"Z DA .TA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK 'SjSSVSK" - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 74 (4537) TRST, sobota 26. marca 1960 TamKrnni ip spctavil nnvn vlarlnl P01' M razŽ»vorov Hruštev-de Ganile * dmDrom je sesiavu novo viaao #[Ua de! se b0 L aprila v Rambnniiietu brez Pelle, Bettiola in Del Boja “ Edine spremembe: zunanji minister je postal Segni, notranji Spataro, prometni levičar Sullo, za PTT Maxia, a za zunanjo trgovino Martinelli - Govori 8e, da bodo novo vlado podprli socialisti, če bo njen program kolikor toliko upošteval znane tri točke programa PSI Kardinal Siri je preprečil sestavo vlade levega centra p. (Od našega dopisnika) ;0v_25' ““ Fernando Tambroni fP^Oru •> * x aiuuium J6 PO 6nOUni6ITl ob 2l.3o s Predsednikom republike Gronchijem nocoj OUnistrrro 1 Prebral na Kvirinalu novinarjem seznam Preberi • n°Ve vlade’ ki J° Je danes sestavil: in minister za Proračun: Fernando PASTrvtf^2 Ustnice za blagajno Juga: G i u 1 i o »»bUater h * - Arm0>?Jez Ustnice za odnose s parlamentom: sen. Minister ANGELINI-Gi0rei.D^?z listnice za birokratsko reformo: sen. ^ter za ° a zunanje zadeve: Antonio SEGNI, tiflijter Za notranje zadeve: Giuseppe SPATARO, minister^ pravosodje: Guido GONELLA, sen. Giuseppe TRABUCCHI, miiikjp1 ** Zaklad: Paol° Emilio TAVIANI, atinister 2a obrambo: Giulio ANDREOTTI, Hiitdjt 1 23 prosveto: sen- Giuseppe MEDICI, tninistjZa ^avna dela: Giuseppe TOGNI, lUijiijje 23 kmetijstvo: Mariano RUMOR, Za prornet: Fiorentino SULLO, bister ^ PTT: Antonio MAXIA, bisterZa *ndustrijo in trgovino: Emilio COLOMBO, CAG^J1del° in socialno skrbstvo: Benigno ZAC-aUnister ' bUni3ter 2unanio trgovino: Mario MARTINELLI, ^VoUogOVinsk0 mornarico: sen‘ A- Raffaelle MinisterZa drzavne udeležbe: Mario Ferrari-AGGRADI, tPilUster Za 2dravstvo: sen. Camillo GIARDINA, turizem in gledališča: sen. Umberto lP». sez- »^edvirti roni izjavil: ^PrašanS boriti- UP TTlnr.m r>H. ne morem od- • * ., — cill uu- Sni Vlado le ponoviti. %ti svlada ne sme pre- tto?rej dnWS°dkl ali P° jv, *?^enih ocenah, v ?vila iav« Stem’ kar bo st, ebutk„ ? ln odgovorno ko se bo pred-,*«*> farlamentu.> h^atnbroni pove- % bo' _J* Polo^r0 člani nove ^ n8 ^Idni1 -Pnseg0 Jutrl ^ Ko *• Prva seja vla-v torek ali v lW,-_ v ga vprašali, kaj *votl da t,«ne i°> i® °d-t »četa odšel na grob Ha j linica ker b° 27 t. 8a v„, njegove smrti. <» v»rjativPrasanja ni hotel £ bo' Predvideva pa se, vUd^fPeratu V!ada Predstavila 51 seji. kmalu »o nrvi HtL^lok"!) i? tlronchi podpisi isiSRjega ."Prejemu ostavke t Ct«CvP^Sednlka Segni-'kvii® Pori. vlade, na- «4*5)« Tam k3 °dlok o ime- vlaie T'* Za -pred‘ r‘0Vik g odlov m .na njegov Mtiiatr... ° lmenovanju po prvi i.G*ahia trov. HlS v j^llnost nove vla-“tt ^osedanil® 3e iz nje iz’ ?a Vzujtan3i mmi- 'it^l*aitniea >lla’ ki velja ^ u veliaiWa glavnih desni- bpadei . J.KD- Iz vla' ain S*t aa 1 tudi dosedanji 5«t ?ričan p? .ratsko refor-\ £ aunan etUo1 mini- H? Velja , trgovino Del Nju' Nsdvsae Pan,mijevega H v, dosertani no ie ime' *> a,J.^e Seon -ega Predsed. H, tstr* ;J?P‘Ja za zunanje- V-t* PTt ^edan)ega mi. A ^rara za n°- h M^e^sen trmv novi sa‘ , ‘Ar^ia ;an- Trabucchi, Sul. l tokra* rtmelli; prvi t' ministri r| S >keijo nfim oprav. Jf ?HarV‘no 2„*tra za zuna. fi H W tl a zadnjih De 4 ŠLSih ^ladah: V neka- J,ve. v?1* man;meri-h pa gre J vazne zame- V >ih svn; u važne zame-^HiSn°»taU-t dosedanjih b i rt- arribroni kot K\C.mSter' dalje: n’ Ogni p Andreotti, SSSSoi 1Umor' Colom' Nni^fadi, A, dervolino, Fer-v Grdina in Tu- nove vlade k,)« vjtstere "‘kokor ne mo-J?'e č°d0 ^e Pohtidne »kupi- od'iSred'v|eri3mentu pr>d' Ni”,Mšl izit jfnjim «o fa S ki tsmi ’ da bi gla- v'ad0. jPodobnoJ *uPravna vla-iMa Udi m. možnost so iz- k\se&rhisti »d PDI ?» J* bil. a"ku vodstva KD, , naj vla. bilo v« .vodstva KD ^nje "»SI spreme- * svoje naspro no izrabil a PDl a tudi Vb.sf Jav S« >tl, ^ mzko karkoli Hi 'tisfbtbronii ne bodo ^ Hr«- To stVeh Program. 4>i a.*t — ^e. bo zgodilo ttN^‘r‘1- ,ie sam Tam-h Vil« nan se bo vla- V9n4 1 aprila8"1^1"' l' j' btia? Po oihiJ • Zaradi te. Hte ™' >men no-' 'tdben politični voditelj — razen Saragata — ni objavil nikakršnega komen. tarja. Saragat piše v članku, ki^ bo objavljen v jutrišnji številki socialdemokratskega glasila, da so «oblastvene skupine namesto -da bi zaustavile ofenzivo reakcionarjev, v zadnjem tre-nutku mislile izkoristiti položaj za svoje koristi, talko da je nastala ponovno enobarvna demokristjanska vlada.« Saragat poudarja na to, da so nameni teh oblastvenih skupin dobro znani; kljub levičarski pobarvanosti so te skupine nasprotne politiki levega centra in politiki razširitve demokratične baze. «Nihče ne more biti tako naiven, da bi mislil, da pomeni sedanja operacija poskus -doseči politiko levega cen-tra. Ta operacija tvega da se porušijo vsi mostovi in da o-stane izza nje le politična in moralna odvratnost, kar bo koristilo samo komunistom. Mi bomo glasovali proti iz dveh razlogov: prvič zaradi tega, ker gre za enobarvno vlado, drugič pa zato, ker gre za talko eno-barvno vlado, ki je odločno na. sprotna politiki levega centra«, zaključuje Saragat svoj članek. Toda če upoštevamo pisanje glasil posameznih političnih skupin v današnjih števil-kah, ko se je v glavnem že vedelo, kakšna bo nova vlada, moramo v prvi vrsti omeniti pisanje socialističnega glasila c«Avanti» ki poudarja v uvodnem članku, da so monarhisti od PLI v svoji včerajšnji izjavi ostro napadli predsednika republike ne samo v osebi sedanjega poglavarja države Gronchija, temveč kot tisto, kar on pred-stavlja na vrhu italijanske u-stavne ureditve. Clankar dolži za ta napad pogoje, ki jih je ustvarila KD s svojo negotovostjo m s svojo dvoumnostjo. ((Sedaj že vse stranke in vse javno mnenje priznava — poudarja glasilo PSI — da se ne more pustiti KD v njenih večnih razmišljanjih ali meditacijah a lastni nejasnosti Vprašanje je tu v jasnosti stranke, ki mora vladati in ki ima moralno dolžnost, da govori jasno; in bolj kot govoriti, mora jasno delati. Vprašanje je v doslednosti med besedami in dejanji, v odločnosti, s katero sledijo dejanja idejam.« Svoj članek zaključuje socialistično glasilo s pomembnimi besedami: ((Opozarjamo, da je zmeda teren nasprotnikov demokracije. Pustiti, da zmeda raste pa je sokrivda.« Članek v «Avanti» je po-vzročil domnevo nekaterih današnjih, popoldanskih listov da je Nenni pravzaprav svoje odločno nasprotno stališče do Tambronijeve enobravne vlade včeraj nekoliko spremenil. Nekateri časopisi si razlagajo omenjeni članek tako, da želijo socialisti pravzaprav Tambronija podpreti, da bi se onemogočila nadaljnja nevarnost za demokratične ustanove v republiki. Poleg tega se je v rimskih političnih krogih začelo go-voriti, da je Nenni baje pisal predsedniku republike pismo, v katerem poudarja, da PSI ne more podpreti morebitne Tambronijeve »poslovne vlade«, ker taki možnosti nasprotujejo vsi dosedanji sklepi vodilnih organov PSI. Ti sklepi pa za morebitno ood- odločno nasprotuje sestavi vlade levega centra. Siri je bil namreč večkrat v Rimu prav v tednih krize. Nato je prišel k Segniju Mons. Castellano, centralni asistent Katoliške akcije, ki je povedal Segniju, da kardinali rimske kurije ne odo. bravajo sestavljanju vlade s PRI in PSDI. Pod takim pritiskom je Segni sklenil prekiniti pogajanja in nato vrnil mandat. Danes je Segni na kratko po agenciji ANSA zanikal pisanje «Unita». Prav tako je storil tudi Scelba v dolgi izjavi, v kateri zagovarja sestavo štiristranske vlade starega centra. Le Taviani in msgr. Castellano nista objavila nobenega demantija. Toda istočasno objavlja tudi rimski tednik «Espresso» trditev, da je v nedeljo obiskal Segnija predstavnik vplivnega kardinala Sirija, pod ogromnim naslovom »Zmagal je kardinal«. Razen tega politični tajnik I gacija. poro zahtevajo, da se katera koli demokristja-nsfea vlada končno odloči za bolj napredno in socialno politiko. Govori se tudi, da je Nenni najprej mislil, da je Gron-chi dal Tambroniju nalogo za sestavo vlade levega centra, ko pa je ugotovil da je njegov mandat omejen na sestavo poslovne vla-de, ni mogel več spreminjati sprejetega sklepa. Seveda gre le za govorice. Jasno je, da bo stališče socialistov odvisno od programskih izjav novega vladnega predsednika. Vodstvo PSI bo vsekakor upoštevalo, če bodo te izjave vsebovale tudi znane tri točke, ki jih je postavilo za posredno podporo morebitni Segnijevi vladi levega centra: deželne avtonomije, nacionalizacija e-nergetskih virov in šolska reforma. «Unita», glasilo KPI, pa v uvodniku, ki ga je napisal Giancarlo Pajetta, dosledno vztraja pri stališču proti sleherni »poslovni vladi«. »Italijanom ponujajo danes »poslovno vlado«, piše Pajetta, kot da bi zahtevali, da hočejo biti gotovi, da se stvari ne bodo spremenile, kot da bi obstajala potreba po rešitvi, ki vedno bolj prikriva globoko krizo KD in ki naj prikrije tudi krizo države. Italijani potrebujejo nekaj novega, nekaj različnega od redne uprave za račun anonimnih družb. In to bodo tudi dali čutiti«. Hkrati pa glasilo KPI poroča o oza-dju Segnijevega vračanja mandata, ko je bil ravno gredi pogajanj za sestavo vlade levega centra. Dan pred nadaljevanjem pogajanj PRI in PSDI, ko se je že zdelo, da je tristranska vlada praktično sestavljena, je obiskal Segnija najprej Scelba, ki mu je predložil seznam 89 demokristjan-skih parlamentarcev (ki pripadajo njegovi struji »Ljudskega centrizma«, struji Andreottije-ve «Primavere» in delno struji «dorotejcev»), ki so se izjavili proti vladi levega centra, katera bi se osla-njala na socialistične vzdržane glasove. Ko je odšel Scelba, je prišel k Segni. ju Taviani i-n mu povedal, da mu kardinal Siri sporoča, da II .......................... KD Aldo Moro še vedno ni povedal, kdo je tisti »nekdo«, ki ga je omenil na seji vodstva in ki je sestavo vladnega centra preprečil. A. P. Škof prepovedal kanoniku Kiru da sprejme Hruščeva DIJON, 25. — Kanonik Kir, ki je poslanec in župan v Di-jonu, je izjavil listu «Le bien public«, da ne bo sprejel predsednika sovjetske vlade Hruščeva, ker mu je to prepovedal škof v Dijonu. Zato bo Hruščeva sprejela namesto njega posebna občinska dele- Vieraj sta oba državnika govorila predvsem o jedrski razorožitvi ■ Hrušiev je na tiskovni konferenci izjavil, da je SZ pripravljena obravnavati vprašanja jedrske politike skupno z ZDA, Anglijo in tudi s Francijo PARIZ, 25. — Današnji razgovor med de Gaullom in Hruščevom v uradu predsednika de Gaulla je trajal eno uro. Zatem sta oba politika odšla v drugo dvorano na nrvo plenarno sejo, katere so se udeležili še Debre, oba zunanja ministra, francoski poslanik v SZ Dejean, podpredsednik sovjetske vlade Kosiejn in sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov. Seja je trajala petdeset minut Ko je Hruščev zapustil Elizejsko palačo, je imel de Gaulle polurni razgovor z Debrejem in z de Murvillom. Na tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu je predstavnik Quai d’Orsaya Baraduc izjavil, da sta Hruščev in de Gaulle govorila davi o razorožitvi, in še posebej o jedrski razorožitvi. Po tem zasebnem razgovoru so na plenarni seji pregledali rezultat razgovorov med francoskimi in sovjet, skimi ministri ter med strokovnjaki za gospodarske in kulturne zadeve. Baraduc je pripomnil, da so tehnični in kulturni razgovori še v pripravljalni fazi, vendar pa sta obe strani zadovoljni z njihovim potekom. Predstavnik je dalje izjavil, da se je prvi del francosko-sovjetskih razgovorov sedaj končal: drugi del se bo začel I. aprila v Ranbouilletu. Jutri zjutraj bo Hruščev odpotoval z letalom v Box-deaux in Pau. Od tu bo nadaljeval potovanje po Franciji. ki se bo zaključilo v. četr- tek v Rambouilletu, kjer bo Hruščev ostal tri dni in zaključil z de Gaullom politične razgovore. Preden je začel razgovore v Elizejski palači, je Hruščev obiskal zjutraj hišo, kjer je živel Lenin od leta 1909 do 1912 v pariškem preamestju. Hišo je Kp Francije spremenila v muzej. Hruščeva sta v tem muzeju sprejela Thorez in Duclos, pred hišo pa se je zbrala skoraj desettisočglava množica, ki je sovjetskega gosta prisrčno pozdravljala. Združenje francoskega diplomatskega tiska je priredilo danes kosilo na čast Hru-ščevu. Po kosilu je imel Hruščev kratek govor in je nato odgovarjal na številna vprašanja. V svojem govoru je po udaril prispevek, ki ga je Francija dala v preteklosti skupni stvari za poraz hitlerjevske koalicije. Dodal je: «Moj obisk nima nič kaj o-praviti s trditvami, da bi mi hoteli ločiti Francijo od njenih zaveznikov. Nimamo n .... i m i m ii mi m i m ■■■ i ■■ 11 m......................................................................................................... Eisenho wer in Mac Milla stališče obeh vladdozadnjega 51 Sestala se bosta v ponedeljek v Camp Davidu - Herter pravi, da predlog ni «sprejemljiv v celoti» - Tassov komentar WASHINGTON, 25. — Bela hiša je sporočila, da se bosta Eisenhower in Mac Millan posvetovala v Camp Davidu v začetku prihodnjega tedna. Domnevajo, da bosta oba odpotovala v Camp David s helikopterjem v ponedeljek opoldne. Ameriški državni tajnik Herter je nocoj na tiskov- ni konferenci izjavil, da je ameriška vlada že določila svoje stališče, kar se tiče sovjetskega predloga o prepovedi jedrskih poizkusov. Toda to stališče ne bo objavljeno, dokler ne bo EL Tambroni jevo poroči lo o gospodarskem stanju Povečanje narodnega dohodka govori o bistvenem izboljšanju, vendar pa nekatera odločilna vprašanja niso še rešena RIM, 25. — Tambroni je pre- čital v parlamentu splošno poročilo o gospodarskem položaju Italije v letu 1959. V poročilu se poudarja, da je bilo razdobje nejasnosti, s katerim se je začelo preteklo leto kmalu premagano, in da so lani zabeležili nekatere odlične in rekordne rezultate. Tako so produktivne dejavnosti narast-le za približno 16 odstotkov in dosežen je bil višji odstotek samo še leta 1950. Narodni dohodek je dosegel 16.908 milijard lir, medtem ko je leta 1958 znašal 15.915 milijard lir. Narodni dohodek se je torej povečal za 6.2 odst., če pa upoštevamo gibanje cen, celo za 6.6 odst., kar je nedvomno u-goden rezultat, saj znaša letno povečanje na primer v SZ 7-8 odst. v ZDA pa 2-3 odst. Potrošnja se je povečala po realnih cenah za 4.8 odst. v primerjavi z letom 1958 in je s tem tudi porast presegel povprečno naraščanje v razdobju 1950-58. Predvsem se je povečala potrošnja gospodinjskih potrebščin in prevoznih sredstev. Poročilo pravi, da gre to povišanje potrošnje predvsem na račun povišanja delavskih prejemkov, ki so narastli v celoti za 6.4 odst., oziroma so se delavske plače zvišale zaradi novih delovnih pogodb za 2-3 odst. in je bilo zaposlenih na novo okoli 300 tisoč delavcev. Iz poročila je razvidno, da se je italijanski gospodarski položaj v celoti vzeto nedvomno izboljšal. Vendar pa iz tega še ne sledi, da bi bile premagane tradicionalne težave italijanskega gospodarstva in socialnega ustroja. V tej zvezi so zanimiva izvajanja londonskega gospodarskega lista »Financial Times«, ki komentira letno poročilo OEEC .n med drugim ugotavlja, da lahko govorimo o »italijanskem gospodarskem čudežu«, kot je bilo govora o nemškem. Takoj za tem pa dostavlja, da še vedno ostaja nezaposlena številna delovna sila. (O brezposelnosti ni v naročilu agencije ANSA o Tambroni jevih izvajanjih niti enega podat- ka.) Prav tako je po mnenju londonskega lista očitno, da se prepad med Severom in Jugom ni znižal. Razlog za kronično brezposelnost pa je prav v kronični depresiji Juga. Po mnenju omenjenega lista bi bilo treba izkoristiti sredstva, s katerimi je bila ustvarjena italijanska aktivna trgovinska in plačilna bilanca, za odločno rešitev teh vprašanj Tito Togliattiju BEOGRAD, 25. — Ueneral-ni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je danes brzojavno čestital generalnemu tajniku KP Italije Palmiru Togliattiju k njegovemu 67. rojstnemu dnevu. BEOGRAD, 25. — S podpisom protokola so se danes Beogradu končali trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsflco. Protokol predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti 3,4 milijona dolarjev v vsaki smeri, kar je približno enako lanskoletni izmenjavi. senhower osebne poročal o njem Mac Millanu. Herter je dodal, da ni bilo izmenjave misli z Veliko Britanijo, potem ko je SZ postavila svoj predlog v Ženevi. Vsa-ka vlada je posebej proučila ta predlog. Eisenhovver in Mac Milla-n bo-sta sedaj pogledala, ali sta si stališči obeh vlad blizu Herter je izjavil, da sovjetski predlogi pomenijo z neke-ka vidika «zelo važen napredek«. Dodal pa je, da je težava v zaupanju, ki ga je treba imeti v SZ (SZ je med drugim predlagala premirje za nedoločen čas za tiste jedrske poizkuse, o katerih ZDA menijo, da jih ni mogoče odkriti). Potrebno bi bilo, da bi Zahod sprejel obveznost SZ, da ne bo delala jedrskih poizkusov, ki se ne dajo odkriti. »Ti predlogi, je pripomnil Herter, niso niti nesprejemljivi niti sprejemljivi v celoti.« Dodal je, da bi pomenilo iti proti ameriški politiki, ki je ze zdavnaj bila določena, če bi sprejeli prekinitev jedrskih po. izkusov brez nadzorstva. Ameriška vlada je popolnoma soglasna pri ocenjevanju sovjetskega predloga in glede tega ni nesoglasij z Veliko Britanijo, ker ni bilo še nobenih posvetovanj. Na razna vprašanja glede konference najvišjih, se zdi, da. se je Herter kesal, ker je v torek pred senatno komisijo za zunanje zadeve uporabljal izraz »negotova stava«, zaradi katerega se je dvignil val kritik v angleškem tisku. Kritiziral je nekatere izjave, da gredo ZDA na konferenco nepripravljene, in je ugotovil, da se ameriška vlada pogostoma posvetuje s svojimi zahodnimi zavezniki. Sedaj ni za to konferenco določen noben dnevni red. Glede Adenauerjevega predloga, naj bi razpisali v zahodnem Berlinu plebiscit pred konferenco najvišjih, je Herter izjavil, da se ta zadeva tiče za- hodnoberlinske vlade in pre- koristni, toda nezadostni.« bivalstva. Vendar je izjavil, da ga je predlog presenetil. Herter je dalje sporočil, da se bodo zahodni zunanji ministri sestali dvakrat pred Predlagal je, naj diskusija preide «od splošnosti na podrobnosti«, zlasti kar se tiče nadzorstva. Med vprašanji, na katera bi hotel dobiti jasne od- konferenco najvišjih: prvič 12. i govore, je Eaton naštel: 1. Ko- aprila v Washingtonu, drugič pa proti koncu aprila v Istanbulu in morda še tretjič v Parizu nekaj pred začetkom konference. Ameriški in britanski opazovalci priznavajo, da okoliščine silijo, Eisenhowerja in Mac Millana na kompromis, tako da skupno nastopita glede novega sovjetskega predloga. Zdi se gotovo, da Zahod ne bo zavrnil sovjetskega predloga, kljub zahtevi predsednika ameriške komisije za atomsko energijo in nekaterih vojaških krogov. Poudarjajo, da namerava Mac Millan sprejeti sovjetski predlog z nekaterimi majhnimi spremembami. Agencija Tass piše danes, da bo imel Mac Millanov obisk v Washingtonu veliko važnost za pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov; razen tega kaže ta obisk na nesoglasja med ZDA in Veliko Britanijo, kar se tiče odgovora na zadnji sovjetski predlog. »Sovjetski predlogi, nadaljuje agencija, so popolnoma presenetili ZDA, ki so že računale, da bodo izdelovale in spo-polnjevale nove vrste jedrskega orožja«. Agencija pravi na koncu, da je negativno stališče ZDA izzvalo zaskrbljenost v Angliji, ki vztraja, naj se sprejmejo sovjetski predlogi. Ženevska konferenca ŽENEVA, 25. — Na današnji seji konference desetih držav za razorožitev so posegli v d is. kusijo skoraj vsi delegati. Ameriški delegat Eaton je predlagal, naj začnejo takoj proučevanje konkretnih ukre. pov o nadzorstvu, da se določi število vojaštva in količina klasične oborožitve. Izjavil je med drugim: ((Bistveno je, da vemo, kaj mislimo z besedo nadzorstvo. Do danes je konferenca poslušala predvsem izmenjavo splošnih pogledov, ki so sicer V torek seja Varn v zvezi s pokolom v Južni Afriki Jutri v Londonu veliko protestno zborovanje - Poziv norveškega lista liko nadzorstvenih postaj bo potrebno ustanoviti na ozemljih ene ali druge države za nadzorovanje izvajanja sklepov konference? 2. Kafko bo potekalo postopno znižanje števila vojaštva? 3. Kako bo delovala mednarodna organizacija za razorožitev? 4. Ali je Sovjetska zveza pripravljena odpreti mednarodnim inšpektorjem vrata svojih orožarn in svojih skladišč klasičnega vojnega materiala? Zatem je Eaton izjavil, da se ameriška vlada ne misli posluževati razorožitvenega odbora v vohunsfke namene. Dodal pa je, da je potrebno, da so na eni in drugi strani gotovi, da se bodo sprejete obveznosti spoštovale. Sovjetski delegat Zorin je v svojem odgovoru poudaril, da bi morala konferenca začeti proučevanje konkretnih ukre- mena razbiti fronte zahodnih držav pred konferenco najvišjih. Imamo pregovor, ki pravi: Bolje sto prijateljev kakor sto rubljev. Hoteli bi, da bi naši prijatelji bili prijatelji Francije in p-ijatelji Francije naj bi bili naši prijatelji. Glavni smoter prihodnje konference najvišjih je za nas najti skupno govorico.« Hruščev je zatem obtožil teorijo o ravnotežju vojaških sil med Vzhodom in Zahodom in se je vprašal: «Ali nima ta teorija morda za namen opravičiti oboroževalno tekmo, ki pelje edinole v vojno?« Ko je omenil sodelovanje med Francijo in SZ med vojno, je Hruščev izjavil: #Ne vmešavamo se v notranje zadeve drugih; vsak narod pustimo živeti kakor hoče. Miroljubno sožitje ni nič drugega nego to. Prišli smo v Francijo z dobrimi nameni, da o-krepimo mir na svetu. Ne potrebujemo nič drugega. Življenje dokazuje, da je doba hladne vojne sedaj na koncu. Ni potrebno tega obžalovati pač pa se moramo veseliti.« Na neko vprašanje v zvezi z Alžirijo je Hruščev izjavil: »Pozdravili smo izjavo generala de Gaulla od 16. septembra o samoodločbi. Po našem mnenju je ta izjava najbolj pametna stvar, ki se je lahko rekla o tej zadevi. Kar se tiče našega stališča do kolonialne politike, smo in bomo vedno sovražniki kolonializma, dokler ne bo ta sramotni pojav za vedno izginil.« Na neko drugo vprašanje v zvezi z Alžirijo je Hruščev izjavil: «Omejujemo se na to, da izražamo željo, naj bi se alžirsko vprašanje rešilo smislu načrta generala de Gaulla, mislim v smislu načrta, ki ga je sporočil 16. septembra.« Neki časnikar je vprašal: «Katera de Gaullova lastnost je napravila na Vas največji vtis?« Hruščev je odgovoril: «Pri njem mi ugaja njegova nezlomljiva volja služiti Franciji, biti patriot. Im.” dar, sposobnost uresničiti svojo voljo in služiti Franciji s politiko, ki naj brani državne interese nove države. » Hruščev je dalje izjavil: »Pripravljeni smo sodelovati z državami OZN za pomoč nezadostno razvitim deželam Morebitni sporazum o razorožitvi bo omogočil • razpoložljivost potrebnih denarnih sredstev.« Kar se tiče te pomoči je Hruščev poudaril, da je potrebna neposredna pomoč od dežele do dežele, in je uri-pomnil: »Menimo, da dovoljena pomoč ne sme težiti samo za tem, da podpirane dežele ostanejo pri življenju, pač pa jim mora omogočiti, da ustvarijo lastno industrijo, da se bodo lahko razvijale ob strani drugih že industrijsko razvitih držav.« Dalje je Hruščev izjavil «Priznati je treba (zato da bo miroljubno sožitje mogoče) obstoj dveh različnih političnih in socialnih sistemov, kapitalističnega in socialističnega, in treba je priznati ta dva sistema, kakor če — da uporabljamo besede vernikov — bi jih dal bog. Ce se ta stvarnost ne prizna, ni mogoče nobeno miroljubno sožitje.« Ko so ga vprašali o cenzu- ri v Sovjetski zvezi, je Hruščev izjavil: «V Moskvi ni cenzure. Vsak dopisnik lahko odpošlje vse, kar se mu zdi umestno, razen lažL« Na vprašanje, kako bi bilo treba načeti nemško vprašanje, je Hruščev izjavil, da je potrebno napraviti konec druge svetovne vojne s sklenitvijo mirovne pogodbe. Ce ne bo to mogoče, bo SZ sklenila ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, kar bo j>o-menilo, da bodo vsi prejšnji sporazumi v zvezi z vzhodnonemškim ozemljem zgubili veljavnost. Kar se tiče orožja, ki ga velike države dobavljajo drugim državam, je Hruščev izjavil: «Nismo začeli mi. Mi dobavljamo orožje državam, ki se bojijo držav, katere so dobile vojaški material od zahodnih držav. 2e leta 1954 sem v Londonu predlagal u-kinitev teh dobav orožja, toda niso me poslušali. Upam, da bo tisk sedaj ponovil ta moj predlog.« Na vprašanje, kaj misli gle-? morebitnega sprejema Francije v »atomski klub«, je Hruščev odgovoril: «Ne vem, kaj točno pomeni atomski klub. Mi nimamo nobenega takega kluba v naši državi. Toda zelo spoštujemo Francijo in pripravljeni smo obravnavati vprašanja, ki se tičejo atomske in jedrske politike, skupno s predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA, da jih rešimo v imenu miru.« Na vprašanje, kaj misli o ohranitvi sedanjega stanja v Berlinu, kjer imajo zahodne države samo šibke vojaške sile, je Hruščev rekel: ((Vojaška plat ni važna. Večkrat sem že rekel, da enajst tisoč mož v zahodnem Berlinu nič ne pomeni, ker jih je premalo, da bi lahko pripravili vojno proti nam. Ce bi šlo za to, da se pripravi vojna proti nam, tedaj bi hoteli, da bt bilo tam, v Berlinu, dve sto tisoč ali ee'° pet sto tisoč mož. Bilo bi laže eliminirati jih z naše poti.« Pozneje je Hruščev v spremstvu francoskega ministra za informrjcije obiskal »Hotel des Monnaies«, kjer jc odprl razstavo, ki so jo organizirali francoski državni zgodovinski arhivi. Ko se je vrnil v zunanje ministrstvo je sprejel dve delegaciji, ki sta predstavljali parlamentarni skupini «Francija-SZ» _ v skupščini in senatu. Zvečer pa se je udeležil v Operi svečane predstave. Delegaciji parlamentarnih skupin je Hruščev izrekel bojazen, da bi se lahko ponovila zgodovina med dvema svetovnima vojnama, kar se tiče Nemčije. Ko je omenil so-vjetsko-nemško pogodbo iz leta 1939, je izjavil, da tedaj ni bilo drugega izhoda, in da je po njegovem mnenju Stalin imel prav. Obtožil je Anglijo in Francijo, da sta hoteli nahujskati Hitlerja proti SZ, in zato ni Stalinu ostalo drugo nego skleniti pogodbo s Hitlerjem. Očital je Adenauerju, da hoče spremeniti stanje, kakršno je nastalo po zadnji vojni. »To je povsem izključeno proti Vzhodu,« je izjavil Hruščev in dodal: »Toda konec koncev bo Nemčija iskala izhod proti Zahodu.« pov za izvajanje načrta splošni i-n popolni razorožitvi Važni komentarji beograjskega tiska 0 krvoprelitju v Sharpevillu Proti omalovaževanju vloge JLA Odgovor na očitke v zvezi z razgovori Popovič-Kreisky NEW YORK, 25. — Seja Varnostnega sveta, ki bo na zahtevo afiiško-azijske skupine razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi pokola nad mirnim in razoroženim prebivalstvom Južne Afrike, je bila določena za torek ob 16.30 po srednjeevropskem času. V Londonu je angleška laburistična stranka sklenila organizirati za nedeljo popoldne veliko protestno demonstracijo proti pokolom v Južni Afriki. Govorili bodo številni laburistični govorniki. Predsednik ameriških sindikatov je včeraj predlagal a- meriški vladi, naj uvede »gospodarsko karanteno« proti blagu in proizvodom, ki prihajajo iz Južne Afrike, ter naj za nedoločen čas prekine vse nabave. Norveški dnevnik «Verdens Gang« pa je pozval vse prebivalstvo, naj v ponedeljek razobesi zastavo na pol droga v znak žalosti proti krvavim dogodkom v Južni Afriki. Ta predlog so že podprli predsednik kongresa Trade u-nionov in predsednik študentovskega združenja. List poziva tudi druge države, naj se pridružijo lej pobudi, da bo manifestacija v ponedeljek dobila značaj svetovnega protesta. Južnoafriški pravosodni minister Francois Erasumus pa je sporočil parlamentu, da bo v ponedeljek predložil osnutek zakona, ki bo pooblastil generalnega guvernerja, da postavi izven zakona Afriški narodni kongres, Vseafriški kongres in druge organizacije domorodcev. Kar se tiče prepovedi javnih zborovanj, pa veljajo samo za črnce. Belcem so zborovanja dovoljena. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Krvopre-litje v Sharpevillu je močno razburilo jugoslovansko javnost. Jugoslovanski tisk daje vestem v zvezi s tem dogodkom največji poudarek. Nocojšnja «Borba» poudarja v U-vodniku, da dogodki v Južnoafriški zvezi niso samo napad na črnce, temveč napad na načelo enakosti ljudi, na načelo, ki je osnovni element sodobnih predpisov normalnega mednarodnega obnašanja, ki so formulirani in mednarodno zajamčeni v listini ZN. «Krvoprelitje v Sharpevillu« — ugotavlja «Borba» — «ni in ne more biti notranja zadeva Južnoafriške zveze kot to trdijo njegovi izvršitelji, temveč zadeva, ki spada pred OZN, ki je dolžna, da se odločno zavzame v borbi proti rasizmu«. «Politika» v posebnem članku obravnava napačno tolmačenje nekaterih avstrijskih listov, češ da je jugoslovanska vlada po razgovorih Popovič-Kreisky popolnoma prepustila avstrijski vladi usodo koroških Slovencev. List ugotavlja, da je jugoslovanska vlada stalno poudarjala, da posveča največjo pozornost položaju in pravicam jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji, in da to vprašanje neposredno vpliva na odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, i List poudarja, da je Avstrija S podpisom državne pogodbe prevzela jasne mednarodne obveznosti, in da jugoslovanska vlada ne želi nič drugega, kot da se te obveznosti izvajajo in spoštujejo, kajti od izvrševanja teh obveznosti je odvisen razvoj odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Nedavno je izšla v Moskvi knjiga »Sovjetske oborožene sile v borbi za osvoboditev narodov Jugoslavije«. »Ta knjiga daje vtis, ugotavlja, glasilo JLA »Narodna armija«, da pretekla vojna, v kateri je vsak deseti Jugoslovan dal življenje za osvoboditev svoje domovine, sploh ni bila prava osvobodilna vojna do prihoda sovjetske armade, in da je o-svoboditev Jugoslavije prvenstveno delo enot Rdeče armade a ne narodov Jugoslavije in njene osvobodilne vojske. Po tem, kar je napisano v knjigi, kaže, da je Rdeča armada prispela v Jugoslavijo z isto nalogo kot v Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, da jih osvobodi. Trditi to, ugotavlja »Narodna armija«, pomeni bodisi ne poznati zgodovinskih dejstev, ali pa za vedno zanemarjati zgodovinsko resnico in jo pačiti. Pisec članka ugotavlja v dokaz te svoje trditve, da je v trenutku, ko je Rdeča armada prispela na mejo Jugoslavije, narodnoosvobo- enote; razpolagala je skupno z okrog 400.000 borci, in da je bil največji del Jugoslavije že osvobojen. Osnovna naloga Rdeče armade ob prihodu v Jugoslavijo je bila — ugotavlja »Narodna armija« — ne osvoboditev Jugoslavije, temveč zaokrožitev nemških čet na Madžarskem in prisiliti Madžarsko na kapitulacijo«. Glasilo JLA navaja podrobne podatke o akcijah in borbah narodnoosvobodilne voj. ske Jugoslavije, v katerih je padlo 305.000 borcev, ranjenih pa jih je bilo okrog 425,000. List ugotavlja, da so bili Nemci prisiljeni premeščati svoje elitne čete z vzhodne fronte v Jugoslavijo, da bi zadušili narodnoosvobodilno gibanje. «Na. rodna armija« poudarja, da je v sovjetski knjigi prišla do izraza tudi težnja, da se zmanjša vloga Komunistične partije Jugoslavije in njeno veliko organizatorsko delo v osvobodilni vojni. «Nihče, zaiključuje «Narodma armija«, ne bo mogel zmanjša, ti zgodovinske in odločilne vloge Rdeče armade v drugi svetovni vojni, in vsak poskus v tej smeri bo zaman, toda prav tako bo zaman vsak poskus, da se zanemari oziroma zmanjša vloga Komunistične partije In njenega vodstva ter prispevek narodov Jugoslavije i-n dilna vojska imela 50 divizij, njenih oboroženih sil v tej voj. dve operativni skupini in šte- ni proti skupnemu sovražniku.« vilne brigade in partizanske 1 B. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 26. marca lW Temperatura včeraj Najvišja temperatura 16.8 stopinje ob 12.30, najnižja 5 stopinj' ob 5.30. Vlage 71 odstotkov. Goriško--beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 26. marca Maksim h Sonce vzide ob 5.58 in zatone « 18.25 Dolžina dneva 12.27. Lu" vzide ob 5.33 in zatone ob l<-»-Jutri, NEDELJA, 27. marca Rupert — Po sestanku kmetov v Beneški Sloveniji Največje težkoče nastajajo zaradi zemeljske razcepljenosti Tako menijo strokovnjaki o kmetijstvu v Beneški Sloveniji Nove pobude Kmetijskega nadzorništva Pred dnevi smo obsežno poročali o prvem sestanku kmetov Beneške Slovenije, na katerem so razpravljali o svojih življenjskih razmerah in o tem, kaj vse naj se napravi, da bi se lahko na zemlji, ki jo obdelujejo s tolikšnim trudom, dostojneje preživljali. Danes se povračamo k temu vprašanju in navajamo mnenje strokovnjakov, ki so se, kakor se nam vse vidi, naenkrat zganili, ko so izvedeli za sestanek kmetov. Ker je naša vroča želja, da dosežejo Benečani boljšo živ-ljensko raven, pozdravljamo vse ukrepe, ki jih kdor koli podvzame, samo da se premagata revščina in zaostalost, ki •ta tako močno zakoreninjeni. Največje težkoče nastajajo zaradi izredne zemeljske razcepljenosti. V takih pogojih je mogoče samo sadjarstvo, živinoreja in reja malih živali. Kmetijsko nadzorništvo si je, kakor beremo, vsa leta na moč prizadevalo, da bi zbolj- šalo stanje kmetijstva, vendar vidnih uspehov niso dosegli. Morda edini uspešen korak je bil napravljen v sadjarstvu. Pred leti so napravili v Rod-di v občini Podbonesec velik breskov nasad, ki zelo lepo rodi in daje dober zaslužek. Zaradi popolnega pomanjkanja industrijskih naprav — zaprli so še tistih nekaj obratov, ki so pred leti zaposlovali nekaj stotin delavcev — se je kmetijsko nadzorništvo pričelo zanimati, da bi pripravilo prebivalstvo do tega, da bi se oprijelo perutninarstva. Pred dnevi so s tem namenom organizirali v Šempetru Slove-nov predavanje o kokošereji; prikazali so tudi film. da bi med ljudmi vzbudili zanimanje zanjo. Pod ugodnimi pogoji bodo pričeli pošiljati enodnevne piščance in naprave za kokošerejo. Poleg tega so na trgovinski zbornici sprejeli sklep, da bodo pričeli prodajati prebivalstvu Benečije plemensko govejo živino na kredit. V poštev pridejo številni gorski kraji videmske pokrajine. Uslužbencem SAFOG bodo izplačali proizvodno nagrado V četrtek popoldne so na Intersindu v Trstu dosegli sporazum o izplačilu proizvodne nagrade za uslužbence SAFOG. Pred velikonočnimi prazniki bodo prejeli delavci 8000, delavke 6500, vajenci pa 4300 lir. Zaradi dokazil sindikalnih organizacij je ravnateljstvo SAFOG takoj pristalo na zvišanje proizvodne nagrade za leto 1960 v naslednji meri: moškim in ženskam 500 lir, vajencem pa 300 lir več kot prejšnje leto. To je prvi povišek v okviru modernizacije naprav v SAFOG, ki odpira nove perspektive vsem, ki so zaposleni v tem metalurškem podjetju. Huda prometna nesreča na ovinku pri Jamljah Z lambreto sta zletela s ceste - Eden od mladeničev hudo ranjen - Prometna nesreča v Ronkah Sinoči se je na ovinku «smr-ti» pri Jamljah zgodila precej huda prometna nesreča. Paolo Pitacco iz Trsta in Aldo Stuparič iz Križa oba stara 20 let, sta se vozila z lambreto iz Gorice proti Trstu, ko je nenadoma prav na ovinku počila zračnica prvega kolesa. Pitacco, ki jo upravljal vozilo, ga ni utegnil obdržati na cesti in sta oba zletela s ceste v malo dolino. Medtem ko je bil Pitacco laže ranjen, je Stuparič obležal hudo poškodovan. Na kraj nesreče je prišel rešilni avtomobil, ki ju je odpeljal v trži-ško bolnišnico, kjer so Stu-pariču ugotovili prebitje lobanje, možganski pretres in globoke rane na nogah ter so ga sprejeli s pridržano prognozo. Pitacco pa se bo moral zdraviti zaradi lažjih poškodb kakih deset dni. Na kraj nesreče je prišla tudi go-riška prometna policija, da bi ugotovila vzroke nesreče in je nato odpeljala razbito vozilo. Pozneje so v tržiško bolnišnico pripeljali 20-letnega Pa-vana Tarcisija iz Ronk in nje- govo 51-letno mater Rožo. O-ba sta se ponesrečila v Ul. Marconi v Ronkah z avtomobilom, ki je zaradi prehitre vožnje zletel s ceste. Na srečo se nista hudo poškodovala. Sin bo ozdravel v 10, mati pa v 15 dneh. Gluhonememu izstavili šofersko knjižico Po pravilih novega cestnega zakona ne smejo izdati šoferske knjižice ljudem s telesnimi pomanjkljivostmi. V Gorici pa se je prav te dni dogodilo, da je prejel šofersko knjižico gluhonem fant Sergio Briz-zi. Mladenič je precej časa obiskoval tečaj v šoli za šoferje, in nato napravil izpit za šofersko knjižico B kategorije. Fanta je temeljito izprašal inž. Bertolotti in ugotovil, da Brazzi pozna prav dobro vsa pravila in da ima izredno prisotnost duha. Zaradi tega so mu izdali šofersko knjižico, vendar s pogojem, da mora na avtomobilu imeti dvojna zrcala, s katerimi bo gledal nazaj. Danes in jutri kongres Delavske zbornice Danes ob 17.30 in jutri 27. marca bo v dvorani Berga-mas v Gradiški V. pokrajinski kongres Delavske zbornice za goriško pokrajino, ki bo priprava na vsedržavni kongres CGIL v Milanu od 3. do 8. aprila. Na pokrajinskem kongresu bo predstavljal Splošno konfederacijo dela (CGIL) gospod Elio Pastorino, član vsedržavnega tajništva FIOM. Dnevni red pokrajinskega kongresa je naslednji: Uvodni govor z naslovom «V okviru ljudskega gibanja za dosego deželne avtonomije s posebnim statutom pogumno sodelujmo v sindikalni borbi za dosego popolne zaposlitve, okrepitev podjetij IRI proti monopolom, za agrarno reformo in kmetijske pogodbe, mezdne izboljšave v podjetjih in sektorjih, moderno socialno zavarovanje, da bi se na delovnih mestih zajamčile civilne pravice in da bi napravili še en korak dalje k uresničenju sindikalne enotnosti«. Imenovali bodo več komisij, sledila bo diskusija, volitve oseb v vodilne organe ter delegatov za vsedržavni kongres. «»------------------ O Danes ob 10.30 bo na Trgu Republike v Tržiču zborovanje odpuščenih delavcev CRDA, ki ga priredijo tržiške sindikalne organizacije. nuiiiiiiiiuiiiiHitiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiituiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiniiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintHitiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiniu IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Tiskovna konferenca Združenja stanovanjskih upravičencev Veliki stroški za upravljanje stanovanj Zavoda ljudskih hiš Za kritje upravnih stroškov je šlo v finančnem letu 1957-58 skoraj polovico dohodka od stanarin Včeraj je bila v prostorih Združenja stanovanjskih uipra. Vincencev tiskovna konferenca, na kateri so seznanili novi. narje z vprašanjem najemnin stanovanj IACP ter državnih in občinskih stanovanj, ‘ki jih ta ustanova upravlja, s čimer so zastopniki združenja pred dnevi seznanili predstavnike raznih strank. V glavnem so včeraj ponovili argumente, ki so jih obravnavali na omenjenem sestanku in o katerih smo takrat poročali. Bistvo vprašanja je v tem, da plačujejo najemniki državnih in občinskih stanovanj, ‘ki jih upravlja IACP, za tretjino višje stanarine kot dopuščajo zakonski predpisi, to je mnogo več kot 1,5 odstotka vrednosti stanovanj. Uvodne besede je spregovoril predsednik združenja Fu-ligno, ki je poudaril, da vodi pri obravnavanju tega vprašanja združenje edini nagib, da bi dosegli pravične najemnine za stanovalce, katerih interese hoče « tem zaščititi. Pri tem se zato ne sme iskati nobena ost proti ustanovi IACP sami in njenim upravljavcem. Stanovalci teh hiš se namreč ze od leta 1951 potegujejo za pravično ureditev stanarin, sedaj pa bo Združenje stanovanjskih upravičencev okrepilo to akcijo in upa, da ga bodo pri tem podrple razne stranke in usta. nove ter javno mnenje. Zatem je orisal bistvo vprašanja in pojasnil nekatere postavke obračuna IACP za finančno leto 1957-1959 pravni svetovalec združenja odv. Gut. mann. Med drugim je poudaril visoke upravne stroške IACP, ki požrejo za hiše, Iki so last te ustanove, 43 odstotkov vsote stanarin, 46 odstotkov za občinske hiše in 50 odstotkov za državne hiše. Za vzdrževalne stroške pa porabi za lastne hiše 49 odstotkov, za državne 24 odstotkov in za občinske 1,24 odstoflka stanarin. Razlika je seveda prevelika, tudi če upo- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-688 Poštni predal 569 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL r— Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Tel. it. 37-S38 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej. četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt letno 360 din — PoStni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za Fl.RJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928 tekoč! račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst števamo, da so pač stanarine v starih hišah IACP zaradi zapore nad njimi nižje, medtem ko so stanarine v novih občin, skih in državnih stanovanjih višje ter so zato odstotki v obrartnem razmerju. Ker gre za ljudska stanovanja, bi morali morda najti tudi boljšo rešitev za najem prostorov up ra. ve in ravnateljstva IAGP, za katere plačujejo okrog 5 in pol milijona lir najemnine na leto. Odv. Gutmann je tudi dejal, da zanemarja IACP svoje stavbe. Pri tem je navedel hiše v Ulici Schiaparelli, bi so bile zgrajene leta 1949 in na katerih je omet že ves okrušen, zaradi česar puščajo zidovi vlago. Kot smo ze pisali, je upravljal IACP v finančnem letu 10.186 stanovanj s 50.884 prostori, v katerih je bivalo okrog 45.000 ljudi. Že iz tega se vidi, kako je vprašanje stanarin IACP važno. --------- Obisk Carle Gronchi Včeraj so objavili spored obiska, ki ga bo napravila gospa Carla Gronchi v Trstu v okviru ceremonij »svetovnega leta beguncev«. Gospa Gronchi pride v Trst danes proti večeru ter bo stanovala na prefekturi. Jutri ob 11.15 se bo udeležila glavne ceremonije. V Trstu se bo zadržala do srede zvečer in bo medtem obiskala tudi Gorico. Vlado bo predstavljal na teh ceremonijah podtajnik Scalfaro. Po četrtem planinskem večeru Sinoči se je zbralo v Gregorčičevi dvorani lepo število ljubiteljev naše čudovite kra-ške narave. Z izrednim zanimanjem so sledili prisrčnim izvajanjem temeljitega poznavalca našega Krasa prof. 1-vana Sosiča, saj je sam zrasel iz njega in globoko ukoreninjen v njem kot kraški brin. Zato je razumljiva njegova bojazen in skrb za ta dobri stari Kras, ki se vedno bolj krči, spreminja, izumira pred vsem mogočim človeškim nerazumevanjem, neznanim, do pravega vandalstva, ki ga uničuje. Prelepi diapozitivi so spremljali izvajanja, ki so odkrila mar-sikako skrivnost kraške bit-nosti. cev, ni naletel na ostro obsodbo samo v Trstu temveč v vseh drugih pristaniščih: Benetkah, Genovi, Livornu, Savoni in drugod. Prav tako poročajo, da so se vsi delavci tržiškega pristanišča postavili na stran CGIL. Tržaška federacija bo verjetno v nedeljo ^lopoldn^ skisala skupščino delavcev zato, da se še enkrat' vsi javno izrazijo in da bodo imeli tržaški delegati na kongresu tudi polnomočje, da govore o tem vprašanju. Odgovor dr. Franzila dr. Deklevi o deželi Ko je prišla iz Rima vest, da namerava Segni, ki se je tokrat posvetoval za sestavo nove člade, vnesti v program ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, da pa hoče izpustiti iz bodoče dežele Trst, je sprejela Neodvisna socialistična zveza resolucijo, v kateri je obsodila ta namen in zahtevala ustanovitev dežele vključno s Trstom. Občinski svetovalec NSZ tov. dr. Jože Dekleva pa je poslal županu dr. Franzilu pismo, v katerem je poudaril, da prebivalstvo upravičeno meni, da je uresničenje deželne avtonomije pogoj za gospodarski napredek našega mesta. Župan dr. Franzil je dr. Deklevi odgovoril s pismom, v katerem mu zagotavlja, da je seznanil načelnike parlamentarnih skupin Krščanske demokracije poslanca Luigija Guia in senatorja Attilia Pic-cionija z željami tržaškega prebivalstva. Skupščina sindikata živilske industrije CGIL Razpravljali bodo o položaju delavcev in delovnih pogodbah V torek ob 18. uri bo skup-1 je kategoriji v zadnjih dveh ščina sindikata živilske stroke, v katerem so združeni delavci naslednjih panog: pe- karne, slaščičarne, pivovarne, likerji, testenine in tobak. Na skupščini bosta tržaška delegata Ulieni in Moro poročala o delu kongresa, ki je bil v Modeni od 10. do 13. marca. Na kongresu so Ulienija tudi izvolili za člana vsedržavnega izvršnega odbora sindikata. Kongres je razpravljal o dveh na videz sicer ločenih vendar bistveno povezanih vprašanjih: o sindikalnem položaju delavcev in o borbi za razvoj živilske industrije, ki se mora osvoboditi pritiska monopolistov. Glede prvega dela je predsednik dalTAglio v svojem obširnem poročilu poudaril, da iiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiriiiiimiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Nekaj podrobnosti gradnje nove slov. o načrtu gimnazije V novi zgradbi bo poleg gimnazije tudi trgovska akademija - Svetle učilnice in sodobne naprave Včeraj smo objavili vest, da je uvrstil pokrajinski odbor v dnevni red sedanjega zasedanja pokrajinskega sveta načrt za gradnjo stavbe slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu. Obrnili smo se na načelnika pokrajinskega oddelka javnih čel inž. Pagninija, ki nam je vljudno orisal nekaj podrobnosti tega načrta. Solo bodo zgradili na kraju, kjer je križišče Vrdelske in Lonjerske ceste, torej nedaleč od stadiona «1. maj« na zemljišču, ki meri 2636 kv. metrov. Zgradba bo služila za realno gimnazijo in za trgovsko akademijo (višjo srednjo strokovno trgovsko šolo). Za gradnjo bodo potrošili 180 milijonov lir. Krilo, ki bo obrnjeno na Vrdelsko cesto, bo imelo pritličje in dve nadstropji, krilo na notranji strani pa bo štelo tri nadstropja in pritličje. V vsakem krilu bo po 10 učilnic z okrog 36 kv. m površine, skupno torej 20 učilnic. Vse bodo zelo svetle in načrt je poskrbel, da ne bodo obrnjene proti burji.. Poslopje bo imelo dva vhoda, spredaj in zadaj, in sicer za gimnazijo in za trgovsko akademijo posebej. Obe šoli bosta imeli skupno telovadnico, toda z ločenimi slačilnicami in prhami. Trgovska akademija bo tudi razpolagala s posebnim prostorom za blagoznan-stvo, za strojepisje in za trgovsko prakso. Skupen bo laboratorij za kemijo in fiziko. Razen tega bodo posebni prostori za ravnateljstvi, tajništvi, arhiva, čakalnici, dvorani za profesorje, knjižnici za profesorje in govorilnici. Vsaka šola bo razpolagala tudi z lastnim dvigalom. K temu je treba dodati še ostale pritikline ter higienske naprave, ki bodo ločene za dijake in dijakinje ter za učno osebje. Načrt so pripravili tako, da se ohrani tudi drevje, ki raste na zemljišču, tako da bo na razpolago nekak drevored in bosta šoli razpolagali tudi z zelenjem, ki med drugim blagodejno vpliva na živce. « ))----- Nenadoma je iz cevi bruhnila vroča para Na parn/au «Astor», na katerem je vkrcan kot pomorščak, se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letni Marcello Perugini iz pesara. Ko je odvijal cev je bruhnila vroča para in mu povzročila o-peklino prve in druge stopnje rokah. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral od 15 do 30 dni. Otrok se je hudo oparil z vrelo vodo Komaj 16 mesecev stari Ser. gio Trampuš iz Ul. Vergerio 20 se je včeraj popoldne tako hudo opekel, da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na dermatološki oddelek. Njegova mati 36-letna Rosina Grassi por. Trampuš je za hip odšla iz kuhinje, medtem pa je otrok potegnil lonec vrele vode s kuhalnika. Vroča voda mu je povzročila hude opekline po obrazu in vsem telesu. Pazite na tatove Tudi danes moramo pisati o podvigih neznanih malopridnežev, ki kradejo po mestu. Beniamino Calella je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je pustil pred gostilno Vittoria v UL XXX. oktobra, Roberto Za-nolla, lastnik apnenice v Trebčah, je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli električni motor, vreden 40.000 lir. Silvio Solainer pa se je pritožil, da so mu neznanci u-kradli avto z ev. tablico TS 35471, ki ga je pustil v UL Montegrappa. iiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimimHiiiiitiHiiHiiiiiiiiiHiHHiiMi Sporočilo ruvnuteijstvu CRDA V Tržiču bodo zgradili dve 32.800-tonski ladji Prvotno je vodstvo CRDA nameravalo graditi na svoj račun tri 22.400-tonske ladje v Trstu - Sedaj bodo torej v CRDA gradili pet velikih trgovskih ladij za skupno 133.000 tun ii poskus razbitja enotnosti pristaniških delavcev Sestal se je izvršni odbor federacije tržaških pristaniških delavcev in ostro obsodil manever bivšega sindikalnega voditelja Marina di Stefana, ki je poskusil razbiti e-notnost v organizaciji pristaniških delavcev in odtrgati to 'sindikalno organizacijo od CG IL. Odbor poudarja, da njegov poziv ni imel v Trstu nobenega uspeha in da bo vseh enajst delegatov odpotovalo v nedeljo v Livorno, kjer se bo pričel kongres pristaniških de. lavcev. Marino di Stefano je namreč razposlal vabila federacijam pristaniških delavcev, kjer pravi da bo «pravi» kongres prav tako 28. t. m, to. da v Neaplju, od koder je on tudi doma. Manever, da se razbije organizacija pristaniških delav- po obrazu, pisnem kosu in Iz sodnih dvoran Raztrgala je menice ki jih ni mogla plačati Obsodba treh tatičev - Pri UPIM jo je premagala skušnjava Angeio Antonante (26 let), Claudio Stenner (25 let) in Bruno Mirolo (22 let) so 21. novembra 1958 v poznih večernih urah opazili pri trgovini «Vetri di Murano« izložbeno okno, ki ni bilo povsem zaprto. Zamikale so jih ogrlice in druga podobna drobnarija, in z žico so izvlekli kakih 10 ogrlic in drugih o-krasnih predmetov v skupni vrednosti kakih 20.000 lir. Po-zheje so nekaj teh predmetov prodali Mariju Sirotiču, ki so ga slučajno srečali, pri čemer pa jih je zasačila policija. Tako so prišli pred sodišče, ki je včeraj obsodilo prve ti. zaradi kraje na eno leto in 4 mesece zapora in 8000 lir globe (kazen se jim ne vpiše v kazenski list), Si-rotiča pa na 4 mesece zaradi neprevidnega nakupa, in to pogojno in z vsemi po zakonu predvidenimi olajšavami. Nato je isto sodišče obravnavalo zadevo Stelle Popovič, poročene Finotello. Stella Popovič si je pri Giovanniju Zacchigni izposodila 330.000 lir in mu za posojeni denar izročila tri menice, ki jih je podpisal tudi njen sin. Dogodilo pa se je, da teh menic ni mogla pravočasno odplačati, in tako se je pri njej zgla- sil Giovanni Zacchigna sam, da bi se o zadevi pogovoril z njo. Svoj jopič, v katerem je imel tudi omenjene menice, je pustil v predsobi, in tj je izrabila Stella Popovič, mu izmaknila menice in jih raztrgala. Zaradi tega kaznivega dejanja jo je sodišče obsodilo na 4000 lir globe z vsemi olajšavami. Nato je pred istim sodiščem prišla na vrsto Edda Lefta-chis, poročena Rua, ki je iz potrebe ukradla svojemu svaku par hlač, Silvani Zidarič, poročeni Numi zavoj, ki je vseboval blago za več oblek, Mariji Cargliano pa listnico. Spoznali so jo za krivo in jo obsodili na 3 mesece zapora in 4000 lir globe (kar pa je vse amnestirano). V odsotnosti obtoženke je isto sodišče obravnavalo tudi primer Amalije Muha, bivajoče v Semedeli (Koper), ki so jo 6. decembra 1958 zalotili pri kraji v trgovini «Upim». Takrat so ji našli dva svilena robčka, medvedka in tri vrečke z bonboni. Ko so jo zaslišali, je izjavila, da ni i-mela denarja in da jo je premagala skušnjava. Predsednik sodišča Rc«si; javni tožilec Brenči; zapisni kar Urbani, letih s trdimi borbami uspelo obnoviti 15 delovnih pogodb in da so zato delavci napravili samo v vsedržavnem okviru 2.720.000 ur stavk. Kljub temu pa je kategorija še vedno zapostavljena, saj znaša povprečni zaslužek komaj 87 odst. povprečnega zaslužka italijanskega delavca. V zadnjih letih se je ta razlika znižala — prav po zaslugi omenjenih sindikalnih borb — Za 4 odstotke, vendar pa še vedno obstaja. Istočasno se je v znatno večji meri povišalo izkoriščanje delavcev, saj je produR> tivnost v prehrambeni industriji. narasla od osnove 100 v 1956. letu na 105 v 1957. letu, 110 v 1958 in na 121 v prvih desetih mesecih lanskega leta. Položaj omenjenih delavcev pa je v resnici slabši, kot bi kazale samo gole številke, ker velika in manjša industrijska podjetja skušajo izigravati delovne pogodbe. V bistvu gre za poskus deklasifikaci-je delovne sile, kar delajo na ta način, da zaposle v tovarnah mlado nekvalificirano delovno silo in da ti delavci opravljajo delo, ki bi ga morali opraviti kvalificirani delavci. Izredno ostro je tudi množično izbegavanje delovnih pogodb in številni primeri pričajo, da tudi na severu ne plačujejo delodajalci to, kar delavcem pritiče, jih izkoriščajo glede delovnega urnika, letnega odmora itd. Glede tega vprašanja je bil napravljen odločilni korak naprej z zakonom «erga om-nes«. Vsa navedena vprašanja veljajo tudi za naš tržaški položaj in bodo na skupščini v okviru vsedržavnih perspektiv in oceno govorili tudi o lokalnem položaju. Uveljavitev delovne pogodbe delavk tobačnih tovarn Iz Rima poročajo, da je minister za delo razsodil glede spora pri obnovi delovne pogodbe za delavke tobačnih podjetij. Minister je odločil, da se sprejme delovna pogodba, ki določa 12 odstotno povišanje plač in to od 1. oktobra 1959. Tajništvo sindikata omenjenih delavk je pristalo in pozitivno ocenilo to razsodbo. Mednarodni kongres pobratenih mest Župan d’Aoste Giulio Dol-chi sporoča, da bo v tem mestu od 11. do 14. aprila «3. mednarodni kongres pobratenih mest«, na katerem bodo prisotni župani in vidne osebnosti iz naslednjih držav: Francije, Italije, Danske, Nemčije, Anglije, Jugoslavije, Poljske, ZSSR, Izraela, Kanade, ZDA, Tunisa, Romunije in Belgije. , «»------- Razstava članov mladinskega umetniškega krožka Danes zadnji dan razstavljajo člani mladinskega umetniškega krožka, skupine mladih, toda zelo resnih in nadarjenih slikarjev in slikane. To je ie drugo leto, ko razstavljajo ob splošni pozornosti umetniških krogov. Galerija na Starem trgu (Piazza Vecchia 6) za občin-sko palačo je odprta od 11. do 1.1. in od 17. do 19.30. O razstavi bomo še točneje poročali, Ravnateljstvo CRDA je sporočilo, da so sklenili razširiti načrt gradnje ladij na lasten račun. Prvotno so nameravali zgraditi tri 22.400-tonske ladje v ladjedelnici Sv. Marka, sedaj pa so sklenili, da bodo zgradili še dve 32.800-tonski ladji v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Skupna tonaža vseh petih ladij bo tako dosegla 133.000 ton in bodo \seh pet ladij gradili za prevoz tovora v razsutem stanju. Istočasno sporoča ravnateljstvo, da razpolagata obe ladjedelnici z naslednjimi naročili : Ladjedelnica v Tržiču: dve mešani potniško-tovorni ladji na turbinski pogon po 27.500 ton za Tržaški Lloyd; 1 turbo-cisterna 47.000 ton za družbo SNAM (ENI), 2 motorni tovorni ladji za. suhi tovor v razsutem stanju po 32.800 fon na lasten račun in eno podmornico za italijansko vojno mornarico. Ladjedelnica Sv. Marka v Trstu: 1. potniško-tovorna ladja na turbinski pogon s 38.500 tonami za pomorsko družbo Ita-lia, 1 motorna ladja za prevoz blaga v razsutem stanju za družbo »Grimaldi« iz Genove in tri 22.400-tonske motorne ladje za prevoz suhega tovora na lasten račun. Predvidevajo, da bodo gredelj prve izmed petih motornih ladij, ki jih bo CRDA gradila za lasten račun, postavili čez nekaj mesecev. Gre za obsežen finančni napor podjetja, saj računajo, da bo znašala vrednost samo obeh ladij, ki jih bodo gradili v Tržiču okoli 8 milijard lir Skupno je zagotovljena gradnja 295700 ton ladjevja in gradnja ene podmornice. Od tega bodo 167.600 ton gradili v Tržiču in 128.100 ton v Trstu. Ta tonaža zadostuje za zadovoljivo zaposlitev obeh ladjedelnic za dobo nekaj let in ,'e zato pričakovati, da bodo sedanje trenutne težave v kratkem, premagane in da bodo polno zaposleni vsi delavci. — «)>--------------- Tekmovanje dijakov v teku čez drn in strn Danes popoldne ob 14.30 bo na igrišču na Majnici tekmovanje v teku čez drn in strn za šolsko pokrajinsko prvenstvo. Na njem bodo sodelovali tudi prvoplasirani dijaki slovenskih šol. «»------- Obdaritev vajencev V četrtek popoldne so v dvorani industrijske šole »Leonardo da Vinci« ob prisotnosti organizatorjev in profesorjev obdaril številne gojence, ki so se udeležili tečaja za vajence. Tečaja, ki ga je organizirala ENAPI, so se udeležili vajenci obrtniških trgovin in krajevnih industrij. Po kratkem govoru, ki ga je imel dl dal na razpolago urad za delo. Skupna vsota znaša 126.000 lir. ——««------ Najdeni predmeti Poveljstvu stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete : Štiri. kolesa, denarnico z vsoto denarja, volnen pulover, volneno rokavico, dva tulca za ključe in pokrivalo za sedež motocikla. Kdor smatra, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. ——»»------ Urnik frizerjev Zveza goriških obrtnikov v Gorici obvešča, da bo s 1. a-prilom stopil v veljavo naslednji urnik brivnic in frizerskih salonov: od torka do petka od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30; ob sobotah od 8. do 12.30 in od 15. do 20. ure; ob nedeljah od 7.30 do 12.30. Vozni red avtobusov v Pl^# SPD v Gorici nam je P0] ,iai» naslednjo objavo: vozni tebusov v Planico dne red* 27. ca letos je o1 i (pfj odhod iz Sovodenj točM, 4.43 pri gostilni Tomslc Usarju); . o« odhod iz Standreza 4 50; ^elirjlt lod®* pred kavarne Bratuš. se bo ustavil pri Pe peVt>t mostu za izletnike I* ^o in Oslavja in odpeo3 (eV(i, Grojne, kjer bo sprejel (Jj jance, v Podgoro; poii° ltitt se zberejo pri običaja-liščih točno ob 5. uri-Prosimo za točnost! ^ Priporočamo, da s* prinese hrano s seboj- DEŽURNA LEKABNA čez i či odprta lekarna Danes je čez dan pon«- KuerneI' in -rektor tečaja prof. Leardi, so privi prometna nesreča, v ka-obdarili najboljše gojence z teri sta bila udeležena vespist denarno nagrado, katero je | 24-letni Arturo Tirel iz Ka- Korzo Italija št. 4, tel. ^ ^ Štiri mesece zapof8 nasilnemu m Pretepel je ženo, od katere je bil že več časa loče« Na 4 mesece zapora in pla- prive in čilo sodnih stroškov in taks so včeraj obsodili 34-letnega Luigija Cercija iz Ul. Ambro-gio 14 v Tržiču, ker je 4. avgusta 1958 pretepel svojo ženo 29-letno Carmen Moaari iz Ronk. Cerci se je že ured štirimi leti ločil od žene zaradi neskladnosti značajev. Vsak je živel zase in se prebijal skozi življenje, kakor je vedgl ir: znal. ... ., , En dan prej, ko se je Carmen okolt 23. ure vračala domov, je srečala moža. Približal se ji je in jo ozmerjal z neponovljivo besedo. Prisolil ji je še dve klofuti. Ce bi na-padenka ne pričela kričati, bi se ji verjetno godilo še huje. Cerci je prestrašen zbežal, Carmen pa je odšla domov. Naslednje jutro je v zrca-u! opazila, da ima na obrazu dve veliki podplutbi. Odšla je k zdravniku, ki ji je izdal spričevalo, s katerim je odšla na orožniško postajo in vložila tožbo proti svojemu bivšemu možu zaradi telesnih poškodb in žalitev. ——«»— Prometna nesreča na trgu v Kaprivi Včeraj ob 18.40 se je pripetila na Trgu Marconi v Ka- ciklomotorist pl Luciano Gobet' iz I^rrnretre;ei trčenju si je Gobet i možgane in zlomil 10 TjeieiF rešilnim avtomobilom1 y go- ga križa so ga °dPe ^^itt^f riško bolnišnico v Ul- ^jjU Veneto, kjer so ga se na opazovanju; Tirel P sam odpeljal v ^rinzai t3’1' mu je zdravnik °kve na rokah. «» , Kino v CORSO. 17.00: »PotovauS6^ P. meljsko središče*. G. Mason, v barV«3- * VERDI. 16.C0: «GaSA fel* berto Sordi in A. " barvah. _ ^ ageXjr Vidal v VITTORIA. 17.30: »S®*5>»f B. Bardot, H. V« vah- „ »Pet P0*1!) CENTRALE. 16.30: «k v pekel«, D. Micha*15’ j wens, cinemascop®* ^ 1 MODERNO. 17.00: «u lune«. Ki 110 v AZZURRO. 17.30 Trži*! «VPfS' i/ 3: «CU<3°' 17.30: (tr v kože«. PRINCIPE. 17.30: nezvesta«. NAZIONALE. 1 očka«. Mii'1 EXCELSIOR. 16-30" ma in Yerrya». ................' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiuiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiimiiiiiitiiiititiiiiiiiiiiiMiinuiiiiittiimuiiiitiiiMiiiiii11111 Obsojena nepoštena cigani k[je ukradla 90.000 Zagovarjati sta se morala pred sodniki zaradi zmerjanja policistov Maria Braidich, stara 25 let, izhaja :z ciganske družine Hu-dorovičev. Nima stalnega bivališča in se preživlja s prosjačenjem. S seboj vodi 10-let-no hčerko, pričakuje pa še drugega otroka, toda sama ne ve, katerega meseca st bo to zgodilo. Lanskega 13. januarja je prosjačila v Tržiču. Prišla je tudi v stanovanje 57-letne Va-lerie Sverzut iz Ul. Rosselli 12. Najprej je potrkala na vhodna vrata, ker pa se ni nihče oglasil je vstopila. V dnevni sobi ni bilo nikogar, pa je stopila h kuhinjski o-mari, kjer je ugledala v hranilni knjižici precej bankovcev po 10.000 lir. Ni jih utegnila prešteti (pozneje pa se je izkazalo, da jih je bilo 17), ampak je brž spravila v žep 90.000 lir. Ko je zapirala vratca omarice, je prav narahlo zaškripalo. Gospodinja, ki je bila v salonu s svojim sinom, je ropot slišala ter stopila v dnevno sobo pogledat, kaj se dogaja. Ker ni našla nikogar, je stopila še na hodnik, lam pa je ugledala ciganko z o-trokom, ki ji je vzbudila čuden sum. Vrnila se je v kuhinjo, kjer je ugotovila, da ji je zmanjkalo 90 od 170 tisoč lir. Medtem je ciganka denar izročila otroku, naj ga skrije kje izven hiše. Otrok je denar ubogljivo zmečkal in ga stisnil pod kamen pri vhodu Sverzutova je naročila Ivu Gratonu, nuj telefonira na kvesturo, da bi poslali agente in žensko pregledali. Ciganka jim je pričela zatrjevati, da denarja ni vzela in da se pusti tudi osebno preiskati. Ni pa mogla opravičiti, zakaj je poslala svojo hčer iz hiše. Po temeljiti preiskavi so denar našli skrit pod kamnom. Včeraj so jo obsodili na 9 mesecev zapora, 3 mesece in 10 dni pripora ter 7000 lir denarne globe. * 4« >8 • V dvorani Bergamas v Gradiški so imeli 25. junuarja ples. Pozno zvečer sta prišla k vhodu dva mladeniča, in sicer 21-letni Giancarlo Cec-chet in 21-letni Renzo Pizza-le, oba iz Foljana (Pizzale je trenutno v zaporu, ker je spet prekršil zakon) ter hotela po vsej sili priti v dvorano. Ker pa sta bila vinjena, sta bila nadležna in organizatorji plesa so poklicali orožnike, naj ju spravijo izpod nog. Mladeniča sta se z agenti javne varnosti n sP*vV našala. Najprej s? {j, r j) sta pustila leg't*B"ento'' 1 / čala sta pozive -_zil8..h * na koncu še ^ H njimi. Ozmerjala ^ s0 J celo vrsto izrazov. 5p ^ žaljivi za javno s a5liš*.j/ so ju v zapor, ju ^ p( stavili zapisnik >n ^ hJ°diičU- iu po Včeraj so ju v ^ese^ v dili vsakega na jepar11 pora in 5000 Itt zni. Izlet v Goriški aVtornb°jbse ."»V', obvešča-vse, ki !' deležih izleta v^njj jd 'f prijavo, lzics ■ 6* « aprila. Izletnik) leg Budimpešte oup»J' * 1)1..)»,, ia«arn IH , . : da je danes " f, Blatno jezero >o '^i vožnje je 27.000 0^ jasnila daje klub Tržiču Sporočamo žalostno vest, da nas je no zapustil naš dragi včerai z* ATILU PIRIH Pogreb nepozabnega pokojnika bo ju!z jj. ljo ob 16. uri iz hiše žalosti v Sesljanu s ' g|P'' Žalujoči mama, oče, sestri F»ny ^jji brat Marto, svakinja Cvetka, ,va^*(Vo Fulvio, vnuki !n ostalo sor0 [NMORSRI dnevnik — 3 — 26. marca 1960 jutrišnjo premiero našega gledališča vsemu |rv veniieui «Dnevnik Ane Franki* je dokument časa, nekaj več kot navaden človeški dokument, za vse preganjane in trpinčene, za vse, ki so v zadnji vojni dali življenja za lepšo prihodnost človeštva . . . kSoilf fozub‘m0 krute pre-Bledaii „ n , bi realneje »e an^ost> ie PrZJ:devai0 za mir. tu -'o sp Gledališča v SVe-rmtir, v odpor "Ju 1aiist,x,ritmu uveljavlja- i',h ,oesel’ 2 UP"- "ie člniioiJ* kažejo trp-draniin Za pod fašistič-,ei° snoi tem izpriču- I105!- M.s. naPredno misel-tU|ii Sloi-pf .0^edališča spada H ttsko gledališče v Jf^ern A prav v te7n ak~ ,U "opni P ;as u uprizorilo °"Ho j- e Franki*, ne- 6 0 delo te "» Hofc* »iel leta 1956 ?! Pr«Ped!tem’ daT!es pa 3e skoraj vse i/0,kes A‘rn^tizirala sta ga "Oclcett f.oodnch in Albert Cel« ;„V„raTP«u-aciia je do-5re,c° Xi° u We™ Worku !er°Pslcn ,, VTedstav. Prvo t "‘lo 0Apnz°ritev je pri- j w*lQ nk • prt- ,,'^a jo« ls?eni čas«, sep-it B Vzh! n šest glada- r,mjiji v odni in Zahodni “slo 1 » » - - J0 '«i)TM-fB(tnjem Čas« s > >';!«' repertoar . e«nor p °Ps/ca gledališča. "Ooseuettona 7e « I'?53' tani. Pn°leškt ^daji it! opisal <ltov?Zat\ - pravi Roo-lp°sledv,i- ‘pPričuje Dnev-nii!>elca ki duha nad- ihi' Sv'et r 36 hotel zasuž-IinLl "ilado 0 so 'HlsH in polh l° P nB." dekleta, ki je »n 0,1 in avadnih okoh- n,“e "je« n,Tadi te°a mam cif) : levnik veliko o žarna 0 na"ilt otro- & taC b‘e»« "o m doži,smo vs' b«.?!’1" nn„ }em, kako tes-t|0„S žj,,| .etani z njenjm tQStv°rn » ]em in z vsem lenkost jih je vznemirila, če se je slučajno ustavil avto na cesti, če je kaj premočno zaškrtalo v spodnjih prostorih, če je mačka iznenada zamijavkala itd. Ob koncu dveletnega prisilnega zapora, tik preden so jih odpetjali, so prišli z živci že tako daleč, da jih je vsaka malenkost razburila skoraj do ekstaze. Edino razsodnosti gospoda Franka so se lahko zahvalili, da se v svoji živčni nerazsodnosti še prej niso izdali. Ana umetnik-poet, je takole opisala to življenje: uTajno skrivališče z malo druščino osmih beguncev se mi zdi kot mala jasnina modrega neba. ki je obdana s iri,f zP°dba dveh ■ an n„ uztn: Frankove ■n u«ano!iP i.: .. _ ?Mi Poue. ki sta se U lii*,'. " »lU o C. "bes''? «a 1942 v skri- «»Io •! člen^rdstTe*ie- d« bi S ^vlienje 'p. ,n. Sl reših ti »,)e štel„ 4,,.Tankova dru-8oi ?tcr tp. J,Tt člane: oče- ' ii‘n Ano ve HecTi* Mnr' '"o : Van Daanova H;n An, V "a p„ ________ P«tr„0fct« ineJ"?ela tri ela-Tem JIi?ter ter sina ?®n Se ie nrirf -tTn skrivate j z°bozi krušil še osmi 5f Anin Dnevnik je dokument časa, nekaj več kakor navaden človeški dokument, za vse preganjane in trpinčene, za vse, ki so dali življenja za lepšo prihodnost človeštva v zadnji vojni, ne glede na narodno, rasno ali nazorsko prepričanje. Tragedija oseb v skrivališču na podstrešju, je tragedija vsega človeštva, ki se je nadenj zgrnila zla usoda. V tem ie veličina in odlika pretresljivega dnevnika Ane Frank. BRANKO GOMBAČ NOCOJ OB 21 V A VDITOR J okviru koncertnega večera Glasbene šole iz Kranja bo nastopil tudi vokalni oktet pevskega zbora «France Prešeren» Sodelujejo še: godalni orkester pod vodstvom ravnatelja Petra Liparja, godalni in klavirski kvartet in solisti. i 1 i i Tudi na naših lahko pridelamo Pri srednjedobrih rastnih pogojih dajejo hibridne sorte za 25-30 in celo za 50-80 odst. večji pridelek od navadnih sort iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiu Chopinov večer v Kopru Ob 150-letnici pesnika klavirja zvesta 0,em« ‘n MTVca Franka, CSVdr^ Toko je ta 5"etn u?i«a živela v 'n 5 strm?lT^inern skri~ ‘dofratnj ™'t»i stopnicami 'C*ii ,Večnimi, ne-^ Pani ■*’ vdelanimi VuL0ko"nil 3e,,ri *n cunja-SS n a PomJ- opreme 8-rmi ^ dru' .,e9al■ ^otn ■ so nihali ' S > «rn.& Upom- se *ili t ’ fcuhali in ^ straL t6r ti«« » - sn'-nj0prvd ,pre0"-_ 10- Vsaka ma- Chopinovo življenje je treba spoznavati le v njegovi muziki. Njegova prva polone-za odkriva živ talent sedemletnega Fricka, revolucionarne etude so nepozaben spomenik na grobu poljske svobode iz leta 1831, ko je Varšava podlegla ruskim okupatorjem, njegove skladbe odkrivajo datume ljubezenskih zanosov s Konstanco Gladkoivsko, Delfina Potocko in Marijo Wod-zinsko, Chopinova srčna kri se je odtekala z notami preludijev, ki jih je v bližini grofice Dudevant, ali — kakor lo bolje poznamo — George San-dove ustvaril na španskem otoku Maiorci, njegovi valčki, mazurke, scherzi, balade so posvečene njegovi domovini Poljski. Bil je pesnik klavirja in to mesto mu je zagotovljeno v zgodovini vse dotlej, ko bodo ljudje še sposobni poslušati in sprejemati glasbo. Izreden nastop slušateljev ljubljanske Akademije za glasbo A vendar se zdi, da se zlagoma približujemo trenutku, ki bo Chopinovo glasbo obsodil na smrt: to ni pesimizem, ampak iz spoštovanja do glasbe porojena bojazen. V Kopru je bil ta strah nepotreben: pred polnim avditorijem gledališča je minuli petek izvajala Chopinove skladbe skupina mladih slušateljev ljubljanske Akademije za glasbo, skladbe, ki jih je vzorno in toplo komentiral Danilo Pokorn. To so bili tako mladi ljudje, da jim po navadi kaj radi pripisujemo delež nezrelosti. Vsi se namreč spodobno zapiramo v školjko sleparskega samoljubja, na tihem pa priznavamo, da so vsi ti mladi ljudje, tako nav- **«//<> Sobota, 20 2arern; Nafe - x.r?-e- 8lasb6: spev; 16.25 "17'°° Va- 'R^gL P-f"? in 18.3o -. edmk za kon ,Radi' ’8i90oo Mskr,ofon sssrt NivL^-ŠO zL,20-30 Teden v ShS* Ul Ž r “Vinko Vo- l *£?■ WNovotar». e- Nrav °StneriSk Br»cca; na- k! orv. 33 °0 CS'— varili. 29->r variacl >e 23 J5 ,, *Du<> sa ,J , e r® ValSki a Uhkr r>ma; ‘K° no{. i in 23.30 *T Trst ko acerT^'.. 14‘5 :vke, ^»ke ,U .Beethoven; lolktornc po- v1:'! 0| Koper zett i: ^ ip.kestiv.. ba; 17.3o Pa- '8.00 Prenos H«Je Nacionalni program 11.00 Radijska Sola: »Izvire reke Misisipi«; 11.35 Simfonična glasba: Moziart; Bellini; 12.10 Pojo Celentano, Teddy Reno in Torielli; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 It. folklorna glasba; 17.40 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 Zborovska giasba; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Tednik slovstva in umetnosti; 20.00 Vesele pesmi; 2100 Magična, flavta; 21.20 Pianistka M. Barton; 22.00 E-nodejanka T. Pinellija «Lo Stili t a»; 22.30 Odmevi umetniških dogodkov; 22.45 Vprašanja in odgovori; 23.20 Pesmi iz Pie-digrotte. //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.10 «E-legantissimo«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; ".30 Sest glasov In osem instrumentov; 13.45 «Severnica» — moda; 16.00 N. Magalov izvaja Chopina; 16.20 Fantazija motivov; 17.00 Kratke vesti od povsod; 17.30 Bivše znane pesmi; 18.35 Plešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak: 20.30 Verdijev« opera »Ples v maskah«. III. program 17.00 «VariaciJe»: Sohoenberg, Bartok, Strawinsky; 18.30 Bach: 19.15 Razvoj Sardinije; 19.30 G B. Sammartini: »Sonata v C-duru»; 20.00 Vsakovečerni koncert: Haydn, Liszt; 21.30 Simfonični koncert p. v. Celi-bidacheja; 23.15 Nemška kultura. Slovenija 8.05 Vani ugaja?; 8.55 Radij- ska šola za nižjo stopnjo; 9.25 Dvorak: 8 moravskih dvospe- vov; 10.10 Od melodije do melodije; 10.40 Partizanske in delovne pesmi; 11.00 Bjellnski: Komorni koncert; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Ansambel Dražil; 12.00 Teden mednarodnih smuških poletov v Planici; 13.30 Popularni operni dvospevi; 14.05 Samoborske popevke; 14.20 Iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 V dvoranah Svobod; 16.30 Zvoki za dobro voljo; 17.10 Ljubiteljem domačih napevov; 17.35 Melodije za vas; 18.00 Srebrni jubilej Planice; '8.15 Od tu in tam; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino!: 21.15 Za prijeten konec tedna; 23.10 V plesnem ritmu. Ital. televizija 11.00—13.00 Prenos poletov iz Planice v Evroviziji; 13.30 TV-5ola; «Zenska telovadba«, »Francoščina« itd.; 17.00 TV za mladino; «FantaziJa pomladi« in »Tjulnji«; 18.30 TV-dnevnik: 18.50 Kronike iz minule dobe; 19.15 Človek in knjiga; 19.30 Poje Nat »King« Cole; 19.55 Teden v svetu; 20.30 TV-dnev-nik; 21.00 «11 musichiere«; 22.10 TV-igra «Preveč tatov«; 22.35 «Magični trenutek« Titine De Ftlippo. Jug. televizija Ljubljana 10.00 Prenos s Planice; Beograd 18.00 Oddaja za TV-dnevnik; Ljubljana 20.30 mladino; 18.45 TV-pošta; 20.00 Film; 21.30 »Slepa pravica«, zgodba iz TV-filmov o nevidnem človeku. dušeni ob Chopinu, tako osebno prizadeti ob njegovi muziki, dosegli več kakor mi in da znajo drugače ceniti kvali-smo jo v takih letih znali mi. teto neke umetnosti, kakor Marija Kocjančičeva n. pr.: 16 let morda ali leto več, njena interpretacija Chopina je bila chopinjanska. Svojevrstna originalnost; igrala je njegove Etude in Nocturne tako kakor jih je občutila, kajti za avtentičnost ni mogoče izdati receptov. Najbolj avtentična je vselej tista interpretacija, ki je najbolj iskrena, interpretacija, ki ne preži po cenenih tehničnih efektih in ki v navidez skromnih, neznatnih skladbicah odkriva zanosno podrast tihe umetnosti. Ob simpatični dekoraciji zelo nadarjenega salonskega pozer-stva smo prisluhnili klavirski igri mladega in obetajočega Acija Bertonclja, ki nas je presenečal zlasti s pobliski briljantnih pasaž in malce kruto zrelostjo, ki je razmišlje-nim frazam odjemala čar ljubeznivih pretiravanj. A vseeno: tudi pri Bertonclju je bil Chopin svojevrstno odkritje odkritje nezlagane vznesenosti in trmoglavega piamzma. Svojstven pojav med temi mladimi chopinjani je gotovo tudi Marjanca Korošec: izbrala si je za ta jubilej eno najtežjih Chopinovih skladb sploh: Scherzo opus 31, ki se z demonično vrtoglavostjo pretaka skozi slap briljantnih pa. saž in podvojenih oktav, se za hip ustavi v lirični plas. beni podobi in se spet vrže v razpenjeno izpeljavo kratkega motiva. Mlada pianistka je zaigrala ta Scherzo skoraj igraje in reči moram, da sem bil osebno mulce užaljen, ker se mi je zdelo to pomanjkanje slehernega napora nezdružljivo s spoštovanjem pianista do avtorja. In potem še mladi pianist Andrej Jarc: kakšno nasprotje samega sebe! Gornji del telesa trd, okoren in negiben, prsti pa z baletno vehemenco ubirajo pasaže Chopinove Poloneze v As-du-ru in se mehko, nežno utapljajo v tipke pri preludiju. Tudi kot spremljevalec je intimen, diskreten in neopazno prisoten: spremljal je v dveh samospevih mezzosopranistko Marijo Klemenčičevo. V teh mladih pianistih se je začel značilen konflikt dveh navidezno nepomembnih nasprotij; vpliv klavirske šole, ki so ga skozi leta sprejemali in se nanj navajali in vse večji prodor individualnih estetskih vrednot, ki so lahko docela različne od tistih, ki so jih prejemali pri svojih učitef-iih MILAN LINDIČ Toliko se govori in piše o| hibridni koruzi, a pri nas | jo je kaj malo, oziroma je sploh ne poznamo. Saj je prav, če se v novost ne zaletimo, ni pa prav, če se s kakšno koristno gospodarsko novostjo seznanimo preveč po polževo. Takšna novost je tudi hibridna koruza, doma iz ZDA, kjer jo gojijo že nad četrt sitoletja. Naš pridelek (okrog 16 do 20 q na hektar) je skromen. Če pomislimo, da je naše pridelovanje na splošno še vedno zaostalo, da je seme slabo in slaba tudi priprava zemlje, da ne rabimo umetnih gnojil itd., se temu ne moremo čuditi. Možno pa je tudi pri nas pridelek enkrat in celo dvakrat zvečati. A za to je treba v pridelovanju koruze uvesti vse izsledke moderne kmetijske znanosti in izkušnje kmetijske prakse, boljšo pripravo in obdelavo zemlje, boljše gnojenje in o-skrbo posevka ter uvesti prt merne hibridne sorte. Naj bralce vsaj malo seznanimo, kako so te sorte vzgojili. Kmetijski znanosti je namreč v zadnjih desetletjih uspelo vzgojiti nove sorte, mnogo bolj radovitne in boljše od najboljših dosedanjih. Tem sortam pravijo hibridne (tudi heterozne) ali križane sorte. Seme teh sort proizvajajo taitoie: Ce se svila (lasje) na storžu oprašuje s cvetnim prahom z lastne metlice, se to imenuje sa-mooplojenje. Iz tega samo-oplojevanja bo potomstvo (seme) vsako leto bolj slabotno in zakrnelo. A to nazadovanje traja le štiri leta. Po petih, šestih letih potomstvo ne nazaduje, temveč se iz leta v leto popolnoma izenači in izenačijo se tudi rastline. Temu rečemo »samooplo-jena linija«. Prednosti hibridnih sort bi bile te; Pri srednjedobrih rastnih pogojih dajo sorte za 25-r-30 odst. in celo za 50—80 odst. večji pridelek od navadnih sort; steblo je močno in odporno; imajo močno razvito koruznico in so zaradi tega bolj odporne proti suši; so bolj odporne proti boleznim in škodljivcem; prenesejo bolj gosto setev kot. naše sorte. Imajo pa to slabost, da ohranijo svoje dobre lastnosti le eno leto, se pravi, da se hitro izrodijo in rodovitnost pade za 15—20 odst. Poslabšajo se tudi druge lastnosti (odpornost, dozorevanje). To seme je torej treba menjati vsako leto. Sorte so različne: zgodnje, kasne, rumene, bele, za zemljo bolj ali manj zahtevne itd. V naših razmerah kaže gojiti zgodnje sorte in sicer takšne, ki uspevajo v slabših zemljah. V poštev bi prišle tri sorte: Embro 21, Embro 23 in Asgrow 88, ki dozorijo v olkrog treh mesecih. Te sor. te so tudi pozne, zaradi tega je treba pri nakupu vselej navesti razen imena tudi številko. Na sosednem jugoslovanskem Krasu se je baje obnesla sorta Wisconsin 464 t, ki je zelo rodovitna. Gostota setve je odvisna od rodovitnosti zemlje, od vlage v zemlji in od sorte. V rodovitni zemlji je posevek lahko bolj gost, v bolj sušnih območjih (pri nas) pa naj bo koruza nekoliko bolj redka; bolj zgodnje sorte sejemo ma. iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimniimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii umnim im tulim minil 111111111111 ii umnimi minili Posledica vojne s komično poanto Seredi med Eskfmci zaradi vojaškega piva Odkrili so 7000 zakopanih sodčkov piva, namenjenih ameriški vojaški posadki Čeprav je od konca vojne | se ne izplača prevažati v do-minilo že 15 let, se še vedno movino. vlečejo njene posledice, ki znajo včasih zadobiti tudi dokaj komično noto. Na zahodni obali Sant Lorenza na A-ljaski, blizu naselja Gambel so Američan’ leta 1944 postavili letalsko oporišče, da bi bil transport mumcije m vojaških potrebščin v Sovjetsko zvezo lažji. Ameriška posadka, ki je štela 50 mož, je tu ostala še štiri leta po končani vojni, nato je dobila ualog, naj se vrne domov. Preden se je vojska iz tega eskimskega naselja, ki šteje »akih 350 prebivalcev, vrnila v ZDA, je od poveljstva dobila nalogo, naj letališče uniči in naj uniči tudi vse ono. kar Prijeten kulturni večer v Dijaškem domu Marija Mijot recitira svoje pesmi r Dekliški tercet študentk Toda tu med najrazličnejšo vojaške šaro se je znašla tudi kar čedna zaloga piva. Ko so s tega oporišča vprašali, kam s pivom, so jim odgovorili, naj ga zakopljejo. Vojska pogosto ne pozna 'ogike, zato ni prav nič nemogočega, da se je tu za posadko 50 mož nakopičila zaloga 7000 sodčkov piva po 20 litrov vsak. Kako je na ta ledeni otok ob Aljaski prispelo za 50 mož 140.000 litrov piva, ni znano. Sicer pa naj bo kakorkoli, dejstvo je, da. je posadka ameriških vojakov pred svojim odhodom mogla poveljstvu javiti, da je pivo pokopano. \ Zakopali so ga tako temeljito, da so nad skrito zalogo piva zemljo povsem zravnali in odstranili vsako sled, na nobeni specialki pa si niso zabeležili kraja. Vse je šlo v redu in prav toda pred časom, pred poldrugim letom je Aljaska postala 49. država ZDA in s tem dobila pravico, da pošlje v Washington svojega senatorja. In ta senator je nekega dne dobil zaskrbljeno pismo načelnika tega zapuščenega eskimskega naselja v daljni in odtujeni Aljaski, v katerem je bilo rečeno; «Doslej smo živeli srečno in zadovoljno, danes pa nas mučijo težke skrbi V našem naselju se noč za nočjo vrstijo izgredi in družinski prepiri. Včasih pride celo do zločina. Ne vemo, kako bi ponovno vzpostavili red, posebno, ker nimamo niti zapora. Pomagajte nam!« To pismo je rodilo takojšen rezultat. V ZDA so takoj vedeli, za kaj gre. Skupini E-skimcev je uspelo zakopano pivo odkriti. In tako se je začelo pijančevanje, ki je imelo za posledico sliko, ki jo je prikazal v pismu vaški načelnik. Senator, ki Aljasko zastopa v VVashingtonu, je takoj poslal nekoga v Pentagon, da pri vrhovnem poveljstvu posreduje, naj kaj ukrene. In že nekaj dni po tej intervenciji je poveljnik ameriških sil na Aljaski, general Armstrong, poslal na kraj dve letali. V enem je bila posada 25 mož, v drugem pa velik buldožer, ki naj odkoplje 7000 sodčkov piva. Smola je hotela, da se je buldožer takoj po prihodu pokvaril in tako je na bivše letališče zapuščenega eskimskega naselja na Aljaski priletelo tretje, četrto, peto in še več letal, kajti .sem so morale priti posebne skupine strokovnjakov, ogromno materiala in opreme, tako da se je v kratkem zbralo tu ljudi in materiala, da bi mogli zgraditi že majhno mesto in še marsikaj. Čeprav se zdi nemogoče, so vsa ta sredstva prišla sem zaman. Izkopali so, ali bolje odkrili le 163 sodčkov, povečini praznih. Za ostalih 6 tisoč 837 sodčkov pa nihče ne ve, kje so. Vsi traKtorji in vsi buldožerji, vse je bilo zaman. Ameriška odprava je tedaj začela enostavno minirati zemljo in posebna vojaška policija je prebrskala vse naselje od kolibe do kolibe, od skladišča do skladišča, celo vse ribiške čolne tamkajšnjih Eskimcev. Dolge tedr.e so ameriški vojaki in strokovnjaki delali zaman. Poklicali so celo ljudi-žabe, da so pregledali obalna področja. Konec koncev je poveljnik odprave moral generalu Armstrongu javiti porazno vest, da niso odkrili ničesar. Med Eskimci je sicer za sedaj zavladal red. Toda do kdaj? lo bolj gosto. Sejemo v vrste najmanj 65 om narazen. Čimbolj narazen so vrste, tembolj goste pridejo rastline v vrstah. Pri nas bi .prišla (za zgodnje sorte) v poštev razdalja vrst Okrog 80 cm, rastlin v vrstah pa po 20 cm. Tako bi prišlo na kv. m 5 rastlin. Koruza ni glede prejšnjega posevka posebno zahtevna, posebno pa ji ugaja za deteljami in pognojenimi okopa-vinami. Celo zaporedno pridelovanje na isti njivi koruza sorazmerno dobro prenese, vendar ni to priporočljivo zaradi bolezni in škodljivcev. Seveda se tudi ta rastlina ravna po zakonu daj-dam. Pomeni, da če je hibridna ko. ruza bolj rodovitna od starih sort, je hkrati tudi mnogo bolj zahtevna. Zemljo je torej treba globoko prerahljati, da o-mogočimo razvoj korenin tudi v globino, kjer si rastlina dobi večje količine hranilnih snovi in potrebno vlago. Brez dobrega gnojenja seveda ne gre. Sedanji način gnojenja (samo s hlevskim gnojem) je vse premalo. Saj je to gnojilo odlično, ker zemljo zrači, greje zadržuje vlago itd. toda vse te in druge njegove odlike so za večji pridelek koruze že premalo. Več hrane potrebuje in te je treba dodati v obliki umetnih gnojil. Približne količine gnojil na vsakih 1000 ikv. m (za pridelek 6 q) bi bile te le: hlevskega gnoja 30 q, dušična, tega gnojila 35 kg, fosfornega 45 kg in kalijevega 20 kg. Na slabih tleh te količine za nekaj kg povečamo, na rodovitnih (zlasti če je bila prejšnja rastlina metuljnica «detelja»), malo zmanjšamo. J. P. h i -J Sl — Gospodična, presegla ste 90! — Nesramnež! Imam jih komaj 241 HOROSKOP JLA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Nestrpni boste in nerazpolože. ni, zato opravite le tisto, kar je najnujnejše. Zahtevnejša dela pustite za jutri. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Čeprav bi se pokazali smešne, posezite v zadevo, ker boste s tem rešili nelkoga iz nevarnosti poslovnega značaja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.); Ponovno se boste vživeli v zadevo, ki ste jo že odložili kot neizvedljivo. Uspelo vam bo, kar vam prej ni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Več takta, sicer vas bodo slabo sodili. Izkrenosti ne jemljejo vsi tako. kot vi. Rekli bodo, da se vsiljujete. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Ker bo vašim tekmecem šlo bolje kot vam, vas bo njihov uspeh podžgal, da se boste po-mujali. Koristilo vam bo. DEVICA (od 23. 8.' do 22. 9.): Vašo iniciativo bodo sprejeli Ikot rešitev. Ne računajte, da boste od tega imeli materialno korist. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Delo bo terjalo mnogo potrpljenja. Zato se ga ne lotite, če ste nervozni. Več samozavesti. ŠKORPIJON (od 24. 10. lo 22. 11.): Prav navadno na- ključje vam bo omogočilo, da boste uspeli tam. kjer ni u-spelo drugim. Vesele večerne ure. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Ne hodite k drugim po nasvete in naj vas ne zanimajo tuje ocene v vašem delu. Sami bodite svoj sodnik. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Razumevanje na delu in doma. Srečni boste, ker boste pripomogli k uresničenju tuje sreče. Nekoliko glavobola. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Večje možnosti v špekulacijah. Dokazali boste, da se spoznate tudi na stvari, ki bi vam jih sicer ne prisojali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Opravite le drobna dela in skušajte spraviti v red razpoloženje med svojci. Preveč iste bali samosvoji. n PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 26. marca 15® Drugi dan smučarskih poletov v Planici Recknagel izboljšal rekord skakalnice Jugoslovan Marjan Pečar skočil 115 m Mladi jugoslovanski skakalec je zasedel drugo mesto za olimpijskim prvakom, ki je pristal pri 124,5 m - Italijan Zandanel deseti ii.i. iimi—*« Lep slog in doskok pri 115 m sta prinesli Pečarju drugo mesto (Od našega posebnega dopisnika) PLANICA, 25. — Rekord planiške skakalnice je bil danes porušen. Vzhodnomemšlki skakalec Helmut. Recknagel je v tretjem skoku s srednjega naleta zabeležil 124,5 m dolžine ter tako za pol metra izboljšal rekord skakalnice. Skoraj 15.000 gledalcev, ki so bili zbrani okoli izteka skakalnice so bili danes dvakrat navdušeni. Za prijetno presenečenje je poskrbel mladi, komaj 19 let stari jugoslovan. ski tekmovalec Marjan Pečar, ki se je — skoraj bi rekli proti pričakovanju — plasiral na drugo mesto ter tako pustil za seboj vse junake letošnjih olimpijskih iger v Ameriki. Če smo rekli, da je Pečar to mesto zasedel proti pričakovanju nismo mislili reči, da je imel slučajno srečo ali pa da so drugi skakalci imeli manj sreče! Vedeli smo, da je Pečar nadarjen in dober skakalec, ki ima vero vase, trdno voljo in dobro šolo. Če nismo računali s tem, da se bo v končni lestvici uvrstil takoj za Recknaglom, je to morda posledica preveč slovečih imen evropske skakalne elite, ki je zbrana v Planici in ki prav gotovo ni imela namena brez boja prepustiti častno drugo mesto mlademu Jugoslovanu. Zato pa je Pečarjev današnji uspeh toliko večji, tako da mu moramo samo čestitati z željo, da bi svoj uspeh ponovil tudi jutri in pojutrišnjem. Toda pričnimo s kroniko. Točno ob 10. uri so z 120-metr-ske skakalnice zadonele fanfare, potem pa so se po strmini do skočišča spustili v tek jugoslovanski alpski smučarji, ki so nosili zastave 12 držav — udeležencev letošnjega plani, škega tekmovanja. Ljudje so jih pozdravili s ploskanjem in ko je to poleglo, je spregovoril predsednik smučarske zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. Poudaril je da je velika Bloudkova Skakalnica odprla novo ero v smučarskih skokih in dala prve osnove za smučarske polete. Zato je Planica ob svojem četrtstoletnem jubileju upravičeno ponosna na dejstvo, da je bila prav ona zibelka nove smučarske panoge — poletov, ki zahtevajo od slehernega tekmovalca najvišje tehnično znanje, smelost in borbenost. Prav tako pa je Planica tudi počaščena, ker sprejema danes najboljše skakalce 12 držav, ki so se odzvale njenemu vabilu. Za njim je še govoril predsednik smučarske zveze Jugoslavije Froli, potem pa so tekmovalci — od vsake nastopajoče države po eden — izvedli otvoritveni skok. S tem je bila otvoritvena svečanost odpravljena in Ska- kalci so se pripravili na prvo serijo skokov, ki je bila izvedena s tretjega oziroma najnižjega naleta. Tu naj še omenimo, da so tekmovalci izvedli po tri sko- Helmut Recknagel: pred rekordnim skokom pregled smuči ke od katerih sta se dva najboljša upoštevala za skupno oceno točk. Današnji poleti so bili pravzaprav poskusni, toda če bi zaradi neprimernih vremenskih prilik morali jutrišnji ali nedeljski poleti izostati, bodo današnje ocene upoštevane v končnem plasmaju. ' No, in po kratkem pojasnilu lahko preidemo na kratek opis današnjega tekmovanja. Prvi se je po naletu spustil Avstrijec Kroel ter zabeležil 81 m, z znamko, ki se je z nekaj metri razlike držala dosledno tekmovalca s startno številko 17 in sicer Šveda Berghvvita. Startno številko 18 je imel Amerikanec Kotlarek in ljudje so z velikim zanimanjem, zlasti po včerajšnjem uspehu, pričakovali njegov prvi skok. Toda Amerikanec je imel smolo! Ko je hotel skočiti na smučino naleta sta se mu prekrižali smučki, tako da je padel in se po naletu zatr-kljal skoraj do mosta. Skakalnico je bilo treba zaradi tega zapreti in popraviti nalet in ker mora novo smučino napraviti Jugoslovan, je to storil Marjan Pečar, ki je imel sicer štartno številko 38. Pečar je zelo lepo skočil in kot 18. tekmovalec prvi dosegel in za en meter presegel 90 m. Takoj za njim je dosegel 95 m Schram (Vzhodna Nemčija), potem je na en meter izboljšal zahodni Nemec Am-wander in kmalu je bila vrsta na Recknaglu. Ko je napovedovalec objavil njegovo ime je med množico završalo. Recknagel se je spustil, množica je utihnila in naenkrat vzvalovala: Helmut je skočil 110 metrov. V drugi seriji skolkov je prvi doaegel in presegel 100-me-trsko znamko Amerikanec Kotlarek, ki je skočil 102 m, potem je bil Schram, ki je poletel 109 m, potem spet Recknagel, ki je zabeležil 116 m in kmalu na njim Pečar, ki je v izredno lepem slogu pristal na 110 m. V tej seriji skokov, kjer so skakalci skakali s srednjega naleta je bilo sku-naj 17 skokov s 100 ali več metri in med temi je tudi skok Italijana Zandanella, ki je zabeležil 102.5 m. Vse je nestrpno pričakovalo tretjo serijo, zlasti še, ker je Pečar dal slutiti, da se bo resno uprl Recknaglu. Toda to ni bilo še gotovo! Najprej je Nemec Schramm potegnil na 112 m, potem je Recknagel postavil nov rekord skakalnice, 124.5 m in ko se je pojavil na naletu Pečar je nastala grobna tišina. Mlademu Pečarju je uspelo, kar je le malo kdo pričakoval: v lepem slogu je pristal na 115 in tudi Vitikainen, ki je za Recknaglom poletel 111 m, mu ni mogel več odvzeti drugega V prvem dnevu tretji Norvežan Yggeseth je včeraj z 11. mestom razočaral mesta. Lep uspeh sta doživela tudi Jugoslovan Šlibar in Italijan Zandanel s skokoma 109 metrov. Tudi tokrat je sodniški zbor, v katerem sta bila dva Jugoslovana ter po en Avstrijec, Planica na TV Danes bo Evrovizija zopet prenašala smuške polete iz Planice. PRENOS BO OD 11. DO 13. URE Švicar in Poljak, sodil zelo izenačeno. Danes popoldne bodo poleti v konkurenci. Borba bo zelo huda, kajti tekmovalci se bodo prav gotovo še bolj potrudili tako, da je vprašanje, če bo Pečarju uspelo obdržati častno drugo mesto. Sicer pa bomo to zvedeli že jutri dopoldne ! Morda še dve besedi o televizijskem prenosu. Ni rečeno, da bo trajal prenos do 13. ure, kajti eksperti FISE vsak dan sproti določijo začetek tekmovanja, pri čemer upoštevajo vse meteorološke pogoje: temperaturo zraka, kakovost snega, hitrost vetra, vlago itd. Tako se skoki lahko začnejo že pred 10. uro in se seveda temu primerno tudi prej končajo. KDOR NAMERAVA Z AVTOM V PLANICO Opozorilo Tržačanom Vsem Tržačanom, ki nameravajo s svojimi avtomobili potovati v nedeljo v Planico svetujemo, da gredo preko Trbiža. V tem prime, ru bodo lahko avtomobile parkirali v Ratečah, ostali del poti pa bodo morali napraviti peš. Kdor pa bo potoval preko Ljubljane, bo moral avto parkirati na cesti, ki vodi iz Kranjske gore proti Vršiču, iz Kranjske gore pa nadaljevati pot v Planico z vlakom. Avtomobilisti, ki so si pra. vočasno oskrbeli poseben trikotnik, bodo lahko vozili do Planice. Opozarjamo pa. da teh trikotnikov ni več na razpolago. Se eno opozorilo: predvideva se, da bo v nedeljo v Planici od 25 do 30.000 gledalcev. Zato naj bodo vsi, ki bodo potovali s svojimi avtomobili v Planici čim bolj zgodaj, kajti le v tem primeru so lahko gotovi, da bodo videli polete na veliki 120-metrski skakalnici. V Planici je še dober meter snega. Priporoča se dobra obutev. Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Fiorentina- JnventflS za točke In prestij I zmago Fiorentine bi bilo vprašanje prvega mesta v lestvici zopet odprto - Triestina bo igrala doma proti Tarantu V nedeljo bodo oči ljubiteljev nogometa uprte v Florenco, kjer bo, če že ne najzanimivejša tekma prvenstva A lige, pa vsaj najzanimivejše srečanje XXIV. kola. Fio-rentina’ bo sprejela v goste enajstorico Juventusa. V končnem rezultatu tega srečanja je zapopadeno vprašanje prvega mesta v lestvici in naslov državnega prvaka. Ju- ventus je na prvem mestu, a takoj za njim je Fiorentina, ki'ima sicer štiri točke manj, a bi si z nedeljsko zmago za polovico zmanjšala handikapiran položaj. Igralci Fiorentine so med zadnjim tedenskim treningom nasuli nasprotniku 5 golov, ki so jih dosegli Montuori, Lo- jacono in Hamrin, ki je trikrat presenetil nasprotnega vratarja. Švedski igralec se pritožuje zaradi bolečine v gležnju leve noge, vendar vse kaže, da bo do nedelje popolnoma okreval. Tudi Chiappella ni popolnoma v redu s kolenom in šele zdrav- nik bo v zadnjem trenutku ugotovil, če bo zmožen za tako zahtevno tekmo. V skrajnem primeru bi ga nadomestil Rimbaldo. Trener Juventusa Cesarini E. KRAUS iiiiiimiitiiiiiiininMiiiiiHiiiiiniii ........................... Zadnji dan kolesarske dirke Eenova Rim Darrigade prvi v Rimu Desmet zmagovalec dirke Za Desmetom je v splošni lestvici Italijan Brugnami zasedel drugo mesto, Anglež Simpson pa tretje za Fiorentin%$ S. PAOLO, 25■ 'Zog<0:f ricah, '.ki krožijo ^ krogih sodeč, se * gaja za nogomet®; Ameriška skakalca Samnellsten in Kotlarek ki igra na polkrdu rie# iz Araraquare- p > Nogometno drus terem i^ra ljeno pustiti noS g rflTkli? aiiMiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rezultati drugega dneva 1. Recknagel (Vzh. Nemčija) 11«, 124,5 m — 229,6 točk, 2. Pečar (Jugoslavija) 110, 115 m — 212,9, 3. Vitikainen (Finska) 109, 111 m — 209,6, 4. Schramm (Vzh. Nemčija) 109, 112 m — 206,2, 5. Larsen (Norv.) 107, 108,5 m — 202,3, 6. Kotlarek (ZDA) 102, 108,5 m — 199,2, 7. Bolhart (Zah. Nemčija) 94, 102 m — 189,2, 8 Egger (Avstrija) 104,5, 108 m — 179,4, 9 Šlibar (Jugoslavija) 101, 109 m — 194,4, 10 Zandanel (Italija) 102,5, 109 m. 193,6, 11. Yggeseth (Norv.) 91, 99 m — 192,9, 12. Tajner (Poljska) 91, 100,5 m — 191,1, 13 Kivele (Finska) 102, 104 m — 194,6. 14 Mueller (Avstrija) 101, 103,5 m — 189,5, 15 Heyer (Nemčija) 101,5, 108,5 m — 188,9 itd. enemu teh mladih Kitaj- Steno pomagati svoji deželi, me kitajski študentje, ki so vega bodočega življenja: mu, ne da bi s------ NA STADIONU »PRVI MAJ* Tekme v odbojki in namiznem tenisu V nedeljo bodo na stadionu «Prvi maj» športna tekmovanja, ki jih prireja društvo slovenskih srednješolcev. Tekmo, vanja se bodo začela ob 15. uri po sledečem sporedu: ODBOJKA Troboj med trgovsko akademijo, realno in klasično gimnazijo ter srečanje med ekipama Društva slovenskih srednješolcev in AK Jadran. NAMIZNI TENIS Moški: PD Škamperle - AK Jadran - Društvo slovenskih srednješolcev. Zenske: PD Skamperle-Dru-štvo slovenskih srednješolcev. Vabljeni vsi športniki. —- «»----- Svetovno šahovsko prvenstvo Po peti partiji Talj-Botvinik 3:2 Peta partija za šahovsko svetovno prvenstvo med Botvini-kom in Taljem se je končala po pretkroitvi v dveh potezah nemi tak" da je stanje 3:2 v korist Talja. nima posebnih skrbi za sestavo enajstorice. Ima celo preveč igralcev na razpolago in je v dvomu, če bi poslal na igrišče Leoncinija ali Colom-ba. Trener se ni hotel izjasniti v zvezi s tem vprašanjem, vendar vse kaže, vsaj po zadnjem treningu sodeč, da bo dal prednost Leonciniju. Alessandria bo imela v nedeljo možnost, da se nekoliko premakne z mrtve točke v lestvici. V goste bo prišlo moštvo Lanerossi iz Vicenze in čeprav zna biti kakšenkrat nevarno, ne bo imelo v nedeljo nobenega izhoda. V e-kipi Alessandrie ne bi smelo p i it i do nobenih sprememb. Enajstorica iz Vicenze pa bo prišla v goste z nekaterimi spremembami. Marchi in Menti sta trudna, zaradi česar ju bo trener zamenjal zelo verjetno s Traverso in z Agnolettom. Tudi Bariju se nudi prilika da si zagotovi obe razpoložljivi točki v nedeljski tekmi z Atalanto. Trener hoče v celoti potrditi postavo, ki je prejšnjo nedeljo izsilila na igrišču Interja neodločen izid in ki je med zadnjim treningom kolikor toliko zadovoljila. Vseeno pa bo moral trener vnesti nekatere spremembe, ker ne bo imel na razpolago poškodovanega Cap. po. Atalanta gre v Bari z namenom, da si opomore od poraza, ki ji ga je zadala prejšnjo nedeljo Fiorentina. Vprašanje pa je, če se ji bo to posrečilo, ker je zelo verjetno, da trener ne bo mogel uporabiti nekaterih igralcev. Težko bi bilo prerokovati rezultat tekme Genoa - Udinese. Ni izključeno, da bodo hoteli gostje izsiliti neodločen rezultat. Toda Genoa verjetno tega ne bo dopustila, ker se bo hotela izkazati pred novim trenerjem, ki je prav gotovo dal trudnemu moštvu nekaj svežega kisika. Lazio bo sprejel v goste e-najstorico iz Neaplja. Ne glede na dejstvo, da si bodo gostje hoteli izsiliti kak časten rezultat, pa so domačini trdno prepričani, da jim zmaga ne bo ušla. Predvsem bodo zopet razpolagali s Cei-jem in Rozzonijem, ki sta prejšnjo soboto igrala v vojaški reprezentanci in tudi Visontina bo lahko trener spravil v moštvo. Enajstorica bo tako nekoliko ojačena, kar je zelo potrebno, ker bi vsak napačen korak drago stal plavobelih igralcev. Zelo zanimivo in predvsem tudi borbena bo tudi tekma med Milanom in Interjem. Ta derby, 132. po vrsti, je prisilil obe enajstorici, da sta se pripravljali v največji tajnosti da ne bi odkrili pripravljene taktike. Vseeno pa bi bilo težko prerokovati izid. V tej tekmi so možni vsi trije rezultati. Padovanski igralci bodo i-meli v gosteh enajstorico Sampdorie, ki se je v zadnjem času specializirala v nabiranju neodločenih rezultatov. Prognoza pa vseeno govori v prid domačinov, ki so na lastnem igrišču posebno nevarni in ki bodo skušali Ocwirku in tovarišem preprečiti, da bi se preveč približali njihovemu golu. Bologna gre v Palermo, ka- terega stanje v *es ,„di precej kritično. Prav j, tega menimo, da bodo gostje zapustiti igrišč* ^ razom v žepu, pa čep1 j, mogoče izključiti m°zn si zagotovijo vsaj neo izid. , n Srečanje Spal - Ro _ končalo z zmago don* .jBOy. končal z zmago do ^ Vseeno pa imajo g°s 1 tjp nost da igralce Spaja ^ lijo k delitvi točk. ^ nost je odvisna sicer w, brega dneva napada e, in tudi od obrambe pf nov. Vsekakor bo te ^ kazala, če so bili uP1 . igralcev upravičeni a B L,GA „ „«■ V tem prvenstvu J j^jSli- Triestine precej la' t«*' mo namreč na nede J f mo, ko bo prišel v 8 ^ naše mesto Taranto- gli pa imajo nekateri Totocalcio 30 Alessandria-L.R-Vicei>I,j Bari-Atalanta Fiorentina-Juventus Genova-Udinese Lazio-Napoli Milan-Inter Padova-Sampdoria Palermo-Bologna Spal-Roma Brescia-Lecco -.\ SimmenthalM-Vene j Salernitana-Trapani Siracusa-Foggia »n<:- % Reggiana-Calama \ Piacenza-Spezia j votae - manj upravičene ^ V možnost Triestine, ® ^ f gotovi zmago. Res ’ M I li nrotl V. Triestina bolj proti .^51 lestvici, Taranto P® na predzadnjem rrr^s g0 jgra razlika je v tem, da zadal borb ci Taranta pokazali lepe in Triestina Pa )e. gre, Triestina e- 'po1-,,) zmagam razočarala jg(jl ni upajo le, da b .»(f i v nedeljo popolno i varjali upom in da ^ ji ma zaključila z Triestini ogromno . p Od drugih enajsto«’/J lahko prišle na tre« ^ lestvice, ima sam0 ji delo. To je Marz0 sprejel v goste sta Cagliarija. Drugi d ^ nt_ia in Modena, ^#0,^ na gostovanje in ni po* ctila bre‘,1 pustila ne škode igrišče v bo prva zapustila da bo druga izšla govalka srečanju ^ cj nedettese. Najbolj v je id v teh dv —1 tekma ^ odločen rezultat. ig«,.; Prednost domače« ^1) bi morala vsekako^f v drugih tekmah, pPJj|| goste ..at, Catanzaro bi moral rino sprejel v e0dPf,'j iS ’ Messino s porazom & p Como bi moral Mantovo. Končno ir rona, ki ne bi s trdega dela z Nova ---------------- Brazilski n o*** .jviK' g P1 'kJi stega proti plačilu ^ pfi cruzeirosov, to je 27 milijonov lir. SABLJ LONDON, 20- , na ' ji, Delfino je zmaS^.iijsb/ ju v mečevanju- a v finalu premagal .j.jO, . na Sčernikova z >f J P E A R L G. BUCK Opazil je, da se je cestno blato oprijelo njegovih čevljev in oškropilo hlače. V naglici je pozabil obleči svoj plašč in dež, ki ni hotel nehati, ga je povsem premočil. Čutil je, kako mu ledeno mrzla voda polzi po hrbtu. Nebo je bilo svinčeno sivo in dež je lil v ravnih curkih brez prestanka... Streslo ga je in vprašal se je, kje bi bil v mestu en sam topel kotiček. Njegova soba doma je bila prav tako temna kot ostala hiša V tem času se je rosil kamniti pod od vlage in voda je izstopila iz sten v kapljicah. In to sobo, ki se mu ie zdela po letih odsotnosti tako beraška, je moral deliti še z bratom. Mrko v de “*) ■. Ko je vstopil- J r j dilnica prazna dh opazil čajnico delici. Prijel Je pos v la je hladna- jjo,* L j »Tu je vs* oroia., m mislil z odP° &U M gnusni, ledeno ^ ^ Vlil je v škod ^ ko čaja, jo op d tekočino na P 9 d* P, položil tablete v dele in vlil SP J zelo previdno- K tri črne tablet«! e Pogoltnil nato še nekaj