadzorne komisije pa Pevskoga zbora Rozmaring DPSU. Klara Fodor predsednica Pod Srebrnim brejgom … … nej zavole, liki preveč vina geste. Bečke so pune, kak so že dugo nej bile. Pa nej zatoga volo, ka bi grauzdje že zrejlo gratalo pa se že sprejšalo. Nej zatoga volo. Zavolo betega se ga je dosta menje oudalo. Tak se je država s svojimi regulami kcuj zmejšala, tanačivala pa njoj je EU. Kak té vöglejdajo, kakše so té regule, aj vsikši sam si brodi. Kak prvo, vino aj bi se destilejralo v industrijski alkohol. Kak drugo, iz njega aj bi se vinski eci (kis) narejdo. Depa bečke eške nedo prazne. Zato je kak tretje zelejna bratev na redej. Ja, najbole za istino! Do 10. augustuša aj bi zelene bube doj strgali pa zatoga volo od države tisti, ka tau naredijo, pejneze dobijo. Z vsejn tejn se je čalejsrki kraug začno vrteti. Pri pejnezaj se je začno. V takšni situacijaj vsigdar pejnez majster-šef gé. Prvi šok je té majster-šef naredo, gda so nešterne velke vinske klejti vödale, ka do 5 centov (prb. 150 forintov) za eno kilo grozdja davale. Ja, velko mauč majo. Pa je za té velke vse vküper tö napravleno. 1500 evronov na eden hektar za zelejno trganje samo tisti dobijo, steri bar 30 000 trsov posajeni majo. Kakoli se obrne, v minusi do eni pa drugi. Tö tisti, ka do iz vina kaj drugo dali delati, nedo vö iz vode poglednoli. Ka zdaj aj se dela? Eden od vnougi modrijašov, sterim je krčma drugi daum gé, je povedo: »Piti, piti pa nej popistiti!« Krčma je bila tisto mesto tö, na sterom so se najvekši slovenski mlinarge zgučali, za kelko do pšenico küpüvali. Vcejlak sami so glavé vküper djali pa si v roke segnili. Pavri, njivi sindikat ji je na drugom mesti čako, ka se od cejne zgučijo. Tak so prejk tevena pa radiona leko zvedli, ka za pšenico, žito pa vse takše menje dobijo, kak so lani plačano dobili. Znauva se je pokazalo, ka velki njim krüj rejžejo. Ka leko na tau modrijaš iz krčme povej? Sto vej, leko, ka na tau sploj ne brodi. Brodili pa so tö nej nisterni, steri se vömečejo, kelko grbanjov so vö iz gauške prinesli. V Sloveniji na den eden človek leko dvej kili vsejfele gob nabere. Če koga, ka več ma, inšpekcija zaodi, njemi vse vkraj vzemejo pa eške štraf trbej plačati. Tau leto na obej krajaj pod Srebrnim brejgom zavolé grbanjov, lisičic pa drugi gob geste. Eni pa ne morejo, ka se nej bi vömetali, ka bi nej gizdavi bili. Na facebook vsefele kejpe gor davajo, kelko grbanjov so najšli. Mauž pa žena nin iz Slovenije sta gor kejp djala, na sterom vsikši pune talige grbanjov pela. Inšpekciji ranč v lejs nej trbej iti. Samo te kejpe poglednejo, do lidi pridejo pa že štrafe pišejo. Kelko sta tistiva mauž pa žena mogla plačati, se eške ne vej, depa dun sta za svojo gizdavost štraf dobila. Ja, pa tisti tö, ka so nej v taligaj grbanje meli, pune košare pa so. Gizdavost je smrtni grej. Tau vören pa nej vören človek vej. Depa kak vögleda, té grej ne more na nikoj pridti. Pri nisterni slovenski politikaj se takše skur vsikši den vidi. Brodijo, ka tam skur skrak Boga leko, ka škejo, si zbrodijo pa gučijo. Tej, steri so zdaj tam najviše, zvejkšoga na krščansko etiko se prisejgajo. Tak se leko stoj pita, kak zdaj tau vküper dé, gizdavost pa krščanska etika? Depa ne smej se na glas pitati. Če stoj takše naredi, brž ga za komunista leko stoj vözglasi ali pa kakšo drugo lagvo menje dobi. Takša je zdaj v Sloveniji praksa gé. Kak od Boga ne smejš po nejpotrejbnom pripovejdati, od najbole prejgnji tö nej. Zaprav leko, če se njim na velke kluma ali pa se nut v … Vej pa vejte, kama nut potejge. Depa zvejkšoga je tak vsigdar gé. Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB