1 Leto XV. [štev. S TELEFON UREDNIŠTVA : 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-^7 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnici Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 4. in 5. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Prcleman » coravl ali oo ooitl 14 din. Dostavljen na dom 16 dla. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI PA Sun« u.«k Cena 1 din 1*— I Padec trdnjave Bardi je! Včeraj zjutraj se prešli Angleži v splošni naskok na Bardijo in po njihovih poročilih predrli utrdbeni pas ter ujeli 5000 Italijanov — Še nepotrjena današnja vest o padcu trdnjave — Velika letalska aktivnost — Italijansko poročilo o operacijah ANGLEŠKA POROČILA KAHIRA, 4. jan. Ass. Press. Britska vojska je začela s koncentričnim napadom na Bardijo, katere usoda j« skoro že zapečatena. Avstralske čete so s pomočjo oddelkov tankov zlomile sovražni odpor v prvi utrjeni črti. Po 19dnevnl obrambi Italijanov v utrjenem mestu se je začel glavni napad na Bardijo, v kateri je obkoljenih 20.000 mož. Z morja, iz zraka in s kopna so uvodonta obstreljevali Angleži trdnjavo, Močne mehanizirane edinice, za njimi pa avstralske čete, so vdrle v prve italijanske utrdbe okrog Bardlje. IjCAHIRA, 4. jan. Reuter. Dodatno k službenemu sporočilu vrhovnega poveljstva se javlja, da s« dosedanje angleške operacije v naskoku na Bardijo zadovoljivo razvijajo. V prvem napadu na utrdbe je btto zajetih 5000 Italijanov. USPEHI NAPADA NA BARDIJO KAHIRA, 4. jan. Zf>V. Včeraj je an- [gleško vrhovno poveljsto na Bližnjem vzhodu izdalo uradno poročilo, v katerem je sporočilo, da so včeraj zjutraj angleške čete prešle v napad na italijansko libijsko trdnjavo Bardijo. Prve so stopile v akcijo avstralske čete s pomočjo tankov. Četam se je posrečilo predreti italijanske utrdbe in vdreti v notranjost obrambnega sistema. Pri tem je bilo ujetih okoli 5000 italijanskih vojakov od skupnega števila 20.000, kolikor jih je v Bar-diji obkoljenih. Po drugih poročilih so izvršile istočasno močan topniški napad na BardHo angleške vojne ladje, dočim so skupine angleških bombnikov pričele obmetavati mesto k bombami. Po sodbi strokovnjakov je položaj bil sinoči tak, da se trdnjava ne bo mogla več dolgo upirati in je treba v kratkem pričakovati ali zavzetja ali kapitulacije. Konsolidacija fronte med Bardijo in Tobrukom se nadaljuje in je treba pričakovali v teku prihodnjih dni nadaljevanje angleške ofenzive v vsej odločnosti v smeri zahoda proti Tobruku in Derni. BARDIJA ŽE ZAVZETA? KAHIRA, 4. jan. Ass. Press. V Kahiri se je razširila uradno še nepotrjena novica, da so angleške čete že osvojile Bardijo in ujele celotno italijansko posadko, ki jo je branila. KAHIRA, 4. jan. Reuter. Seni sta dospela avstralski vojni minister Spender in načelnik glavnega generalnega štaba. Stargie. OPERACIJE ANGLEŠKEGA LETALSTVA KAHIRA, 4. jan. Reuter. Angleška letala so izvršila dva silovita bombna napada na glavno italijansko severnoafriško pristanišče Tripolis. Zmetala so ogromno število bomb na pristanišče, pristaniške naprave hi druge važne objekte. Pri tem so hHe zadete tudi vojne in transportne ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču. Nastali so veliki požari. Angleško letalstvo je izvršilo daije več napadov na italijanske koncentracije ki na oblegano BardHo. Razvoj grških operacij ItalHani poročajo o lokalnih bojih in napadu na Elbasan — lx Aton prihajajo poročila o napredovanju proti Elbaianu, obkoijevanju Topolonlja in lokalnem napredovanju severno od Himare ITALIJANSKA POROČILA KIM, 4* jan. Stefani, ltalijinsko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo iz Albanije: Na grškem bojišču smo napade krajevnega značaja na več odsekih odločno odbili. Naš odločni napad je pognal v beg več sovražnikovih vojakov. Sovražna letala so z bombami obsula Elbasan. Med civilnimi ljudmi je bilo nekaj žrtev. RIM, 4. jan. Ass, Press. Italijansko vrhovno poveljstvo potrjuje, da je bil v petek bombardiran Iz zraka Elbasan. Bilo je nekaj škode in žrtev med civilnim prebivalstvom. Napad je bit le lokalnega značaja. GRŠKA POROČILA ATENE, 4. jan. At. Ag. Uradno javljajo, da so bile na raznih odsekih fronte živahne patruljne akcije. V teku včerajšnjega dne ni bilo italijanskih letal nad Grčijo. ATENE, 4. jan. Ass. Pfess. V petek ponoči je sporočil atenski radio, da je italijanska fronta na odseku Himara — Te-peleni — Klisura na večih krajih pretrgana. Zajetih je bilo večje število tankov. PREMIK PROTI ELBASANU ATENE, 4. jan. Ass. Press. Grške čete so danes ponoči v naskoku zavzele globoko zasneženi vrh, ki dominira kot zadnja visoka predstraža pred Elbasanom. Naskok je bil Izveden med močnim bombardiranjem artilerije in s pomočjo letalskih napadov na italijanske položaje. Le. talsko ministrstvo javlja iz Aten, da so angleški bombniki zadnjih 24 ur nepre. stano napadali Elbasan in ga zasipali z bombami. Na odseku fronte pri Klisuri se je Grkom prav tako posrečilo, zasesti ze- lo važen strategični vrh. Gnezdo italijanskih strojnic, zasidranih na grebenu, je moralo kapitulirati. Radio |z Aten je sporočil, da je bil italijanski odpor tu zelo inOčan, ker so prihajale na fronte nove sile fašistične milice. POROČILO »POLITIKE« BEOGRAD, 4. jan. Dopisnik »Politike« poroča z albanske meje, da stoje Grki s svojim desnim krilom krepko v Llnu. Italijani so'tu zakopani v severni smeri, v nadaljnjih frontnih odsekih se pa drže na Preosnova francoske vlade Maršal Pital je ustanovil triumvirant, ki ga fvorijo Darlan, Flandin In Hutzinger odstavljen - Švicarski list o pomenu in poslanstvu Franclje Baudoin V1CHV, 4. jan. Maršal P6tain je sestavil upravni odbor trojice, bi ko tvoril notranji kabinet Francije kot izvršujoč organ maršalovih direktiv. Istočasno je Pčtain sporočil Odstop ministra za propagando in vzgojo mladine Baudolna. Trhimvlrat, hi bo nadomeščal dosedano francosko vlado, tvorijo admiral Francols Darlan, zunanji minister Pfcrre Flandin ter vojni minister general Charles Hutzinger. VICHY, 4. Jan. Unp. Paul Baudoin, minister brez listnice, ki je še k novemu letu naslovil na francosko mladino patrlo-tičen govor In mu je maršal Petain poveril vzgojo mladim, je bil sinoči odstavljen. Odstavitev je prišla nenadoma In pričakujejo komentarja o njenih vzrokih. BERN, 4. jan. Havas. »Journal de Gč-nčve« sc bavt s prilikami v Franciji in ugotavlja: čeprav je danes Franclja izmučena in razočarana, ostaja še nadalje pomemben činitelj, ki bo tvoril značilno vlogo bodoče Evrope. List je mnenja, da bo Franeija prevzela posredovalno vlogo v nadaljnjem razvoju sedanje vojne. Po zaslugi maršafa Petaina se j’e mednarodni PAUL BAUDOIN položaj Francije v zadnjih mesecih močno okrepil. Ko bodo drugi narodi izmučeni in bo prilika za pogajanja, tedaj bo Francija poklicana, da odigra koristno vlogo. Po mnenju predsednika Roosevelta je Fran cija velika država, k! je v stanu, nepristransko posredovati v Evropi, v mednarodni svet pa vnesti noto pravičnega sporazuma in mini. Moralna sila Franclje je velika. Franclja je In ostane kolonialna sila s svojo vojsko ki mornarico. V Afriki KAHIRA, 4. jan. Reuter. Vrhovno poveljstvo britanske vojske na Bližnjem vzhodu poroča: V teku noči na petek in ves včerajšnji dan so angleška letala stal no bombardirala utrdbe okrog Bardlje. Ugotovili so mnogo požarov, prizadejana je bila velika škoda, ki so jo posnela letala s fotografskimi aparati iz zraka. Na angleški strani ni bilo žrtev, vsa letala Ca venilo ITALIJANSKO POROČILO RIM, 4. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Afrike: V obmejnem predelu Kirenaike se je naše topništvo postavilo v bran sovražnikovim mehaniziranim in pomorskim enotam. Bombniki so izvedli več napadov na prednja sovražnikova oporišča in na ladje v bližini obale ter zadeli neko križarko. Druga letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicamimehanizirane oddelke prisBar dijl in v puščavi. Vsa naša letala so se vrnila. V Vzhodni Afriki ni poročati ničesar omembe vrednega. zadnjih obronkih planine Mokre in Ka-mije. Drugi važen sektor grškega pritiska sega k izvirom Skumbe in dalje v dolino, dočim je tretji usmerjen po dolini DevoM. ja In pogorju ob njem k Elbasanu. Tu so Italijani postavili več močnih utrdb, ki jih skušajo Grki zdaj zapovrstjo premagati. V odseku k Kjuksu, med Linom in tem važnim križiščem se je posrečilo Grkom prekoračiti rečico Bajieo, desni pritok Skumbe. TRENOTNI POLOŽAJ ATENE, 4. jan. ZPV. Na severnem albanskem bojišču so dosegli Grki kljub silno slabim vremenskim razmeram znaten uspeh in se pomaknili bliže k Elbasanu. Pri Klisuri in Tepelenlju so zavzeli več novih postojank in gnal tu italijanskim četam, da bodo odrezane od zaledja. — Tudi napredovanje proti Beratu se nadaljuje in stoje grške čete le še 20 kilometrov zračne črte oddaljene od mesta. V smeri proti Valoni ob morju so Grki napredovali za pet kilometrov. se ne more nič storiti brez njenega pristanka, afriški činitelji so pa neobhodno potrebni v‘novi organizaciji evropskega gospodarstva. MADRID, 4. jan. Havas. Ameriški poslanik pri vladi v Viohyju, admiral Leahy je Izjavil, da se simpatije Amerike do Francije vsak dan večajo. Postavljena mi je dolžnost, da dokažem simpatije svojih rojakov za Francijo vladi v VI-cbyju. Te niso bile nikoli večje, kakor *o danes. Ameriška vlada iskreno želi, da pošlje Franciji živež, posebno pa mleko In zdravila. Prepričan sem, da bo to vprašanje kmalu rešeno na način, ki bo Franclji koristen. « Nemško prizna je Angležem BERLIN, 4. jan. DNB. »Lokal Anzeiger« ugotavlja, da vojna proti Angliji ni malenkost. Ta veliki svetovni zgodovinski imperij je orjak in Angleži niso strahopetci. Dosti žalostno je, a je tako, da se vojaški duh, ki se budi v Anglijf ob času vojne, manifestira v tem, da se najboljši sinovi Anglije vojskujejo za pluto- kratske špekulante in snobistične politike. Zaradi tega, piše list, nemški vojaki v bon z Angleži nimajo posla z borzijanci, ki so izzvali to vojno, ampak z angleškim ljudstvom, ki je trdo In žilavo v svoji borbi. Kljub temu pa bo nazadnje nemški vojak prevladal Angleže, ker je boljši in je fudt stvar, za katero sc bojuje boljša. Ugibanja okoli Bolgarije V Italiji, in Nemčiji že priznavajo, da se bo Filov sešel s von Ribbentropom — Švicarske informacije o ozadju prihoda Filova v Nemčijo — Borba za odločitev Bolgarije RIM, 4. jan. ZPV. V zvezi z bivanjem bolgarskega ministrskega predsednika Filova v Nemčiji poročajo nekateri italijanski listi, da ni izključeno, da se bo Filov po konzultaciji zdravnikov sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom In da bosta ob tej priliki razpravljala o možnosti pristopa Bolgarije k trojnemu paktu. CURIH, 4. jan. ZPV. Kakor poročajo švicarski listi, na dobro poučenih mestih v Nemčiji ne zanikujejo več, da se bo bolgarski ministrski predsednik Filov sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Zatrjujejo, da želi dobiti Nemčija pojasnila glede zadržanja Bolgarije z ozirom na nadaljnji razvoj do- godkvo. Iz drugih virov pa poročajo, da je bil Filov v Nemčijo povabljen in da je bila bolgarska vlada pozvana, da se dokončno odloči glede svojega stališča do načrtov velesil. Potovanju Filova v Nemčijo je bHo dano obeležje zasebnega obiska zaradi tega, ker obstaja v sami Bolgariji ostre boj med zagovorniki direktnega sodelovanja Bolgarije s silami osi hi med zagovorniki nevtralnosti. Zdi se, da velja Filov za predstavnika onih, ki e zavzamejo za najtesnejšo kooperacijo z Nemčijo in Italijo. V Sofiji, Bukarešti in Ankari so soglasno mnenja, da želi Nemčija v najkrajšem času izvršiti odločni napad. Pošiljanje letalskih oddelkov v Italijo, tam ne tolmačijo kot brez- pomembno epizodo. Splošna negotovost se povečuje tudi s tem, da se napetost med Romunijo in Madžarsko stalno veča, ker razvija romunska železna garda vedno večjo agitacijo za vrnitev Transilvanije in tudi Besarabije. Kljub temu vlada v Ankari popolna hladnokrvnost. Na poučnem mestu izjavljajo odločno, da je Turčija pripravljena na prav vsako eventualnost. CURIH, 4. jan. ZPV. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v Švico, še vedno ni znano, kdaj in kje se bo bolgarski ministrski predsednik Filov sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Zdi se, da se je ta sestanek zakasnil zaradi Smrti Ribbentropovega očeta. Po Napadi na nemška in angleška mesta Med Nemci in Angieži se razvija v zadnjih dneh revanžna letalska vojna, katere žrtev postajajo izmenično angleška in nemSka mesta NEMŠKA VOJNA POROČILA BERLIN, 4. ian. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V teku včerajšnjega dne so nemška letala napadla vojaške objekte ob vzhodni angleški obali ter potopila neko patrolno ladjo. V noči z 2. na 3. januarja so večji oddelki borbenih letal v maščevanje za bombardiranje Bremena napadli pristanišče in mesto Cardiff. Letala so metala bombe vseh kalibrov in opazila mnogo požarov. Britanska letala so metala bombe na dva kraja severne Nemčije in spet zadela bolnišnice in stanovanjske hiše. Ogenj je nastal tudi v nekaterih skladiščih in tovarnah, a smo ga hitro pogasili. Drugače ni nikakršne posebne škode. Vojaški objekti niso zadeti. Ubitih je pa osem oseb in 20 ranjenih. Zbili smo dve britanski letali, eno nemško letalo se pa ni vrnilo v svoje oporišče. BERLIN, 4. jan. Unp. Nemška službena agencija javlja, da so nemški bombniki hudo napadli Cardiff in VVales. Ploha eksplozivnih in zažigalnih bomb je padla na pristanišče in skladišča premoga BERLIN, 4. jan. Ass. Press. Vrhovno nemško poveljstvo javlja, da so sovražna letala močno napadla dve severnonemški mesti. Ubitih je bilo 9 oseb, 20 pa ranjenih. Dve angelški letali sta bili uničeni. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 4. jan. Reuter. Včeraj so bila izdana sledeča vojna poročila: Angleški bombniki so v pretekli noči izvedli napade večjega obsega na vojaške cilje v Amsterdamu, Bremenu in Emdenu. Povsod so bila bombardirana pristanišča, ladjedelnice in pristaniške naprave. Podrobnosti o uspehu napada bodo še objavljene. — Popoldne je letalsko ministrstvo objavilo naslednje podrobnosti: Sndčni napad na Bremen in Emden ni bil tako obsežen kakor v pretekli noči. Napadene so bile ladjedelnice, oporišča za vojne ladje, skladišča za petrolej in železniške proge, ki vodijo v pristanišče. Ko so naša letata priletela nad Bremen, so mnogi požari, zažgani prejšnjo noč, še vedno goreH. — Povzročeni so bili dntgi, novi požari, ki so jih naši piloti videli še daleč z morja, ko so se vračali. Eno letalo se hi vrnilo. LONDON, 4. jan. Reuter. V noči na soboto so nemška letala močno napadla neko mesto v zahodni Angliji. Nastalo je nekaj požarov, ubitih je bilo nekaj oseb. Sontbe so padale se na nekatera druga mesta Anglije, škode in ljudskih žrtev ni bilo. Angleška letala so sinoči znova napadla Bremen. LONDON, 4. jan. Ass. Press. Letalski minister javlja, da je bil v petek ponoči že drugič uspešno bombardiran Bremen, prav tako tudi vojna luka Emden. Nemška letala so pa napadla pristanišče Cardiff in VVales. Cardiff je glavna izvozna luka za premog. zadnjih informacijah iz Sofije se opaža tam velika aktivnost diplomacije In so na deiu močne sile, ki žele preprečiti, dali se Boljfsrija prenaglila in storila sklepe, katerih ne bi več mogla preklicati. Tudi javno mnenje nasprotuje takim odločitvam. Poučeni menijo, da ni še popolnoma gotovo, gotovo, da se bo Bolgarija odločila za pristop k tretjemu paktu in izvajanju vseh konsekvenc, ki bi iz tega utegnile slediti. BERLIN, 4. jan. Unp. V berlinskih krogih polagajo veliko važnost na razvoj od-nošajev med Bolgarijo in silami osi. Bivanje bolgarskega ministrskega preds. Filova na Dunaju in koncentracija nemških sil na bolgarski meji ne interesira le Evrope, nego tudi Amerike. Filov je Izjavil, da potuje na Dunaj, da se posvetuje z zdravniki zaradi svojega zdravja. Zakaj ga je potem spremljal nemški poslanik v Sofiji, Herbert von Richthofen, Se vprašuje diplomatski svet? Pošiljanje čet v Egipt RIM, 4. jan. ZPV. »Giomale d’ Italia« poroča iz Newyorka, da pripovedujejo mor narji z ladje »Dromore«, ki je priplula v Bristol, da so za časa bivanja v Liverpoolu, kjer so se mudili tri mesece, videli, kako odhajajo vsak dan angleški transporti v Egipt. Povprečno odide vsak dan iz Anglije v Egipt 3000 vojakov. Nova vrsta angleških bojnih ladij LONDON, 4. jan. Reuter. Britska mornarica uporablja v boju proti podmornicam nov tip ladij..So to neke vrste korvet z zelo preciznimi napravami. Že ob začetku sedanje vojne je bilo jasno, da je Veliki Britaniji potrebno na morju večje število manjših ladij za zaščito trgovinskih parnikov. Te so bile oborožene, niso pa- imele 'zadostne hitrosti. Zato so skon- struirali nov tip ladje ter jo izdelali v večjem številu doma, kakor na tujem. Nove ladje so že v akciji, posadka šteje poveljnika, tri častnike in 50 do 60 mornarjev. Ladje sO oborožene s topovi proti podmornicam in proti letalom. Pomagajo kontratorpedovkam na Atlantiku, na delu so podnevi in ponoči ter so pokazale že doslej lepe rezultate. Govor glavnega fašističnega tajnika imf; I. jan. Stefani. Tajnik fa®|isUčne> slranfee je govoril sinoči po radiu o zgodovinskem dnevu 3. januarja, ko je bila pikici 15 leti postavljena osnova fašistični ideologiji. Naštel je vse, kar je dal fašizem v praksi Italiji, zavrnil tujo propagando proti faSizmu ter naglasil, da jp fašistična revolucija zamenjala staro z iiovim načinom življenja in mišljenja. Črne srajee so se vedno prizadevale za plemenita načela človeštva. Dnce je zahteval za proletarski* Italijo prostora- pod afriškijn soncem,1 in vojna za italijansko eesarstvft je, bila prava revolucionarna vojna. Sedanja vojna je za nas boj za svobodo; v njej se manifestira volja sil osi. Zdaj je vprašanje: Borili se ali pa postali suženj! Govornik je zaključil s trdno vero v zmago fašizma, sil osi in reda, ki bo prinesel Evropi zmago pravice v socialnem življenju narodov. Rim, I. jan. D KB Po vsej Italiji so včeraj praznovali Iti letnico ducejevegn govora, v katerem je obračunal v parlamentu i. vsemi sovražniki fašizma. Povsod so bile manifestacije po fašističnih domovih Vihar in zima v Španiji in Portugalski MADRID, I. jitmuiVja. Unp. Zaradi močnega viharja so morali železniški promel na mnogih krajih Španije uslavili. Vilmino je Utrli morje, laku da so morali v GibraUarskem prelivu za nekaj časa ustavili tudi pomorski promet. Pri Huelvi. ne daleč od Aja-monle je razburkano morje poškodovalo pel ladij. L1SBONA, 1. januarja. Unp. Vihar, ki je dosegel ponekod 50 milj na uro, je zajel tudi Lisbouo. Uničil je mnogo krasnih drevoredov in nasadov v botaničnih vrtovih mestnega muzeja. Na južnem Portugalskem so morali prekinili železniški, promel. MADRID,. 4.' jan. Reuter. Vso Španijo je zajel silen mraz. Posebno ob atlantski obali ražSajajo orkanski Viharji. Vlaki so na mnogih progah zamjdeni v snegu. Ljudje ne pomnijo že dolgo let takšnega vremena pozimi. Sestanek ameriškega kongresa W ASM IN OTON, 4. jan. D.NB. Novi rmcmkl kongres se je sestal k prvemu /".r.t’d;nju, Senat šteje 96 članov, pred-»»‘.jrollk; dom 435. V senatu je 66 demokratov in 28 republikancev, v predstavni- mm. škem domu pa 268 demokratov in 162 re. publikancev. V senatu sta še dva neod. vlsna, v predstavniškem doiriu pa pet neodvisnih članov. , I _______________________________________________ ^IttrilMirsliH n.ijurrcil: (}l>l;iči«-i in m "leno s padavjmuni v pre»li;'d|\jli.' Včeraj je bila naj vi* j 'temp .tu! ura t.X. 'danes nuj. nijjtt Opoldne t. Višin« od (limes zjutraj J!> eni. Kjiičina pe.davin Island angleško oporišče RIM, 4. jan. ZPV. Po poročHih Iz Stockholma, grade angleške okupacijske čete s pomočjo islandskih delavcev na l&tandu pomorsko in letalsko oporišče. V zadnHh tednih je dobila angleška posadka na Islandu velika ojačenja. Pričakujejo tudi prihod skupine angleške vojne mornarice. Iz Kodanja pa poročajo, da nameravajo Angleži po danskih informacijah spremeniti Island v veliko vojno oporišče, ki naj bi služilo za operacije na severnem delu Atlantskega oceana. IZ TURŠKEGA PARLAMENTA CARIGRAD, 4. januarja. Reuter. Na dnevnem redu turškega parlamenta je tudi zakonski načrt, ki daje vladi pooblastilo, sklepati s tujimi državami trgovinske pogodbe na podlagi »modusa vi-vendi«. CARIGRAD, I. jan. DNB. Pod predsedstvom Kefika Sejdania je, zasedal v četrtek turški parlament ter razpravljal o tekočih zadevah. Pri dopolnilnih volitvah za izpraznjena poslanska mesta so bili izvoljeni kandidati narodne stranke. PROTEST IRCEV DUBLIN, 4. jan. Ass. Press. Bombardiranje Dublina je sprožilo oster protest Ircev proti napadalcem. De Valera je izročil na naslov nemške vlade ostro noto. V mestu sta bili porušeni na veliki promenadi dve palači, 20 oseb je ranjenih. Protestna nota Nemčiji je bila poslana po tajnem zasedanju irskega parlamenta. NEW YORK, 4. jan. Reuter. Dve sto organizacij Ircev in njih prijateljev v Ameriki je poslalo zelo oster protest nemškemu poslaniku v Washingtonu zaradi poizkušenega vpada na Irsko in bombardiranju svobodne nevtralne luke. V spomenici je naglašeno, da sc z njo sklada več milijonov Američanov. LETALSKI UKREPI NA PORTUG\L-SKEM LISTSONA,' I jan Reuter. Portugalska vlivdn je p.viDvedidu Iti jim letalom polet t>v<'k:i |H>i'tHgaIsl:t'|ia ozemlji Prav, taka I i/. p'ii-Lugi'1: ke letalske ,služl>e 0(1-ni tuji pil iti. AMERIŠKI BOMBAŽ ZA NEMČIJO LONDON, 4. jan. Ass. Press. Minister za vojno oskrbovanje Dalton je izjavil, da je Vladivostok natlačen z blagom za vojne namene. Tja prihaja tudi ameriški bombaž, ki je namenjen za Nemčijo ta ga prevažajo preko Sibirije. IZJAVE SENATORJEV USA VVASHINGTON, 4. jan. Ass. Press. — Demokratski zastopnik za Georgijo, Koks j'e v predstavniškem domu iizjavil, da govor predsednika Roosevelta prav za prav pomeni že vojno napoved. Senator Lee, demokrat iz Oklahome, se je izjavil za čim efetktnejšo pomoč Veliki Britaniji. Hitler je začel vojno na gospodarski osnovi, zdaj prehaja ta vojna v politiko. FRANCOSKE LADJE Z ŽIVILI BUENOS AIRES, 4. jan. Unp. Kakor poročajo, bo pet francoskih parnikov, ki so bili zasidrani v južnoameriških vodah po padcu Francije, odplulo s hrano in drugimi pripomočki v Marseille. Prihodnji četrtek bo odplul 8199 tonski »Men dozza« s tovorom zmrzlega argentinskega mesa in volno, sledila mu bo ostala četvorica parnikov. Diplomatski krogi so mnenja, da Velika Britanija ne bo dala navicerata za ta prevoz. Transport naj bi spremljale francoske vojne ladje iz Dakarja. Albert Gierin, zastopnik generala de Gaullea, jc dakarski eskadri odsvetoval, da se poda v nevarnost spopada z Angleži. ARGENTINSKA KORUZA ZA ŠPANIJO MADRID, 4. jan. DNB. V mornariških krogih zatrjujejo, da jc odšlo iz Buenos Airesa šest za Španijo namenjenih tovornih ladij, natovorjenih s koruzo. To je prvi del pošiljatve argentinske koruze za Španijo, katere bodo dobili Španci v celoti 350.000 ton. ZADRUŠNICA ZA KRALJICO MAR-GERITO RIM, 4. jan. Stefani. Ob obletnici smrt i kraljice matere Margerite je bila v Panteonu služba božja, ki ji jc prisostvoval tudi kralj Viktor Emanuel III. lTAUIANSKI KRALJ MED RANJENCI RIM, 4. jan. Stefani. Kralj in kraljica sta obiskala bolnišnico Rdečega križa. Zadržala st ase pri vsakem ranjencu ter ga vprašala, kako se počuti. LETALSKA NESREČA SAN DIEGO, 4. jan. Ass. Press. Iz Kalifornije poročajo, da je med snežnim viharjem padel v jezero Hartland, Tetas, pri mestu Corpus Christi patruljni bombnik. Dva pilota sta se zadušila. V letalu je bilo tudi pet padalcev. Na kraj nesreče so poslali takoj čoln. Od padalcev so ostali štirje živi. PAPAGOSOV RAZGLAS ATENE, 4. jan. Reuter. Poveljnik grške operativne vojske general Papagos je ob novoletni zapovedi na vojake mimo ostalega dejal, da se bodo grški junaki na osnovi dosedanjih uspehov s slavo in častjo borili tildi d' !je za veličino Grčije ter svobodo domačij. Smotrena in nesmotrena nacionalizacija Problemi turizma na Jadranu, ki pa veifajo tud, za vso našo industri o V zagrebškem narodno-gospodarskem dnev niku »Jugoslovanski Lloyd« se je te dni Iv. Grižanič ponovno bavil z vprašanjem racionalizacije gospodarskih podjetij. Pisec ugo-ugotavlja, da se morda nikjer v državi ni narodna občutljivost v gospodarstvu tako močno razvila, kakor v našem Primorju, od Su-šaka pa doli do skrajne pomorske državne meje. Dasi so ti kraji bili od vseh vlasto-držcev, ki so se v teku zgodovine pogosto menjali, vedno zapostavljeni, dasi vlada v njih tipično siromaštvo pasivnih pokrajin, vendar niso predstavniki njihovega gospodarskega življenja nikdar dopustili, da bi tuji kapital in vpliv dobila odločilno besedo v temeljnih panogah primorskega gospodarstva: v pomorstvu, ribarstvu, vinarstvu, oljar-stvu in tudi — v turizmu. Vse te osnovne panoge primorskega gospodarstva so ostale v narodnih rokah. Zato pa, ker primanjkuje domačega kapitala, se čutijo povsod nedostatki, slab je napredek v mnogih panogah. Toda primorski človek raje nekoliko potrpi, raje počasi napreduje, nego da bi prepustil polje za eksploatacijo tujcu. V zvezi s tem prihaja avtor članka do velikih splošnih konstatacij glede gospodarskega nacionalizma, ki so ga nekateri pri nas istovetili z gonjo proti tujcein, kapitalu sploh, in proti njegovemu dosedanjemu in bodočemu sodelovanju v našem gospodarstvu. Pisec smatra, da to ni niti pametno niti koristno za bodc'nost našega narodnega gospodarstva in kaže le, da ljudje, ki to delajo, ne znajo računati z realnimi potrebami in možnostmi naše zemlje in naroda. Treba je računati z naslednjimi dejstvi: Da našo na kapitalih nerazvito in siromašno zemljo dvignemo in s tem življenjski standard naroda, treba izvleči iz nje vsa bogastva pod zemljo in na zemlji (rude, pogonske sile, z rudarstvom povezane industrije, poljedelstvo, gozdarstvo, živinorejo, agrarno industrijo, prometna sredstva na kopnem in na vodi, melioracija polj, regulacija rek itd.). Za vse to so potrebni ogromni kapitali. Mnoge milijarde! Za vse to ne zadostujejo naši davki odn. preračuni, tudi notranja posojila še dolgo ne bodo zadostna za izvedbo takšnega velikega gospodarskega načrta. Kako bo pa v bodočnosti z zunanjimi posojili, pa vedi sam Bog. Ako nočemo še cela desetletja čakati na izvedbo vseh nujno potrebnih del, bomo morali pozvati na sodelovanje tudi tuji kapital. Vseeno, ali bo to sodelovanje izraženo v denarju ali v strojih in drugem materialu, ki ga mi ne proizvajamo in za katerega bomo morali dajati naše agrarne proizvode, surovine in polfabrikate. Toda pisec v nadaljevanju svojega članka odločno svari pred raznimi nesmotrenimi načini nacionalizacije oziroma pridobivanja tujega kapitala za sodelovanje v našem narodnem gospodarstvu. Gotovo je, da se je v tem pogledu z zlorabo besede o gospodarskem nacionalizmu pri nas le premnogo grešilo. Tako se je na pr. zgodilo, da je neko tuje podjetje — preplašeno od gonje pripravljenost, da se »nacionalizira«, da celo ničarji hoteli z »nacionalizacijo« samo izkoristiti, da se rešijo angažmana za bodočnost itd. Koliko nepremišljenih nacionalizacij se te izvedlo tudi na ta način, da so nam tujci, ki 'so imeli svoja podjetja iste vrste i pri nas i v nekaterih drugih državah in so si potom svojega koncerna izgradili svoje zveze, zastopstva, tržišča itd., dovolili nacionalizacijo podjetja v naši državi, a so nam prepustili samo svoje tvornice, ne pa obenem tudi organizacije zvez in tržišč, ki so za prospeva-nje podjetja potrebne! 2e samo teh nekaj zgledov zadošča, da vidimo, kako treba biti pri nacionalizacijah oprezen in kako je pogosto celo v Interesu našega narodnega gospodarstva, da se an-gažmani tujega kapitala ne likvidirajo tako zlahka. Zlasti še, če so ti kapitali iz dežel, na katerih sodelovanje in blagovno izmenjavo moramo računati. Tuji kapital — tako končuje pisec svoj zanimivi članek — in njegovo sodelovanje nam bosta še dolgo potrebna. Seveda po to ne pomeni, da naj ne vodimo kontrole nad tujini kapitalom in njegovim gibanjem. Neprestano moramo to kontrolo še poostriti Ne smemo več tujemu kapitalu dajati aznih koncesij, ki gredo preko vseh mej razumnega gospodarstva. Moramo dobiti od tujega kapitala garancije, da bo spoštoval naše zakone, naše interese in zaposloval domače delavne moči. Moramo pa tudi vedno ustvarjati možnosti za resnično nacionalizacijo v času, ko bomo imeli za njo dovolj sredstev in sposobnosti. Ako tuji kapital zadosti vsem tem pogojeni, ni za nas razlogov, da oi odbijali njegovo sodelovanje. To njegovo sodelovanje pa mora biti namenjeno ne v .kakšne gospodarsko ali celo politično zasužnje-vanje našega naroda, ampak v utrjevanje meddržavnih zvez, ki nam naj pripomorejo, da s postopnim delom ustvarimo čim več narodnega kapitala, ki nam bo omogočil takšjie nacionalizacije, da bo od njih imelo korist — ne nekaj koristoljubnih posameznikov! — ampak naše celokupno narodno gospodarstvo, ves naš narod. Takšni so Avstralci, ki so predrli prvo italijansko obrambno črto močno utrjene Bardije v Libiji Nemčija, Balkan in Rusija Na konferenci predstavnikov tiska v Berlinu so službeni krogi naglasili, da »je angleški radio citiral izvlečke iz Sta-izrazilo hnovega članka v moskovski »Pravdi«. Moskva do danes navedenih citatov ni odstopi ali pokloni nadpolovično večino svo- demantirala, čeprav se v članku tako ne jih delnic pod pogojem, da dosedanji lastni-1 glase, kakor so jih sporočili Angleži. V ki še v naprej vodijo posle^podjetja. b takšno gerliinu nagia5ajo, da so odnošaji med nacionalizacijo bi sčveda tujcem upadla zli-, _> i • ca v med«, saj bi imeli izvrstno »kritje« pod Nemčijo m Sovjetsko Rusijo normalni, da morda celo lepo zvenečo narodno firmo s še, celo prijateljski. Kdo je Rusiji smrtni so-iepše zvenečimi narodnimi imeni. Takšnih in, vražnik, o tem ne morejo odločati *An-podobnih primerov bi lahko tekom zadnjih . neg0 oni y Moskvj če so Rusipo- 20KSkoa8jcdbilo‘na drugi strani - iz gole- stavili svoje interese glede Balkana, ka-ga koristoljubja posameznih oseb — izvršenih kor sta to storili Italija in Nemčija, po-nacionalizacij, ko se ni prav nič proučilo,1 men] to, da vlada med njimi glede Bal ali je podjetje rentabilno, kakšne so njegove nefrizirane bilance, ali ima predpogoje za napredek v bodočnosti, ali niso morda del- Italija išče nova transportna pota v tujino. Urejen je tovorni promet preko Mo-dene in Mentona s Francijo, Španijo in Portugalsko. Argentina uvaža tekoče gorivo iz Anglije. V zadnjih dneh je šlo iz Anglije 11 angleških parnikov, natovorjenih s premogom v Argentino. Sledil jim jee transport britskih ladij s 76 000 ton nafte. Iz Argentine bodo ladje pripeljale v Anglijo žito in drug živež. _____ ..... Zakaj se bormo za vrednote, za katere kana soglasje. Grčija se je postavila pod okrilje Anglije. Italija jo mora zato kot nemški zaveznik uničiti. Nemčija izpolnjuje samo svojo zavezniško dolžnost, če pošilja Italiji letalske sile v pomoč. Ta korak je tudi uvod v prvo etapo nemške intervencije v Sredozemlju, in to preko Apeninskega polotoka. Obstoja li možnost dmge poti, to je baš največ# problem, ki interesira vse. Večina sc oprašuje, kaj bi storila na to Sovjetska Rusija. Nemčija prepričuje vse, da so odnošaji med njo in Moskvo dobri. Nemci vedo, da se Rusija oborožuje zato, da zavaruje mir in nedotakljivost svojega ozemlja. Nemčija to tudi odobrava. Moskovska vlada se je postavila na stališče, da je močna rdeča vojska največje zagotovilo njenega miru in nevtralnosti. Sovjetski tisk tudi naglasa, da se Rusija noče vmešavati v imperialistično vojno. Sovjetska Rusija ne bo storila nobenega koraka, ki bi ji ga diktiral drugi ali treijl. Majhni narodi morajo poiskati pot svoje samostojnosti v miru, to je stališče Rusije, ki zdaj motri dogodke in se oborožuje.« Moskovska »Pravda« pa poroča, da je prinesla le Stalinov citat iz članka prejšnjih let. Izpremembe v vladi napoveduje po pravoslavnih božičnih praznikih »Hrvat-ski Dnevnik«. Izpopolnjeni bosta mesti za prosvetno in notranje ministrstvo. —' Slovenski del JRZ bo po mnenju lista obdržal dve ministrstvi. Mimo tega bo v vladi morda še nekaj drugih izprememb. Na mesto dosedanjega podbana v Zagrebu, dr. Krbeka, ki se bo vrnil na univerzo, bo najbrž imenovan ugledni prvak SDS, odvetnik dr. Vujovič iz Karlovca. Dr. Duda Boškovič, ugledni prvak samostojnih demokratov v Vojvodini odločno zanika vse vesti, ki so krožile po tisku o njegovem nameravanem izstopu iz SDS. V svoji izjavi v »Novostih« pravi, da mu ni nikoli padlo v pamet, da bi izstopil iz SDS. »S tovariši v stranki sem danes soliidarnejši, kot kdaj koli prej, ker se zavedam naloge SDS in njene misije. Ostajam i nadalje njen discipliniran in zvest član.« Sovjetski tisk prinaša novoletno izjavo našega zunanjega ministra dr. C. Markoviča. Italijanski tisk hvali jugoslovansko zunanjo politiko ter dostavlja: »Z vsakim dnem se Jugoslavija prilagojuje novim prilikam v Evropi. Z ostvaritvijo avtonomije so se pomirili Hrvati. Bodočnost bo, pokazala velik pomen sporazuma od 26. avgusta 1939.« Po vsej državi zapirajo lokale organizacije URSSJ, Ujedinjenih radničkih sindikalnih saveza Jugoslavije, ki je bila oblastveno prepovedana. Misli iz tuiih knpg ..Hraber narod bo bolj cenil svobodo s častnim siromaštvom ter jo poslavljal više nego brezčastno suženjstvo v bogastvu. Ako je bogastvo poslušni, delovni suženj vrlin, tedaj je bogatija na svojem mestu in ima vsaj svoj smisel. Ce se pa ta rod poruši in če se žrtvuje čast za to, da se obdrži bogastvo, ki nima ne oči ne rok, niti ne življenjske snovi v sebi, tedaj ga ne morejo preživeti legitimne sile, njegov pravi gospodar in zaščitnik. Kadar svojemu imetju ukazujemo sami, tedaj bomo ostali svobodni, premožni. Če pa nam zapoveduje bogastvo, postajamo dejansko siromašni. Odkupil nas bo sovražnik z denar jem iz naših lastnih blagajn.“ (E. Berk, 1796.) fRANZB Z italijansko srebrno medaljo za hrabrost je odlikovan polkovnik Oxonnor, ki je vodil operacije oklepnih divizij pri ofenzivi na Libijo. V svetovni vojni je služil ta Irec pri najstarejšem angleškem topniške m polku ter napredoval do podpolkovnika. V bojih je dobil mnoga odlikovanja med njimi tudi italijansko srebrno medaljo za hrabrost. Kdo fe mož, ki vodi Grčijo v sedanji vojni Bolgarski S*st o tan m vi karieri predsednika grške vlade, generala tfetaxasa ] Bolgarski list »Zora« prinaša zelo za-1 nimiv članek o sedanjem predsedniku grške vlade M e t a x a s u. V njem pravi med drugim: Borimo se za vrednote, za katere »Metaxas je silno interesantna figura, bi raje umrli, nego da jih vidimo pro- Čeprav se je rodil za časa nemško-fran-pasti. Zgraditi hočemo boljše, sreč- coske vojne 1870-71, je še svež In mlad nejSe življenje zajednice od despot iz- mož. Premnogokrat je dokaza! svojo že-ina osvobojenih evropskih narodov, lezno energijo. On ja podpisal grško-Borimo so, da vsem narodom odpremo bolgarsko vojaško zvezo 1912 kot kape-pot, da hi mogli kol svobodni, polno- tan v Sofiji, bil je vojaški delegat v Lon-vredni člani pristopili k veliki družini donu za časa pogajanj v ndru po baiUan« narodov. Hočemo zgradili sistem med- skl vojni. V So!umi je tudi podpisal msd narodnega prava, ki ga bodo priznali Srbijo in Grčijo vojaško zvezo s seda-vsi, velki iu majhni Borimo se, da nilm vojnim ministrom Jugoslavijo, nene-osvqJ)odimo tlačene narode in da bo ralom Pešičem. mir po tej vojni oslal večen. Hočemo. 1 Visoko nnobraženi mož je b’l med sve-da ho imel vsak dovolj jesti, piti in lovno vojno v generalnem 8t?.fcu nrške terniran v Blzerti. Pred koncem vojne je pobegnil v Stalilo, se tam naučil Italijanih obleči se. da so bo lahko vsak izživljal v svojem najmilejšem poklicu. Ta vojna ji- hoj svobode proti suženjstvu. Prof. 'B. Mathevvs v knjigi .,We fight tor thc Tuturc“. 19100 vojske. Ko je kr?Ij K®nsta»it?n otliikmil sodelovanje Grkov na strani rj?t«nle,se te pojavila pred Pirejem francoska vojna mornarica. Francoski vojaki so vkorakali v Ateno, Metaxas je bil ujet in in- /! f.t ščme, ki jo je poznal še z rojstnega kraja, etoka Kefaionije v Jonskem morju. Tudi zdaj je bil Metaxas ogorčen nasprotnik vstopa v vojno, čeprav je vsestransko pripravljal grško vojsko, da bo dober branik domovine. Njegova stranka je bila v parlamentu najmanjša, imel je komaj tri, štiri poslance. Uvedel je diktaturo, odstraniti strankarsko zdraž-barstvo. V izvedbi diktature je postoipal zelo preudarno, brez nasilja, v notranji politiki je bil strog. To je človek, ki je dvignil blizu sedem milijonov Grkov v boj proti 45 milijonom Italijanov. Okrog njega se je zbral zdaj ves grški narod, tudi nasprotniki. Naj bo izhod bojev z Italijani končno kakršen koli, Met»xas bo ostal velika osebnost v zgodovini grškega naroda,« zaključuje bolgarski list. ______________ Hladnokrvnost Angležev prikazuje razstava fotografij in grafikov po naslovom »Ponos Londona«. Razstavljeni so originalni posnetki scen iz nemških zračnih napadov na London. Mm,. Podvigi ofenzivne špijonaže v minili svetovni vojni Kako so Francozi izvohali tajne nemških orožarn v Kruppovih tovarnah v Essenu Američani napovedujejo za letos angleško letalsko ofenzivo tisoč ameriških letal najmodernejše tipe. Še nekaj pripomb • o kostanjevih drevoredih v Mariboru vse duhovne sile Romunije, da dosežemo znova tisočletne pravice našega naroda. Obudili bomo zgodovinsko idejo: zedi-njenje vseh Romunov in storili vse, da ■brate pod tujim jarmom spet osvobodi* mo. Transilvanija mora priti spet k nam. Ne boste ostali dolgo pod madžarskim škornjem. Ne skrbite, če so vam vzeli grofje dednega sovražnika, zemljo. Bodite mirni. Romunski vojak bo kmalu vkorakal kot osvoboditelj v vaše vasi in mesta. Korakali bomo še enkrat na Budimpešto in likvidirali grofe enkrat za vselej. Tudi mi imamo pravico, živeti v miru. Največji narodi sveta, Anglija in Amerika sta priznali naše pravice in nam zagotovili, da dobimo spet prirodne meje. Ves svet.se zaveda, kakšna krivica natn je bila povzročena po dunajski razsodbi. Anglija je nepremagljiva in skupaj z Ameriko odpravila z vsemi sovražniki miru. Ne borita se le zase, nego za svobodo in mir vseh narodov sveta. Zato bosta zmagali. Romunija bo tedaj spet velika.« Italija se zelo interesira za razvoj od-nošajev med Petainovo vlado v Vichyiu in Nemci. »Nepričakovane odločitve maršala Petaina ali predstavnikov Nemčije bi lahko dovedle do neljubih rezultatov za Italijo, ki tudi ni bila konzultirana ob odstopu Lavala«. izvedel, da je admiral VVilliam Sims, kateremu bi se moral javiti z dragocenim plenom, v Parizu na neki konferenci. Njegov adjutant je kljub silni vročici takoj skočil iz postelje ter telefonično poklical Inteligence Service. V dobre četrt ure so delovali brezžični aparati, stroji podmornic in vojnih ladij so pričeli brzeti in ladje so dobivale šifrirane dispozicije. Odkrite so bile linije križarenja nemških podmornic, ter skrite baze zrakoplovstva, ki so jih takoj napadli. Mimo tega so dešifrirali mnoge ujete nemške brezžične brzojavke, ves položaj na morju, kakor v zraku je bil v rokah zaveznikov. Preden je nemško vrhovno poveljstvo uvidelo, da je šifra v nasprotnikovih rokah, je isti že temeljito izkoristil uspešno najdbo polkovnika Wil-liamsa. I. F. Ofenzivna špijonaža v vojni zahteva najsposobnejše ljudi tajne službe. V minili svetovni vojni je bila ena izmed najuspešnejših misij vsekakor špljoniranje kruppovih tovarn v Essenu. katero je izvršil francoski špijon Lucieto. Leta 1915 so Nemci pri Ypernu prvič uporabili strupene pline, ki so iznenadene zaveznike prisilili k umiku. Zavezniška špijonaža je stala pred problemom, kako dobaviti potrebne podatke o izdelovanju tega strašnega rnorilnega sredstva. Izbra- li so Lucieta, ki se je preoblečen v Nemca podal na nevarno pot. Ker je bil imenitno poučen o vseh lastnostih Nemcev iri je odlično obvladal več nemških narečij, se je nadejal uspeha. Svojo pot je usmeril v centre nemške vojne industrije v renski oblasti. Predvsem je vzel na piko tovarne anilinskih barv v Mannhei-mu, kjer je s spretnim špijoniranjem kmalu ugotovil, da pošiljajo kovinske bombe, napolnjene z nekim skrivnostnim plinom v Kruppove tovarne v Essenu. Podal se je tja. Industrijsko področje Kruppovih tovarn je bilo za vsakega špijona zelo nevarno ozemlje, kajti nasprotna kontra-špijonaža je vodila točno evidenco vseh tujcev, ki bi se utegnili pojaviti v bližini. Posrečilo se mu je, udinjati se pri nekem policijskem stražniku, ki je imel to slabo stran, da je bil pijanec. Postala sta dobra prijatelja. Lucieto je seveda pridno zabavljal čez zaveznike ter se »iskreno« veselil nemških zmag In podvigov. Vsako količkaj večje vojno dejanje in uspeh nemške vojske sta s stražnikom temeljito zalila, kar. je bik) tem laže, ker je Lucieto plačal zapitek... Popivala sta po gostilnah, kamor so zahajali razni delavci in mojstri iz tovarne in se seznanila z marsikaterim pijači vdanim kovinarjem in nameščencem. Lucieto je imel odprte oči in pristrižena ušesa ter izvedel marsikaj zanimivega. Nekega dne so se pripeljali v Essen imenitni gostje, sami visoki oficirji in druga tajinstvena gospoda. Policaj je obžaloval, da ne bo mogel s tovarišem na običajno popoldansko pivo, kajti določen je bil, da straži teren, kjer bodo preizkušali neki nov izum. Drugega bromni mož ni vedel povedati. Prijatelju je bilo zelo žal, da bo moral samevati Končno sta zadevo uredila tako, da je smel, seveda na skrivnem, tudi Lucieto s policajem na stražo, kjer sta opazovala z daljnogledom poizkuse. Streljali so iz topov. Dobro poučeni špijon je kmalu vedel, da streljajo z granatami, napolnjenimi s plinom. Navdušena nad novim izumom sta sklenila, ta dan pošteno proslaviti. Lucieto je predlagal, da poiščeta nekaj koščkov granat ter si jih vzameta za spomin na pomembni dan, ki bo zadal »prekletim« zaveznikom smrtni udarec. . Še istega dne so drobci granate romali v Francijo, od tod v Anglijo, kjer so postali predmet študija najboljših strokovnjakov. Kemiki so kmalu analizirali ostanke in usedline plina, strokovnjaki tovarn orožja so sklepali o konstrukciji granate. Kmalu so se pojavile plinske maske in tajinstvene granate v Essenu so bile že pri samem krstu obsojene v mnogo zmanjšan uspeh. Esenski policaj je kmalu nato izgubil svojega prijatelja, ki je nekega dne izginil kakor kafra... * Primer posebne sposobnosti v vrstah častnikov tajne službe je vsekakor ame. riški polkovnik Richard Wiliams, ki je odkril veliko karto, nanašajočo se na delovanje nemških podmornic in zrakoplovstva, kakor tudi ključ k tej šifrirani karti. V oktobru 1917 so Nemci pripravili velik zračni napad s Zeppelini na London. Trinajst ogromnih balonov je odletelo na pot, od katere so si obetali velik učinek. Enajst zračnih ladij je priplulo nad London, povzročilo veliko opustošenje In mnogo žrtev med takrat še nezaščitenim civilnim prebivalstvom. Na povratku je vračajoče se zračne ladje nad francoskim ozemljem zajela huda nevihta. Tri zračne orjake so zrušili francoski topovi in letala, dva sta se morala spustiti na zemljo. Pri tem je eden od njih zadel ob neko drevo, odtrgala se je kontrolna kabina sproščen k balon-pa je odnesel vihar. To se je zgodilo v bližini ameriškega glavnega stana. Častniki tajne službe so bili takoj obveščeni o tem. Prvi od njih je prispel na mesto polkovnik Williams. V kabini ni bilo najti nikakih kart ali drugih dokumentov, toda polkovnik ni odnehal. Odredil je, da se zemljišče v smeri, od koder so prileteli Zeppelini, natančno pregleda. Ne daleč od kraja nesreče je bila velika mlaka, polna blata. Brez oklevanja je Williams zagazil v blato ter kmalu našel kos zemljevida. Pregledali so vso mlako in našli še nekaj delov nemške mape. Na nekem drevesu je vihral v vetru še precejšen kos zemljevida. V družbi angleških kolegov so skrbno zložili košček, dokler ni bila Ameriški časopis »Flying and Popular Aviation«, ki je najbolj znana ameriška revija za letalstvo in izhaja v New Torku piše, da »bo Veliika Britanija pomladi 1941 sprožila veliko zračno ofenzivo, članek zaključuje takole: »Ne bili bi iz-nenadeni, če bi bila vojna sreča že letos odločila v korist Angležev. Pomen angleške letalske ofenzive v letošnji pomladi, najkasneje pa jeseni, bo zelo velik. Brdska proizvodnja letal je postala ogromna, posebno še, če upoštevamo, da delajo zanjo tudi v USA in da se vežbajo piloti neprestano v Kanadi in Avstraliji. Letos bo imela Anglija več tisoč prvovrstnih 'bojnih leta! prve črte. med temi bo več »Pester Lloyd« prinaša v svoji 296 št. v celoti vsebino letakov, ki jih širijo Romuni po Bukarešti in drugih mestih. V njih stoji med drugim: »Romunski bratje pod tujim jarmom! Pomnite, da nismo niti trenutek pozabili na vas. V duhu smo vedno z vami. Naša srca utripljejo stalno za vas, vaše trpljenje je tudi na- .Članek g. A. Ž. v „Večerniku‘: me je spomnil na številne drevorede kostanjevih dreves v Mariboru, ki je še v pol preteklih letih gotovo prvačil v tem oziru. Ni bilo skoraj širše ulice brez drevoreda, običajno samih kostanjev, le mestoma so rastli tudi razni javorji. Zadnja letu so ta drevesa skoraj izginila, le še nekaj starih spominov čaka na žago in sekiro. Gotovo so morali obstojati neki vzroki, da so v Mariboru, pa tudi po drugih mestih, uporabljali prav kostanje za mestne drevorede! Znano je, da je kostanj zelo čisto drevo, brez vsakih lišajev in mahov, v katerih se tako rad naseli razen mrčes, ki lahko postane neprijeten okolici. Poleg tega je bila važna tudi lepa krošnja, kakršne nima kmalu kako drugo drevo. Edino razni javorji bi še prišli v tem oziru v poštev, ako bi le ne do-raščali tako počasi. Lepa bi bila tudi lipa. kateri pa menda na cestah ne ugaja preveč, kakor je pokazal i>o-skus pred glavnim kolodvorom, številna različna, v preteklih letih nasajena drevesa na mariborskih ulicah, bodo šele dala smernice za bodoče najugodnejše ulične drevorede, Za proste drevorede, kakor je na pr. Tomšičev drevored ali oni enovrsten proti Kamnici, pa je gotovo najprimernejše kostanjevo drevo, ki nudi zadostno senco pod košato krošnjo. Tu mu bo težko najti enakovrednega namestnika. Za ulične drevorede, kjer so drevesa nasajena itak bolj v okrasne, kakor pa v senčne namene, pa bi bilo morda dobro poskusili še z brezo ali kakim iglastim drevesom, morda macesnom. Vsekakor se je, sicer neobičajno drevoredno drevo jerebi k a dobro obneslo v Fochovi ulici. Značilno za Maribor je. da v mag vsa mapa zlepljena. Mapa je bila šifrirana. Pri ponovnem pregledu vse okolice in ruševin kabine ključa niso mogli najti. Neki častnik je pa izjavil, da si je njegov tovariš vzel za spomin iz kabine nekak album, poln slik raznih tipov ladij in letal ter raznih besedi brez zveze. VVilliams je zahteval ta album in spoznal, da ima v rokah ključ za šifre k nemškemu zemljevidu. Šef ga je z dragocenim plenom takoj poslal v London. Stavljena so mu bila na razpolago vsa sredstva, da bi čimprej prispel, kajti podatki so bili tako važni, da bi bila vsaka izgubljena minuta ogromna škoda. Prispevši v London je Že danes imajo Angleži ameriške stroje vrste »Bel Air Cobra« in »Curtiss«. Ko bodo pa krožile nad nebom Velike Britanije orjaške leteče trdnjave »Boeing« in »Comsolidated B 24«, bodo te udarile z veliko silo na nasprotnika. Te zračne ladje lahko plovejo 12.000 m visoko ter jih izstrelki protiletalskih topov ne morejo doseči. Neovirano bodo lahko uničevale sovražne objekte ter se vrnile v svoje baze prej, preden bi utegnila sovražna letala sploh priti do njih. Podnevi in ponoči bodo te v napadih, njih efekt bo tak, kakršnega še ni videla dosedanja zračna vojna.« še. Jokali smo ob nesrečni usodi’z vami in preklinjali našo nemoč pri Bogu, na vas vzame pod svojo zaščito. V duhu smo prešli vso našo novejšo zgodovino in z žalostjo ugotovili, da niso bili voditelji našega naroda na dostojni višini. Ustanovili smo organizacijo transilvanskih Romunov, mobilizirali bomo dolenskem predmestju nima kostanjevih dreves, ker se je pač to razvilo šele v preteklih desetletjih, ko je bila manija kostanjevih drevoredov že minila. V Mariboru so pričeli padati stari kostanji predvsem zaradi svojih močnih korenin, ki mu rastejo lik pod zemeljskim površjem. Te korenine so in še marsikje dvigajo robnike ob hodnikih, da so ti vsi vegasti in polni kotanj. Ako bi kostanj ne imel teh nesrečnih korenin, bi v Mariboru še marsikje, stala stara kostanjeva drevesa, tako pa je morala občina pri vsaki ulični regulaciji in zgradbi hodnikov najprvo podreti kostanje, ki so bili mestoma tudi napoti regulacijskim delom. Pričetek je bil storjen v Koroščevi ulici, zahodno od učiteljišča, kjer so rasli stari kostanji, podobni onim v parku severno od godbenega paviljona. Bilo je to menda jeseni 1927 in v zimi 1927—28. lorej istočasno, kakor v vinarski šoli.iz gospodarskih razlogov, ko so padli ti kostanji kot žrtev regulacije ulice. Bilo je veliko protestov in ugovorov, ko jc padal la tako priljubljeni drevored. Posebno takratni dirigent mariborskega gledališča, g. Mitrovič, ki je stanoval/v bližini Lopove ulice, se je zelo zgražal nad uničevanjem lepote drevoreda in grozil z izselitvijo iz lega okraja. Sedaj dora-ščajo tam okrogli javorji in menda med meščani ni nikomur več žal za spremembo, čeprav ni več one mokro-hladne sence, kakor je običajna pod zaprtimi kostanjevimi drevoredi (na pr. v mestnem parku). Sledili so drevoredi ali posamezna drevesa v drugih ulicah. Le malo Mariborčanov se ho še spominjalo na drevored v Taltcnbachovi ulici, v ta- kratnem bregu pred sedanjo Gustinčičevo trgovino. Ali pa na kostanje v Kopališki ulici nasproti sedanje Mariborske tiskarne! Tudi vrsta kostanjev vzdolž sedanje promenade na Aleksandrovi cesti prehaja v pozabljenje in s lem seveda tudi oni izjemni kostanj, ki je dosledno vzcvetel tudi v jeseni. Konkurenco mu je običajno delal že padli kostanj na starem gostilniškem vrtu pri Vlahoviču, šele v zadnjih letih so padli kostanji v novo tlakovanih Prešernovi in Maistrovi ulici, Gregorčičevi in Krekovi ulici, kmalu prideta na vrsto Ciril-Metodova in Razlagova ulica ob Hutterjevem stanovanjskem bloku. Tako zgineva iz mariborskih ulic kostanj, vsako leto nekaj, brez večjih pretresljajcv in polemik v javnosti. Komaj da imajo gospodje mestni svetniki kaj opravka s tem vprašanjem, katerega brez ugovorov rešuje sama od sebe sedanja doba. Morda je bilo v prvih letih nekaj nasprotovanja, ki pa je moralo utihnili, ker so bili vzroki za odstranitev kostanjev le preveč tehtni. Ko bodo izginiti še prepereli stari kostanji v Slrossmayerjevi in zgorhji Trubarjevi ulici, bo ostalo le še nekaj mlajših dreves v Aškerčevi in Kamniški ulici ter morda še kje drugje. Minil bo tudi spomin na stare mariborske kostanjeve drevorede. Za spomin naj zadoščajo nasadi v mestnem piir-' ku in že omenjena drevoreda ob Tomšičevi ulici in proti Kamnici. Saj je laka strnjena vrsta gostih krošenj lepa v pomladnem cvetju, kakor tudi v svoji pestri rumeno-rdeči barvitosti v I jeseni, škode tu drevesa ne delajo no-i bene, nekaj dinarčkov pa morajo otroci v jeseni tudi zaslužili za nabrani . kostanjev sad. .1. T. Večni problem dunajske razsodbe: sovraštvo med Romuni in Madžari Sveti trije kralji In oznanila je zvezda: rojen je sveta vladar! v hlevček šli so kralji Gašper, Miha, Bol teža r. Na kamelah so nosili kadilo, miro in zlato, da počaščeno bo DETE ki mir nosi na zemljo. Živa m Tanja Feigel Nam pa kaže pravo pot, zvezda ZEDINJENJA, in darovali naši so: BRATSTVO, MIR IN SVOBODO. V hlevček naše domovine, nosijo ta naš zaklad, naši sveti trije kralji, SLOVENEC, SRB IN PA HRVAT Atov*ce Poslanica Rdečega križa Pod predsedstvom kneginje Olge je bila v Beogradu plenarna seja Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Kneginja Olga je ob otvoritvi seje naslovila preko navzočih članov glavnega odbora in predstavnikov banovinskih odborov naslednjo poslanico vsem odborom in članom društva RK: »Radi nastalih vojnih zapletljajev je posvetilo društvo R. K. glavno pažnjo in napore pripravi za izvršitev svoje glavne naloge kot pomožnega organa sanitete državne vojne sile. Z zadovoljstvom ugotavlja, da so mnogi odbori društva izvršili svojo dolžnost v tem pogledu z vsem trudom in spretnostjo, odzivajoč se mojemu pozivu z dne 11. dec. 1. 1. Vsem nam mora biti drago, da je društvo v tem delu našlo razumevanje, odobravanje in podporo našega rodoljubnega, naroda. Medtem pa naše društvo ni pozabite na dolžnosti člana mednarodne za-jednice Rdečega križa. Društvo je v mejah možnosti izkazovalo svojo pomoč in podporo v težnji in stort>i, da se ublaži usoda vojnih žrtev, posebno ujetnikov in beguncev. Oškodovancem po težkih elementarnih nesrečah v državi in tujini so bile prav tako izkazane. Iskreno prežeti želje, da v mirni dobi nadaljujemo svoje dobrotvorno delo, moremo mirno pričakovati dogodke, ker vemo, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti in da smo vedno pripravljeni, da jih vršimo, najsi bi bile še tako težke. Prosim Vas, da vsem odborom, članom, sotrudnikom, prijateljem in podpornikom našega društva Rdečega križa izročite moje pozdrave in prisrčno zaliva k) za trud in podporo v skupni službi usmiljenja. Verujem, da nas bodo složno in požrtvovalno vsi tudi nadalje podpirali in nam pomagali, tako da bomo mogli predstavnikom našega društva iz vse države, ki se bodo v prihodnjem letu 'zbrali na glavni skupščini društva v Skop litt dokazati uspehe dela našega društva kot delo, ki odgovarja plemenitim in značilnim lastnostim našega naroda.« V le fuce^Uct / Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TlTNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA MK, MANJŠI STROŠKU TUNGSRAM {r ttrgfitcn Elektrifikacija Dravskega polja O tem problemu je »Večemik« že večkrat poročal, vendar so vsi članki malo zalegli. Poznam za več let nazaj vse delo in napore prebivalstva za dosego elektrifikacije, na drugi strani pa stališče oddelka banske uprave za elektrifikacijo. Prepričan sem, da smo Štajerci v primeri s Kranjci zapostavljeni. Tam povsod elektrika; vsa dela je izvršila večinoma banovina v svoji režiji, prizadete občine pa so plačale 387.5% doklade na osnovni davek. Tudi nam je banska uprava stavila ta pogoj. Ko smo nanj pristali — že pred sedanjo draginjo —, je bila zadeva stavljena z dnevnega reda. Končno je stopila banovina v zvezo z elektrostrojno zadrugo v Ptuju, naj skuša pri nas zadevo izpeljati. In še pri tej domači zadrugi smo doživeli razočaranje. Zavzela se je za najdonosnejšo traso Rače—Majšperk, za odcep Podova—Sv. Marjeta— Sv. Janž se pa nihče ne zmeni. Želja vsega prebivalstva je, da se izvede elektrifikacija celega Dravskega polja. Z dobro voljo se bo dalo vse napraviti m upam, da bo banska uprava uvidela, da bo. najbolje, če se pod njenim nadzorstvom in vodstvom izvede elektrifikacija celega Dravskega polja. Lofee Cafuta. 54 svinj poginilo med prevozom Pretekli četrtek je prispel na Prevalje transport 4 vagonov pitanih svinj, namenjenih za aprovizacijske namene mežiških rudarjev. Pri razkladanju so ugotovili, da je od 183 rilcev, 34 med vožnjo poginilo. Svinje so se zaradi prenatrpanosti v vagonih zadušile. Transport je dospel iz Srema. Poginule svinje so naložili na tovorni avtomobil in jih prepeljali pod kotrok) konjača v tovarno mila »Zlatorog« v Maribor, kjer bodo predelane v kemične svrhe. Mesarji, ki so svinje dobavili, trpijo občutno materialno škodo. Socialna akcija v Prekmurju Ciril Metodova družba je letos posebno bogato obdarovala prekmurske šoie. Obdarovanih je bilo v soboškem okraju 28 (v vrednosti 59.150 din) šol in v lendavskem 19 (46.960 din); skupno 47 šol z različnimi predmeti v skupni vrednosti 106.060 din. Najmočneje so bili obdarovani obmejni kraji, tako so dobili v soboškem 3 kraji nad 4000 din (Cankova, Pertoča, Gor. Lendava), 3 nad 3000 din (Kuzma, Sv. Jurij, Serdica) in 5 nad 2000 din; v lendavskem 3 nad 4000 in 10 nad 2000 din. Sobota, kot gospodarski in industrijski center, ni bila deležna podpore CMD, ker so prepotrebne obdairovala druga humanitarna društva kakor: kra-jevni odbor RK, Zaščita dece je po svoji VSEM NAROČNIKOM, CITATELJEM IN INSERENTOM PRAVOSLAVNE VERE ŽELIMO SREČEN BOŽIČ. Prihodnja šte ':ka »Večernika« bo izšla v torek. Uredništvo in uprava »VEČERNIKA«. vali dnevno^ zastonj hrano, drugi pa poceni. Ker bi se pa za ureditev kuhinje in nabavo potrebnega orodja porabilo polovico razpoložljivega kredita, bo občina raje v določenih presledkih delila denarne podpore, nekateri pa bodo dobivali hrano v soboških gostilnah, -an PRORAČUN DELAVSKE ZBORNICE V LJUBLJANI z_a leto 1941 izkazuje znatno zvišanje. Pro-ti lanskemu je za okroglo poldrugi mili-i jon večji in znaša 4,0-10.000 din. Zvišanje! je utemeljeno v povečanju dohodkov v zvezi s predpisom novih mezdnih razre- Mia, ki triumtiira v UnUljani. kot Se nobeden pred njim! BALALAJKA slager NELSON EDDY in njegova najnovejša partnerica 1L0NA MASSEY — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jotri v nedeljo in na praznile ob l0-30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, LJUBLJANA — Tel. 22-21 denarni zmožnosti oblekla 9 otrok, društvo »Meščanski dom« je obleklo 19 otrok s popolno obleko in Kolo jugoslovanskih sester je obdarovalo 75 učencev osnovne šole in nekaj gimnazijcev. Najizdatnejša je bila občinska božičnica, ki je od sklada zimske pomoči razdelila med 163 ljudi 20.000 din. Občina je nameravala najprej urediti javno kuhinjo, kjer bi najpotrebnejši dobivali dnevno kuhinjo, kjer bi najpotrebnejši dobi- dov in s tem prispevkov od OUZD, bratovskih skladnic in drugih delavskih so-cialno-zavarovalnih ustanov, po drugi strani pa tudi povečanje izdatkov ,predvsem zaradi večjih draginjskih doklad nameščencem. V proračunu je med drugim postavka za novo ekspozituro DZ v Ki’anju, nadalje za strokovno šolo 100.000, za delavske, kuhinje 300.000 din. Za podpore brezposelnim je določenih 200.000 din, za razne druge podpore pa 100.000 din. DZ namerava z novim letom izdajati tudi svoje službeno glasilo in je v ta namen v proračunu določen znesek 30.000 din. Govori v »tednu zimsko pomoči41 Sinoči je ob 20. govoril v radiu v okviru »tedna zimske ,pomoči« zagrebški nadškof dr. Step in a c, ob 20.10 pa je bodril Slovence za pomoč bližnjem nem področju. Ima nekaj stotin dobrih knjig, ki jih pridno posoja članom ter je tudi solastnik šolskega odra. -ac. n Veliko trudijo jc^ doživela 9 članska družina kmeta Mate Lučuča v neki bosanski vasici pri Banjaluki. Vnel se je tram emulnad lKCi°> zaradi česar se je razvijal stru* &MJMH Sta* ar. Rožman. Drevi b^Ci,P'Šr3^ŠMSr.TSJF* * sta govorila po radiu beograjski in za grebški župan gg. Jevrem Tomič in Starčevič. V nedeljo zvečer ob 20. bo govoril po radiu minister za socialno politiko m narodno zdravje g. dr. Budi-s a v 1 j e v i č. JUŽNIM KRAJEM GROZE POPLAVE Zaradi naglega topljenja snega ko zadnje 'n? pričele naraščati reke v južnih kra-J!"- Ponekod Je zaradi velike vode ustav-Ijvcn avtomobilski promet, na več mcutih pa je voda vdrla tudi na železniško progo, da je tudi tam promet močno ovirun. KULTURNO IN SOCIALNO DELO CMD V VEL. POLANI Podružnica CMD v Vel. Polani je bila ustanovljena 1. 1934 ter je od ustanovitve kljub skromnim sredstvom obdarovala že veliko vaških otrok. Tudi to zimo je obdarovala že 50 otrok. Želja centrale in podružnice jc, da bi postali starSl otrok njeni člani. Tako bodo njena prizadevanja najbolj podprli. Podružnica skrbi predvsem tudi za prosvetno delo v obmej- n Poplava v VlroviHel. Zaradi naglega taljenja snega je voda poplavila kolodvor v Virovitici in resno ogražala promel. n Jato divjih rac In gosi je priletelo s severa v Medmurje, kjer se je pričel nanje velik lov. n Policijskega stražnika je nekdo ustrelil v neki samotni ulici v zagrebškem predmestju Sicečica. n že 15 let živi Mino od mrličev siromašni mladenič Toša Radovanovič iz Ba-lajnico pri IJeogradu. Dan za dnevom hodi kropil mrliče in jih spremlja na zadnji, poli. Pokojnikovi sorodniki mu dajejo za to 111 nagrado in hrano. Na radeški šoli je Na mnogih podeželskih šolah so že osnovane šolske kuhinje, kjer dobe šoloobvezni otroci iz oddaljenih krajev brezplačno topel zajtrk. Vzdržujejo se te kuhinje predvsem s podporami imovitih domačinov, ponekod je še samo učiteljstvo toliko požrtvovalno, da prispeva v ta namen od skromne mesečne plače stalno denarne vsote. Nujna potreba po osnovanju šolskih kuhinj se je pokazala zlasti sedaj v času hude krize, ko sta beda in pomanjkanje vedno bolj stalna gosta v bornih podeželskih kočah. Revni starši ne morejo kupiti svojim malčkom tople zimske obleke niti jih nimajo s čim nasititi, tako da morajo lačni in slabo oblečeni prehoditi vsak dan v mrazu in snegu dolgo pot v šolo in nazaj. Tudi na radeški šoli se je pokazala potreba osnovati šolsko kuhinjo po vzgledu na drugih šolah. Velik procent mladine, ki obiskuje našo šolo, je ravno iz številnih okoliških potrebna šolska kuhinja! vasi. Po večini so to otroci ubožnih vaški!. družin in morajo nekateri hoditi celo uro daleč, predno pridejo do šole v Radečah. Ko bo zgrajena šola na Vrhovem pri Radečah, bo v tem pogledu našim šolarjem prihranjenega mnogo truda. Glavno vprašanje pa je, kje dobiti primerna sredstva za vzdrževanje kuhinje? Za prvo silo si lahko pomagamo z vsoto, ki so jo podarili naši trgovci za socialno podporo revni šolski deci v znesku 3300 din. Del te vsote je šolska oblast že uporabila za božična darila potrebnim šolarjem, zato naj bi se pa obrnila s prošnjo na premožnejše Radečane, Id bodo gotovo pripravljeni pomagati ali z denarnimi vsotami ali pa s prispevki v naturalijah. To bi ne bilo za našo javnost preveliko breme, kajti kuhinja je nujno potrebna samo v času zime. S tem fri pa bilo našim otrokom mnogo pomagano, zlasti tistim, ki najbolj občutijo pomanjkanje. Smrtna dirka med osebnim in tovornim vlakom Včeraj zjutraj se je posrečilo preprečiti strahovito železniško nesrečo, da katere bi prav gotovo prišlo blizu postaje Hajdina na progi Ptuj - Pragersko. Osebni vlak je kakor navadno krenil iz Ptuja proti Mariboru. Na odprti progi pred Hajdino je strojevodja K o r m a n iz Maribora opazil, da se mu bliža z vso naglico težko naložen tovorni vlak. Proga je tam visela in tovornega vlaka ni bilo mogoče več ustaviti. Istočasno je strojevodja opa zil tudi železniškega čuvaja, ki je ustavil osebni vlak. Tega so obvestili s hajdin-ske postaje o preteči nesreči. Strojevodja Koruian jc bil toliko duhaprisoien, da je z vsemi zavorami zavrl osebni vlak, ki se je ustavil in nato takoj voal ritensko nazaj proti Ptuju. Razvila se je tekma s tovornim vlaikom. Potniki .seveda nevarnosti niso videli, niti niso vedeli, zakaj se vozijo v nasprotni smeri. Šefe v Ptuju, kjer je bila nevarnost že mimo, so zvedeli, kako jih je strojevodja rešil gotove smrti, s katero so tekmovali. Maribor Mariborčani, darujte za zimsko pomoč! se je lani porabilo 563.216 din. Razen tega je zimska pomoč lani v mestni ljudski kuhinji razdelila 2100 porcij brezplačne hrane. Kje pa so še drugi izdatki? Letos so potrebe še večje, na vsak način pa je nujno, da se podpiranje sistemizira, tako da bodo dobili podpore res potrebni, izkoriščevalci pa bodo izločeni. In to je mogoče le na ta način, da se podpore delijo z enega mesta. Vsakdo, ki bo daroval za zimsko pomoč, bo upravičen, odklanjati vsakega berača ter ga napotiti na mestni socialno-politični urad, kjer iz-! rahljanje ne bo mogoče. Mariborčani, darujte za zimsko pomoč! Socialno delo Ženskega društva v minulem ieiu Jutri, 5. t. m., se bo s pobiranjem po ulicah zaključil teden zbirke za zimsko pomoč. Darovalci bodo prejeli posebne znake z napisom »Za zimsko pomoč«. Naj ne bo nikogar, ki bi odklanjal pomoč bližnjemu, ki se nahaja v bedi! Letošnja zima je za siromašne posebno težka, ker jim radi vojnih dogodkov v svetu, ki vplivajo tudi na naše gospodarstvo, primanjkuje ne le dela, ampak tudi obleke, obutve, kuriva, živeža itd., kar vse je radi visokih cen celo za zaposlene težko zmogljivo, kaj šele za tiste, ki nimajo stalnega ali sploh nobenega zaslužka. Da se ublaži beda, je dolžnost nas vseh, da po svojih močeh prispevamo in doprinesemo žrtve, da bo zbirka čim bolje uspela. Pri zbirki naj že iz solidarnosti sodelujejo vsi Mariborčani ne glede na to, ali so že prispevali v ta ali podobne -namene, da-bomo vsi opremljeni z znaki pokazali polno razumevanje za. akcijo, ki ji stoji na čelu Nj.' Vis. kneginja Olga. Vodstvu Pomožna akcije (zimske pomoči), ki ji v Mariboru načel ju je župan dr. Juvan, pomagajo pri izvedbi zbirke skavti, slovenski fantje in Sokoli. Uspeh zbirke naj pokaže, da Maribor diči sloves prvenstva tudi na polju dobrodelnosti — osobito v sedanjih izrednih časih, ko pomoč bednim in siromašnim pomeni hkrati utrditev državne misli. Iz'zbirke za zimsko pomoč se bodo siromašnim nudile predvsem podpore v naturalijah, za delo sposobni pa bodo dobili zaposlitev pri javnih delih, pri čemer Pravoslavni božič v Mariboru Mariborčani pravoslavne vere praznujejo te dni svoje božične praznike, ki jih bodo tndi letos obhajali na tradicionalen način. V ponedeljek, 6. januarja, ob 1,3.30 bo v kadetnici slovesna blagoslovitev badnjaka, nato pa bo krenil slikoviti .sprevod do vseh mariborskih vojašnic, zaključil pa se bo pred Kazino, kjer bodo po starem obiačju pričakovali božič in bo v zvezi s tem zakuska za vse, ki se bodo udeležili povorke. Vse praznike bodo službe božje ob pol 10.. 9. januarja pa bo ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice matere Marije še posebno blago-darenje. Prijavite takoj zaloge moke Mestni preskrbovalni ura komadov. Cene so bile sledeče: Dclieli voli 8‘25—9, poldcbeli voli 7- 8, plemenski voli 8—10, biki za klanje (jo0—8, molzne krave debele ti‘75—7‘75, plemenske kravo 7—8, krave za klobasarje 4'50—6‘50, molzne krave 8—9-50. breje krave 7—9, mlada živina 7—8’50. teleta 9—12 din za kg žive. teže. Prodanih je bilo 21ti komadov. Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso I. vrste 14—18, II. vrste 13—18, meso bikov, krav ,telie 13—18, telečje meso l.vrstc lu do 18, II. vrste 14—10. Svinjsko meso sveže 18—22 din. * Naša kola na V. Sokolskem plesu. Tudi v plesni spored letošnjega Sokolskega plesa, ki sc vrši v soboto dne 11. januarja 1941 v vse hprostorih Sokolskega doma. l>odo na splošno željo uvrščeni naši priljubljeni in slikoviti narodni plesi, razna kola.’ Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da se osveži svoje znanje oziroma, da sc nauči plesati naša kola, bo meddruštveni odbor Sokolskih društev v Mariboru v sredo 8., četrtek 9, in petek 10. januarja 1941, ob 20. uri v Sokolskem domu predvajal in vežbal narodna kola. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni. Vstop prost! * Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Brezplačni tečaji za narodna kola se vršijo v Sokolskem domu v sredo 8., četrtek 9. in petek 10. januarja 1941. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni. * GRIC — domače koline — izvrstna smuka. KARTOTEKE „SOFRA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * V počastitev spomina pok. g. Kmana Ilicha je daroval Trgovski kegljaški klub v Narodnem domu din 900'— za socialni sklad Sokola Maribor-Matica. * Pogrebno društvo v Krčevini je darovalo za revne krčevinske šolarje 100'— din mesto venca za pokojnega Jožefa Slu-pana.' Šolsko upraviteljstvo se za velikodušni dar toplo zavhaljiije. * ..Jadranska noč“ se vrši danes točno ob pol 21. uri v vseh prostorih Sokolskega doma. Igra vojaška godba in jazz. Vljudno vabljeni vsi. * PS1IIOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zanw>rc“. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Ilinko SAX, Grajski trg. * Za PRAVOSLAVNE PRAZNIKE razglednice, fotografije, biletke, vizitke, žepne koledarje, in primerna darila, dobite najceneje v veliki izbiri v knjigarni in papirnici TISKOVNE DRUZBi;, Cankarjeva lil. 1. Telefon 25-45. m. Dežurni zdravnik OUZD v nedeljo 5. jan., bo dr. Potrč Otmar, Kralja Petra trg 9-11., v ponedeljek 6. jan. pa dr. Pogrujc Stanko, Prešernova 18-1. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 4. do vključno 10. januarja lekarna pri sv. Antonu, Frarikopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. te ---- Narodno gledal lila Sobota, 4. jan., ob 20.: „Ljubim te“. Red B. Gostovanje članov zagrebškega gledališča. Nedelja, 5 .jan., ob 15.: „Habakuk“. Ob 20.: „Cigan baron". (Za zimsko pomoč). Ponedeljek, 6. jan., ob 15.: „Na dnu '. Znižane ceno. — Ob 20.: „Habakuk‘*. Za zimsko pomoč se vrše po vsej državi v nedeljo, 5. 1. m. dobrodelne predstave. V Mariboru se uprizori v lo svrho Straussova klasična opereta „Cigan baronRadi dobrodelnega namena bodi gledališče razprodano. —■ Na 6. t. m., ob 15. se ponovi Maksima Gorkega drama „Na dnu“ pri znižanih cenah, ob 20. pa zelo uspeli šlager „Habakuk“. Kino * Grajski kino. Do vključno nedelje prekrasen film Nesmrtno srco“. Heinricli George, Kristina Sfidcrbaum. Ponedeljek 0. jan. veliki senzacionalni film „Trgovcl z dekleti" Ila Rina, Svetislav Petrovič, Ca-mila Horn. * Esplanade kino. Samo do vključno nedelje prekrasni dunajski film „Njeno življenje" s Paulo Wessely. Ponedeljek za-Zbavna liubavna komedija ..Ljubim te“ z Luizo IJIrich in Viktor de Kovva. * Kfno Union. Od danes pa do vključno nedelje „Za belimi mrežami". Velika filmska pustolovščina z kinoljubljenciina: Mi-ckey Rooney in Freddiom Bartholomenom kol hrabri pomorščaki. Napeta vsebina. Od Ponedeljka ,,Polnočna Mtk«“, velika, napeta drama iz bojev podmornic in torpe-dovk. Junaštvo in smelosl. * Zvoftil kino Pobrežje. 4., 5. in 0. jan. krasni češki film ..Ljudje na ledeni plošči '. 11. in 12 jan.,„Tajni agent X »“ II del. Smučarska poročila Rimski vrelec: 1 C. sneži, 10 cm pršiča, Peca: 0 C, sneži. 20 cm pršiča na podlagi 35 cm. Rogaška Slatina: —1 C, sneži, tO cm pršiča na podlagi 5 cm. Koča pod Kopo: 9 C, sneži, 15 cm prši- ča na podlagi 20 cm. Koča na Kremžarjevem vrhu: 8 C, sneži. 25 cm pršiča na podlagi 20 cm. Na celem Pohorju sneži smuka povsod odlična! Ojačite promet n. Naval nar mestne avtobuse, ki vozijo na mestnih progah, se je s poslabšanjem vremena precej povečal. Zaradi tega se večkrat dogaja, da interesenti dalje časa čakajo na kaki vmesni postaji, navsezadnje pa pelje avtobus mimo, ne da bi se ustavil, ker je že napolnjen. Posebno rado se to zgodi opoldne in zvečer pri zadnjih vožnjah na mestno periferijo, v vefliki meri velja to tudi za postajo pred •Putnikom« na progi 1. Temu bi se do gotove mere dalo pomagati, ker se na nekaterih progah uporabljajo še manjši avtobusi. Trebalo bi jih vsaj v kritičnem a mestnih progah dnevnem času zamenjati za večja vozila ali pa uvesti za ta čas na progo še drugi avtobus, kar bi se preko zime gotovo ren-tiralo. Saj stanuje na periferiji mesta mnogo uradniških in drugih družin, ki imajo opoldanski odmor v službi, a si ne morejo omisliti stanovanja v mestu, ker jim je predrago. Tem gotovo ne more biti vseeno, ako morajo po dolgem čakanju lia avtbus navsezadnje še peš na dolgo pol, saj se ne morejo s tem opravičiti, ako pridejo prepozno na . svoja službena mesta. m. Mesnice na praznik sv. treh kraljev zaprte. Kakor nas je obvestilo tržno nadzorstvo, morajo biti mesnice v ponedeljek (». jan. zaprte, odprte pa bodo v nedeljo 5. jan. do pol 10. ure dop. m. Mojstra mehanika (motorista) išče komanda pontonirskega polka v Ptuju proti dnevni nagradi din 36.—. Reflektanti dobijo informacije na mestnem vojaškem uradu v Mariboru med uradnimi urami. ŠTAMPILJKE „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Ilinko SAX, Grajski trg. in Božiček v Vratih. Učenci in 'učenk« (I. realne gimnazije v Maribora. ;so pod .vodstvom prof. Ostrovškpve in njenega g. soproga bogato obdarovali šolsko mladino ljudske šole v Vratih. 15. decembra jc dijašlvo odneslo božične darove na lo obmejno šolo. Denar, obleko in druge stvari so dali dijaki sami; mnogo so nabrali pri različnih mariborskih tvrdkah in drugih dobrotnikih. Vsem lepa hvala, časi taki mladini. m. Skrb za naše postrvne potoke. Mariborsko ribarsko društvo je tudi letos naročilo večjo količino iker potočne postrvi, ki jih bo dalo izvaliti v lastnem vališču ob Dravi. V nekaj tednih bodo postrvne mladice na razpolago lastnikom postrvnih potokov, ki so v smislu novega ribarskega zakona dolžni vlagati primerno količino mladic'v svoje potoke. Naročila sprejema Ribarsko društvo v Mariboru, Gosposka ul. 2. m V zvezi z zgrudi:vij« relejne radijske ? »staje v Mariboru je Prosvetna zveza v jubljani oproščena uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev, ki se plačajo pri carinarnicah, razen leža-rint' za ves material, ki ga bo pri gradnji potrebovala. m Preko desk Sokolskega odra v Sludeu-eili bo šla drevi, ob 2) zelo duhovita in zabavna komedija v treh dejanjih „Seam-|M)lo“. Igro je spisat Dario \ieodemi. režiral pa R. Lindner. m Trikrat več leda kakor druga leta so si letos naročile mariborske pivovarne in glavne zaloge piva, ker pričakujejo, da bo letošnje letu izredno ugodno zan,|e. saj so cene vina jako porasle in s:» še dvigajo. Z večjim konsumom piva s:- bo tudi povečala množina potrebnega leda. m Mestni avtobusni promet jB precej ovirala poledica predvčeranjiru. Avtobusa za Ljutomer in Mursko Soboto sla se mo. rala vrnili, kor zaradi ledene cesle uista mogla preko' slrmin. Celjski avtobus je sicer zvozil svojo progo, imel pa je okoli 2 uri zamude. Tudi zamude vlakov so sc povečale. /cVoMMnks v ŽMatiboru! Zc sedaj opozarjamo našo javrtost na veliki sokolski ples, ki ga priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v soboto, dne 11. januarja 1941 v Sokolskem domu. Sokolski ples se vrši v počastitev rojstnega dne Njenega Veličanstva Kraljice-Matere Marije. Kakor pretekli, tako bodi tudi pred-stoječi sokolski ples v Mariboru prireditev, ki naj združi vso sokolsko javnost na pod-. ročju Mariborske sokolske župe. m Lutkovno gledališču Sokola Maribor-Matica bo.ponovilo jutri, 5.* t. m., ob 15. v Sokolskem domu igro .,Pepclka“. ni Rdeči križ v Studencih Ima svoj občni zbor (>. |. m., ob 9. dop. v dvorani deške ljudske šole. S IG N IR N E ŠTAMPILJKE IN RARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo ltrez bolečin, „1JATA“, Maribor. m Se dve žrtvi poledice. Na cesti jc padla ler si zlomila roko US letna delavče-čeva hči Marija Rarlova iz Selnico ob Dravi. — Pri padcu si je. poškodovala roko lili letna dekla Ana Sablerjeva iz Pesnice. m Po nesreči le padel ler si poškodoval rebra 55 letni viničar Anton Raumau iz Svečine. m Rjav zimski plašč z belomodrimi pikami je neznani zlikovec ukradel v neki gostilni na Tržaški cesti iz posebne sobe kuharici Marici Pungartnikovi v noči na 3. januar. * Kašnate klobase, gostilna Krainz-Hotzl Radvanje. m Pri sekanju ilrv se jc vsekal v roko 25 letni bivski mojster (vosla Jovčič iz Teznega, (Me pozabi naročnine! ORION RA Pl 0 150 Priroelopisna kramljanja Tam, kjer sesalci ležejo fa*ca... V Avstraliji žive še čudni predstavniki iz živalskega sveta — Vrsta kengurujev Najmanjša celina Avstralija ima pod južnim nebom kaj čudne predstavnike živalskega sveta. Tu žive edini preživeli sesavci, ki ležejo jajca in edini vrečatrji na svetu. Najbolj poznane avstralske živali so kenguruji. Živijo po ravninah in v gozdovih. Jedo popke, sočno listje in traVo. Največja njihova značilnost je vreča. Z njo prenašajo in varujejo mladiče. V vrečo pride mladič, ko še ni razvit in se tu razvija, dokler tudi sam ni sposoben za skakanje. V nevarnosti pa zleze v materino vrečo tudi precej razvit mladič. Najznačilnejša predstavnika skakačev sta kenguru, ki se vzpenja na drevesa in navaden kenguru. Prvi živi v tropskem pragozdu severnega Oueenslanda, se vzpenja po drevesih, prav tako z lahkoto pa tudi teka in skače. Navaden kenguru se razlikuje od prvega po velikosti in zunanjosti. Skače samo po tleh in si pri tem pomaga z izredno močnim repom in z zadnjimi nogami. Lahko skoči do 3 m v višino in 10 m v dolžino. Znano je, da lahko na Z nožem zdravi tuberkulozo italijanski profesor Evgenio Morelli v Rimu. Bolne pljučne kaverne odstrani s kirurškim nožem. Bolniki morajo ležati več let pri miru. Na ta način je ozdravil že 20 jetičnih pacientov. - Kolikokrat sem te svaril: nikar se ne Igraj z mojo mažo za rast las! Kravate iz ribje kože Sloni kot domača vprežna živina Ti orjaki med Stironožci ostanejo med par,enjem zelo mirne in družabne živali Sloni so posebno v Burmi in Siamu udomačene živali, ki pomagajo pri delu na polju in v gozdovih. Nekatera podjetja imajo zaposlenih nad 2500 slonov, kar predstavlja vrednost 3,750.000 dolarjev... Po navadi potrebuje divji slon, ki biva v prirodi, 18 do 20 ur na dan za hranjenje svojega ogromnega telesa. Spi kaj malo, največ eno ali dve uri zaporedoma. Sloni, ki vozijo les iz gozdov, kjer bivajo skoroda v svojih prirodnih okoliščinah, delajo lahko le po štiri ure na dan in le štiri dni v tednu. V vročem poletju slon sploh ni sposoben za delo, zato lahko računamo le na 400 delovnih ur v letu. Med prostim časom se žival pase po džungli ter vleče za seboj dolgo verigo, da ga lahko takoj najdejo, če bi ga prijela volja, pobegniti med divje brate. Mladiča, starega 16 let, že pritegnejo k lažjemu delu. Popolnoma razvit je slon s 26. letom in sposoben za vsako delo. Samice imajo mlade z 18. letom, 65 letni slon pa je že vreden »penzije«, ni več za delo. Roditelja slonovih mladičev sta lahko par, ki dela v taborišču. Dogaja se pa, da oplodi samico tudi divji slon iz džungle, ko se ta pase okrog. Če se sparita divjak in samica iz taborišča, se to običajno ne opazi. Drugače pa je, če je bila divja samica oplojena od udomačenega slona. V tem primeru se poznajo na njej bikovi okovi. Težko je ugotoviti, kdaj se sloni parijo, ker ni opaziti zunanjih znakov. Dvoje slonov naveže prijateljstvo, paseta se skupaj in če ju ne vprežejo skupaj, se navadno upreta. Po tednih ali mesecih se sparita. Samo pri tem dejanju postane žival razburjena, nemirnejša, kakor je običajno. Slona je treba tri tedne temeljito pripravljati za delo, popolnoma sposoben je šele po enem letu. V tej dobi jih navadno pogine tretjina, tako vpliva nanje izguba svobode. Ko se navadi človeka, ga privežejo k vratu starejšega slona, ki že pozna navade svojih vodnikov. Če je treba novince kaznovati, stori to navadno starejši slon s svojim rilcem, s katerim sune tovariša ob stran. Včasih se pri slonih zbudi čredni nagon, tedaj jih je težko ukrotiti. Nekoč so ob taki priliki uničili sloni polovico železniške postaje v Burmi. Neka tvrdka je kupila mladega slona in ga postavila v vagon na stranski tir. Žival je začela tuliti, priklicala je ostale slone, ki so pridrveli na postajo ter razdejali vagon in postajno poslopje. Moda ima rada iznenadenja, tako si je tudi v tem primeru izbrala nenavaden okus. Posrečilo sc je kožo lososa preustrojiti tako, da je postala zelo odporna in gibčna. Razni krojaški ateljeji v Nemčiji so našli mnogo načinov za praktično uporabo te kože v modi. Na velesejmu v Lipskem so bile kot zadnja modna novost razstavljene kravate iz lososove kože v 24 izbranih barvah, ki so bile za oko zelo okusne. Te kravale imajo to dobro lastnost, da jih lahko poljubno vežeš, ne da bi se poznale na njih kake gube. Svoje barve ohranijo trajno in ne oblede na soncu. Jakuti so snedeži Jakutov je v Sibiriji blizu 250.000. Žive ob srednji in spodnji Leni ter se bavijo v glavnem s konjerejo, govedom in severnimi jeleni. Oblačijo se v konjske in goveje kože, ženska pražnja obleka je obrobljena z dragoceno kožuhovino in okrašen s srebrom. Jakuti so zelo spretni kovači srebra Zadnje čase je postala domovina Jakutov zelo bogata zaradi zlatokopov, hermelinov in belih lisic. Jakuti so znani kot zelo požrešni ljudje. Nasprotno jedo njim sorodni Japonci najmanj med vsemi azijskimi narodi. Snedo komaj tretjino onega, kar spravi vase Povprečni Evropec. Slednjega prekašajo v jedi vsi Američani. prostem zemljišču kenguru prevali do 40 milj na uro. Od tod ima tudi ime »sinji letalec«. Najsimpationejša avstralska žival pa je koala. Ta živalica, pepelnate barve, je med redkimi živalmi na svetu, ki je popolnoma nenevarna. Živi v ogromnih evkaliptovih gozdovih. Na prvi pogled je podobna mlademu medvedku, vendar spada tudi ona med vrečarje. Samica nosi mladiča v hrbtni vreči, dokler ne postane prevelik. Koala spada med vegetarijance. Hrani se z listjem evkaliptov. Koala je izredno nedolžna, nežna in zaupljiva živalica. ki joče kot dojenček, če je ranjena. Malo znani avstralski sesalci so »leteče veverice«. Imajo med prednjimi in zadnjimi nogami razpeto posebno kožico, s pomočjo katere lahko drsijo po zraku z drevesa na drevo. Morebiti se je kdo pri opisu avstralskih posebnosti povprašal, od kod ravno v Avstraliji take živali in zakaj jih dru- Nočno nebo med letalskim napadom na London Jeza škoduje lepoti Prof. Fritzsch je ugotovil, da nastanejo v delih telesa izpremembe v delovanju nekaterih žlez, če se jezimo. Ti sokovi pospešujejo razkrajanje hranljivih snovi in gradnjo novih stanic. Če teh snovi manjka, je'izmenjava snovi slabša, vrednost hrane pada, organi se ne obnavljajo, koža omrtvi in se naguba, lasje ne pridobivajo dovolj barvnih snovi in razpadajo. Vse to so posledice jeze, ki deluje, kakor strup. Torej, možje, še bolj pa nežni spol, ne jezi se! god ni? Na to pa moramo poiskati odgovora v zelo davnih dneh, ko je bilo življenje na zemlji še prav mladostno. Milijone let pred prihodom človeka, najpopolnejšega bitja na zemlji, so živeli dinosauri, plazilci ogromnih dimenzij in fantastične zunanjščine. Spomini na te strahote so ostali tudi v človeških dušah in zašli v neštete pravljice. Samo to je bilo že mnogo kasneje. Za dinosauri so prišli predniki naših sesalcev. In naj-čudnejši med sesalci so v Avstraliji. Kako so prisl' tja? Domnev je več. Ali čez tedaj še obstoječi »most« iz Azije ali preko kopnega, ki je tedaj še spajalo Južno Ameriko in Avstralijo. Toda sigurno je, da so se morali avstralski sesalci pojaviti še preden so nastale zveri, ki jim več niso mogle slediti. Tako so se lahko mirno razvijali na otoškem kontinentu, v dobi tako zvanih živih »fosilij«. Tako ima danes Avstralija svoje živalske »senzacije« v sesalcih, ki ležejo jajca in vrečarjih, ki smo jih na začetku opisali. , Za zdravje kislo zelje pa repa 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK Čebula proti prehladu in kalifu Čebula in česen spadata med začimbe, ki so zelo lahko prebavljive in pospešujejo prebavo težje hrane. Čebula tudi odlično regulira pline, ki se zbirajo v telesu, ima mnogo vitaminov ter je dobro zdravilo proti bronhitičnemu katarju. Dve glavici čebule srednje velikosti izrežemo na ploščice, jih posujemo s sladkorjem ter jih pustimo v posodici ležati preko noči. Medtem se razvije sok, ki ga dajemo bolniku. Tak sok je odlično sredstvo proti katarjem in prehladu sploh. Kdor more, je najbolje, da užije surovo čebulo. Neprijeten okus, ki se javi po uživanju čebule, lahko odstranimo, če popijemo skodelico mleka ali kave. Zena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere Kislo zelje pa tudi kisla repa sta sicer prava ljudska hrana, vendar le premalo uvaževana. Vsebujeta mnogo vitaminov vseh vrst, enako bogati na teh so le še paradižniki. S to obilico vitaminov krepi kislo zelje telo, zbolj-šuje kri, oživlja presnavljanje. Mimo tega je v zelju precej rudninskih snovi, kisline in lu- žine pospešujejo prebavo. Posebno važen je v zelju vitamin C. To velja zltsai v zimski dobi, ko primanjkuje druge zelenjave. Proti lenivosti črevesja _ in zaprtju priporoča že Kneipp zjutraj na tešče malo čašo zelnice in krožnik surovega kislega zelja kot ceneno lahko in najboljše zdravilo. Tudi proti zgagi pomaga uživanje svežega, neizžetega kislega zelja, če ga vzameš po obedu nekaj žlic. Posebnega pomena je kislo zelje proti sladkorni bolezni. Znanstvena medicina priznava, da je v kislem zelju in repi ona snov, ki zdra- vi to bolezen. Priporočajo to hrano tudi v boju proti jetiki. Vsakemu jetičniku naj velja: jej vsak dan kislo zelje! V kuhanem kislem zelju in repi odpade delovanje bakterij, ima pa še vedno veliko vrednost. V Ameriki je uporaba zelnice želo razširjena. Priporočajo jo kot redno dieto šolski mladini in športnikom. Pospeševanje teka in prebave sveži telo ter pomaga človeku podaljšati življenje. Hitrost rib S poizkusi so ugotovili, da premeri losos v 24 urah 40 km morske proge, pri čemer z lahkoto preskakuje vse zapreke visoke 3 m. Istočasno premeri postrv 32, ščuka 23, mrena 18 km. Mlade jegulje potrebujejo tri leta, da preplavajo Atlantik iz Mehikanskega zaliva do Evrope, kamor se gredo drstit. Plavajo s hitrostjo 12 km na dan. RADIO d. x o. z. L|1IBL|ANA. Miklošičeva cesta 7 DADI0TAL, L|UBL|ANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON OREMBC. CEL|E, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKV. MARIBOR. Koroška cesto 11 Žirafa je edini sesalec brez glasu. Tudi v smrtni boli ne daje od sebe nobenega glasu. Preden pride hrana v želodec, mora pri tej dolgov.rati velikanki opraviti 81 m dolgo pot. Padel je drevesni orjak v češkem Črnem lesu. Bila je to jelka, katere deblo je imelo obseg 5.60 m, visoka je bila 45 m. Svoj čas je merila v višino 75 m, toda v nevihti 1. 1917 je izgubila 30 m svo-jeha vrha. Računajo, da je bila jelka stara 800 do 1000 leta. Zenski kotiček O mrazu in ženskih nogavicah Čuden in včasih kar nerazumljiv je ženski svet. Človek kar verjeti ne more, da je tako kakor je. Zunaj je mraz, da kar cviii in škriplje okoli človeka, vse se zavija v najtoplejšo obleko, v razne kožuhe, natika na glavo kučme m na-ušnice. na roke debele rokavice, le žen- ELITNA KONFEKCIJA v „---------------- AR! BOR PR (NASA VEDNO NAJNOVEJSE ske tekajo okoli v prav tako tankih nogavicah, kakor so jih nosile poleti. Tu in tam vidimo pa tudi kakšne debelejše nogavice, toda presneto redko. Človeku se kar misli ustavijo ob pogledu na noge v takšnih nogavicah. Skozi nogavico vidiš, da so noge kar modre, rdeče in vijoličaste od velikega mraza, če pogledaš lastnico teh nog v obraz, vidiš, da ji kar zobje šklepetajo od muke, in vendar jo vidiš drugi dan zopet v tako tankih nogavicah. Ja ljubi Bog, tu se vendar neoa vsaka razsodnost m pamet! Čemu pa ne nosimo potem skozi vso zimo tudi tankih oblek s kratkimi rokavi. Kak smisel ima, da oblečem kožuhovinast plašč, noge pa imam tako rekoč gole in bose? In vendar je noga najbolj izpostavljena mrazu in bi morala radi tega biti najbolj zavita in zavarovana. Tople noge jamčijo za zdravje v vsem telesu. Nobeden moški bi ne bil tako neumen, da bi tekal golonog okoli v takem mrazu. Zenska pa, ki je mnogo občutljivejša in dovzetnejša *a razne prehlade, ki izvirajo iz mrzlih nog, pa brezglavo počenja tak nesmisel. In zakaj? Zato, ker je noga v tanki nogavici lepša nego v debeli. Res je, radi lepote se marsikaj potrpi in pretrpi, toda izpostavljanje in to prostovoljno izpostavljanje svojega telesa vsem onim mukam, ki jih lahko baš pri ženski povzročijo razni prehladi, ni več v skladu s človeškim razumom. Najmanjše, kar lahko pri tem odneseš, je revmatizem, a, kdor ga je že okusil, se ga boji kot pes biča. Naravna kazen za tako brezglavo početje se seveda ne pokaže takoj, ampak včasih šele par let pozneje. Pozimi je pač najneprimemejši čas za razstavo ženskih nog. Kdo jih bo le gledal? Vsak komaj sopiha od mrazu in komaj čaka, da prihiti domov. In kaj ima ženska od tega, če je mogoče ta ali oni ugotovil, da ima lepe noge, ona sama pa bo mogoče to ugotovitev plačala zelo, zelo drago. Lepa noga je lepa tudi v debelejši nogavici, grde noge pa tudi tanka nogavica ne olepša. Sicer pa ni tako silno važno, kakšne so noge, ker človeka pač ne vrednotimo po nogah. Na vsak način bi bil potreben v ženski modi velik preokret. Zimska moda bi se morala temeljito ločiti od letne. To vendar ne gre, da menjamo pozimi pokrivala, obleke, plašče, rokavice in čevlje, le nogavic ne. In četudi obleče k vsemu še tople nogavice, je ženska v primeri z moškim pozimi še vedno preveč izpostavljena mrazu. Čudno je, da niso v tem pogledu modni diktatorji še prišli na kakšno praktačnejšo in času ter potrebam odgovarjajočo idejo. Težke misli v resnih dneh Pred par dnevi mi je neka čitateljica izrazila željo, da bi našla v tem kotičku tudi navodila, kam naj se obme, da bi dobila to, kar bi v svojem gospodinjstvu, posebno pri kuhi, rabila. V meni pa se je tisti trenutek pojavila želja, da bi lahko njej, vsem drugim in sami sebi odgovorila. »Saj za denar se trenutno še vse dobi«, bi ji lahko odgovorila, toda vedela sem dobro, da baš v tej kratki besedi tiči zajec. Denar, denar... Popolnoma razumljivo je, da se danes gospodinja kar zgrozi, če čita v kuharskem receptu: vzami 3 jajca, pol kilograma moke itd. Teh par besed predstavlja vrednost enajstih dinarjev. Za ta denar je nekdaj lahko dobila 6 jajc in 2 kg moke ali še več. In kaj lahko skuha iz treh jajc in pol kg moke? Prav za prav še nič. Treba je dodati še tega in onega, kakor pač zahteva recept, in preden je jed gotova, je šlo najmanj trikrat 11 dinarjev iz žepa. Ker pa je taka kuha dandanes za srednji, od mesečnih plač živeči sloj, nekaj popolnoma neizvedljivega, je razumljivo, da se pojavlja v glavi marsikatere gospodinje čisto resno vprašanje: »Kako m kje bom vzela?« Cene živilom so zelo ne-človekoljubno poskočile, za petdeset, sto in celo dvesto in več odstotkov, naše mesečne plače pa se niso učile skakanja in poskakovanja v isti šoli, zato so popolnoma nesposobne za kakršno koli skakalno tekmovanje s cenami. Mimo in tiho so občepele na svojem mestu. Kaj sedaj? Nekako bo treba rešiti to vprašanje. Imeti vsaj enkrat dnevno poln želodec, pokrito telo in mrazu primemo zakurjeno sobo, so menda pač najprimi- tivnejše želje današnjega človeka, a so vendar pregrešne, ker niso v skladu s cenami, še manj pa cene z dohodki. Vsaka stvar gre nekaj časa, toda sčasoma se človek še dobrih stvari naveliča, kako se ne bi slabih. Treba bo torej ali zvišati dohodke ali pa zbiti cene. Ker pa izgleda prvo in drugo precej neverjetno in bo bržkone ostalo še precej časa le pri pobožnih željah, bo najprimernejši tretji nasvet: vživi se v razmere, vzami slabo za dobro, skrči svoje potrebe na minimum, pozabi, da so bili nekoč boljši časi, živi pa v trdni veri, da bodo boljši prišli, da je to samo neka prehodna doba, ki jo je prinesel čas in jo bo čas zopet vzel. Kaj bi kuhala? PONEDELJEK: Opoldne: 1. Zelenjavna juha. 2. Svinjski kare. 3. Krompir. 4. Kisla repa. Zvečer: Krompirjevi svaljki. Solata. TOREK: Opoldne: 1. Goveja juha z žemljevimi rezinami. 2. Modro zelje. 3. Govedina. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Telečji paprikaš. Široki rezanci. SREDA: Opoldne: 1. Svinjska kisla juha. 2. Meso iz juhe. 3. Hrenova omaka. 4. Krompir. Zvečer: Kašnata klobasa. Krompir v ko- sih. ČETRTEK: Opoldne: 1. Ričet. 2. Biskvit z vinskim ša-tojem. Zvečer: Krpice s šunko. Endivija. PETEK: Opoldne: 1. Pretlačena fižolova juha. 2. Ocvrte ščuke ali karpi. 3. Krompirjev pire. 4. Mešana solata. \ Zvečer: Fižolova solata s črno redkvico, čaj. SOBOTA: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Krompirjeva omaka. 4. Pražena jabolka. Zvečer: Dunajski zrezki. Zeljeva solata. NEDELJA: Opoldne: 1. Ponarejena juha z vkuhanim zdrobom. 2. Nadevana telečja prsa. 3. Opečen krompir. 4. Solata. Zvečer: Pečenice z gorčico. Kava ali čaj. Svinjske noge v hladetini. Osnaži dve svinjski nogi, ju razsekaj na 4 dele, deni v lonec, prideni kakšno telečjo kost, najbolje od glave (V, kg), nalij nanje liter vode in žlico kisa; ko zavre, prideni lovorjev list, nekaj koščkov čebule, vejico petršilja, nekaj zrn celega popra in vršiček timjana; osoli in kuhaj počasi, da se meso mehko skuha. Nato precedi juho v drug lonec in jo pusti nekaj časa stati, da se nabere na vrhu mast. Nato vso mast z juhe poberi in jo porabi za kako prikuho. Meso odberi od kosti, ga zloži v steklene ali porcelanaste sklede in nalij nanje juhe, toliko da je pokrito. Prideni vsakemu krožniku po en lovorjev list in strok zrezanega česna, žolico postavi na hladno, da se strdi. Prav tako se pripravi hladetina iz govejih in telečjih nog. Zajec s smetano v omaki. Osoli in preslanim zajčji hrbet, ga položi v podolgasto kozo, mu prideni nekoliko zrezane čebule, košček korenja, petršilja, lovorjev list, majaron .in košček limonove lupine ter ga polij z 2 žlicama vročega masla ali masti; prideni še nekoliko kvaše in peci v pečici ob večkratnem polivanju 1 uro. Ko je meso že mehko in se je sok posušil, ga potresi z žlico moke, in ko se nekoliko zarumeni, ga polij z osminko litra mleka in osminko litra kisle smetane te’-pusti, da v smetani prevre. Nato prideni se nekoliko juhe in če imaš, nekaj žlic vina. Ko vse skupaj še dobro prevre, zreži hrbet na kosce, jih zloži na krožnik in precedi na meso omako. Okrog mesa naloži krompirjeve rogljiče. Rdeče zelje ž jabolki. Zreži srednje debelo glavo rdečega zelja na rezance, jih deni v skledo, polij nekoliko s kisom, pokrij in pusti tako pol ure. Nato deni v kozo veliko žlico masti, nekaj koscev čebule, in ko se čebula zarumeni, še zelje, ki ga osoli; po vrhu zelja naloži dve olupljeni srednje debeli, na kose zrezani kisli jabolki in prilij eno osminko litra vode. To vse skupaj duši, da se jabolki in celje zmehčajo, premešaj in postavi kot prikuho na mizo. Zaviti krompirjevi cmoki. Nastrži 6 debelih kuhanih krompirjev, jih stresi na desko, prideni 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, nekoliko soli, za oreh sirovega masla ali masti in 1 moke. Iz vsega napravi testo, ga razvaljaj za mezinec na debelo, potresi z drobtinami, ki si jih zarumenila v masti, in zavij zvitek. Nato zreži testo na 3—4 prste dolge kose, ki jih lepo zaokroži da se drobtine skrožijo. Cmoke kuhaj v zavreli slani vodi yK ure, jih poberi nato v skledo in s mastjo zabeli. Postavi cmoke okrog divjačine. Zimsko cvetje Prazni in pusti so naši domovi pozimi, ker pogrešamo v njih cvclj,a. Temu pa z malenkostnim trudom prav lahko odpo-moremo. Nič drugega nam ni polrcba, kot vzeli nož v roke in narezati vejice onih grmičev, ki cveto v zgodnji pomladi, pred ozelenitvijo, tako na primer rumeni dren, snežno belo trnjolico ali črni trn, čcšlji-ko ali rebuljico, potem vse naše košči-často sadje, kot češnjo, slivo, breskev in marelico. 'Posebno lepa in skoro najlivalež-nejša pa je forzitia, ta razvije v najkrajšem času svoic sončno rumene cvete ki so res v okras vsake sobe. Pri izbiranju in rezanju vejic moramo posebno paziti, da vzamemo le one Sipice, ki prostore. Vsako vejico odrežemo čim gladkeje, tik pod zadnjim očesom ter jo vtaknemo v posodo z nepremrzlo vodo, v i' v katero smo dali malo oglja ali pa ščepec soli. da se voda ne usrardi prehitro. Vazo sedaj postavimo v bližino peči, na omaro ali na drug topel, a ne prevroč prostor. Cez štirinajst dni ali tri tedne se prično počasi odpirati nabrekli cvetni popki v veliko veselje družine. Če pa hočemo čas skrajšati, lahko napravimo par kopeli, to se pravi, da položimo vejice v toplo, a ne prevročo vodo za 20—30 minut. Že cvetoče vejice postavimo na hladnejši prostor, kjer bodo dalj časa cvetele. Vode ne smemo menjati, ampak jo samo dolivamo, v kolikor je izhlapela. S temi poizkusi lahko pričnemo že na dan sv. Barbare (L dec.), tako imamo cvetje že o Božiču. Cim kasneje pa režemo vejice, lem preje sc odpro, pa tudi njih cvetje je lepše in bujnejše. Poizkusile še vi, imeli Im s te s lem veliko veselje! —nn. W, E. BARTHELL: 14 ŽENA V DŽUNGLI Bkaotlinl roman la IJtOfJE Njegovi pogledi niso več sledili mimoidočim; zrli so okorelo na lesketajočo se površino majhnega ribnika, na katerem so plavali cvetoči lotosi. Toda tudi leto-i>ov in ribnika niso videli pogledi romarja. Pogreznjen vase in odmaknjen od dogajanja okoli sebe, je vstajala v njem podoba za podobo... Tu leži ob bengalski obali.v solnčrtem žaru pristan z ladjedelnico. Romar vidi samega sebe visoko vzravnanega pred razburjeno množico, govorečega s strastnim navdušenjem; govoril je besede, ki jih on, ubogi študent, ni slišal na kalkut-ski univerzi ali bral kje v knjigah — besede ljubezni in spoznanja, besede osvobojenja in vstaje. Govoril je besede Mahatme, ki jih je bil on razgibal v njegovem srcu... Govoril je besede Mahatme — toda to ni bil duh Mahatme, ki ga je navdajal. Stiska, glad sta ga zasužnila, zmedla njegove čute, njegova čuvstva. Ni bil čist, ko se je balasorskim delavcem ponudil za voditelja. Vzpodbujal jih je, toda pozabil jim je reči kakor mojster: »Preden greste v bojj, se očistite viših zmot, se osvobodite vsakega sovraštva, vseh poželenj, da bi hib vredni tistega, za kar se borite!« On še ni osvobodil poželenja čutov, potrebe njegovega želodca; ni premagal življenja, ko se je žrtvoval za svoje brate... Zato ni zaupal samo siju besed Mahatme — zato je dvignil orožje, da bi vrgel v prali človeka, ki se mu čuti zasužnjenega ves Balasor, — tega Američana, ki se je združeval z Angleži. Dvignil je orožje in ustrelil — in zadel nedolžnega, o katerem so vsi vedeli, da se zavzema za gladujoče in na tihem dela za nje — on in njegova plavolasa žena... Dvignil je orožje in ustrelil — nič več osvoboditelj svojih preziranih bratov — nič več rešitelj, temveč prostaški morilec! Romar ob lotosovem ribniku se ni zganil — negibno in grozljivo so visele njegove oči na bleščeči se vodni površini. Videl je kri, ki se je pocedila od čela Freda VVilgarda — videl je brate, za katere je storil to dejanje, kako se nemo umikajo — pred mrtvim in pred njim. Videl se je, kako se je plazil po ulicah, bežeč pred kaznijo Anglije, on, morilec Ali Sindh... Videl se je, kako se plaho in bežno skriva v močvirnatem Taraiju, kako ga preganja njegova krivda, vest, gnati samo od ene misli: najti njega, izpovedati se njemu, ki mu bo s svojo ljubeznijo odpustil greh — Mahatmo... Toda Mahatma je daleč; kakor kak daljni plamen je gorela v indijskem ljudstvu Mahatmina ljubezen. Ali Sindh ga ni dosegel. Prepotoval je indijsko ravnino tja do izvira In-da, toda povsod se mu je on, mojster, izmaknil V daljavo... V nejasnem gonu ga je gnala stiska njegove duše v kraj njegovega dejanja, v Balasor. Čutil je: Sprejmi posledice svojega dejanja nase, končaj svoje dejanje. Kajti tako je dejal Mahatma. In nekega jutra je izstopil morilec Ali Sindh v balasorskem pristanišču z nekega parnika in šel s široko odprtimi očmi ter počasnega koraka v mesto. Solnca ni bilo; dež je šumel z neba, potočki umazane ilovnate vode so tekli po ozkih ulicah; deževna doba je zavladala s polno močjo. Nihče ni imel časa, ozreti se po prišlecu. Počasi, smehljaje, pripravljen vsakomur slediti, ki bi ga prepoznal in hotel izročiti sodišču, je prehodil Ali Sindh Balasor. Toda nihče ga ni spoznal. Tedaj se opogumi še bolj, in njegova trepetajoča duša mu je ukazala, naj gre k tistemu, ki ga je bil hotel usmrtiti. Ali Sindh, morilec, je prestopil prag hiše Jamesa Wilgarda in vprašal po njem. James VVilgard je dan poprej odpotoval v Ameriko... Ali Sindh, morilec, je molče zapustil Američanovo hišo. In še enkrat je prehodil Balasor, da bi ga kdo našel in predal sodišču. Srečaval je delavce, ki so ga poznali — plaho so ga pogledali in se obračali proč. Srečal je Indijko, ki je nje nežne oči ljubil — zardela je in zbežala pred njim. In potem je prišel hip, ko je njegovo srce vzplalo: na nekem oglu je stal on, ki je videl v njem svojega sodnika; komisijonar mister Brinton. Ali Sindh se ustavi. Ponižno se ustavi in prekriža roke čez prsa, Tu sem, je govorila njegova duša. Toda mož, ki bi ga naj sodil, je šel mimo njega in ga ni pogledal — ga ni videl, ali pa ga ni hotel videti. Ali Sindh je pretresen čutil: kazen, ki si jo pričakoval, je prelahka zate —- ne bodo te kaznovali drugi — sam boš sodnik nad svojim dejanjem. In bežal je zopet v Tarai, se skoro dušil v opajajočem vonju vanilij in cimeta, pisanih orhidej in lian, kakor krožnih velikih rož džungelske samote ... Stradal je, trpel žejo, ležal v vročičnih fantazijah, krvavel od trnov, begal, spal v blatu se skrival pred divjimi zvermi in kačami ter se pojavil zopet očiščen: Mahatma je bil njegov cilj... Romal je v sveto mesto Benares kjer je učil Mahatma. Tedaj je spoznal z neštetih lepakov, od govornikov po cestah, iz časopisov, od mnogih ljudi — da ie Mahatma ujet. Anglija je Mahatmo zaprla! In vzel je znova palico, sc težko oprl nanjo kakor starec in zapustil Benares. Svojo krivdo je vzel s seboj (Dalje) /. Ofizora predor Nemcev skozi blokado: šnim orožjem. Šele ko so končali, sem jim pojasnil: — če ho šlo vse v redu, lahko z našo sMemct so spet srečno ušli ang eški pomorski kontroli — Še en dan plovbe in „Aud" bo dosegla irsko obalo — Zadnje priprave za izkrcanje orožja na dogovor enem mestu »Aud« potem, ko bomo orožje izkrcali, zaplo-18 aB!wiviSlk%^ vem na Atlantik in začnem trgovinsko vojno. Dovoljenje za to imam. Približali se bomo pod kakršno koli zastavo tujim ladjam. Če — Hektor! Ksss! Ksss! Nekdo je pod krovom miril starega psa, ki je začel divje lajati. Angleži so bili tako blizu, da bi ga lahko culi, ker smo mi razločno slišali zvonenje njihovega ladijskega brzojava. Pet sto metrov od nas so ustavili stroje. Aha, sem si mislil, zdaj nam bodo poslali svoje moštvo. Mirno smo nadaljevali pot s hitrostjo 5 milj na uro. Opravljali smo posle na krovu, kakor, da se nas oni sploh ne tičejo. Na skrivaj sem pa le poškilil na ladjo in opazil, da je to neki crientalni parnik Royal Mait Steam Packet Company, blizu 6000 tonski. Sto vragov, pa ta parnik sem že nekje videl! Seveda! Takoj sem spoznal spodnjo nizko promenadno palubo, na kateri sem prebil pred leti v Fre-mantlu (Zahodna Avstralija) več prijetnih uric s prijateljico, hčerko nekega angleškega častnika. Samo da zdaj na tej ladji ni bilo tako živahno kot nekdaj. Namesto dražestnih vitkih lepotic v lepih poletnik oblekah, je bilo na krovu več tucatov plavih bluz angleških mornarjev, ki so radovedno zrli na nas. Tam, kjer so nekdaj bili ugodni ležalni stoli, ie bilo zdaj nameščenih več debelih 10 cm topov. ANGLEŽI NAM SLEDE Morda so Angleži želeli, da jim prijateljsko voščimo dobro jutro, ker so naenkrat namesto majhne, zamazane zastavice dvignili čisto1 novo, veliko vojno zastavo. To naj bi napravilo na nas glohok vtis. Ali, mi »Norve-1 Žani« smo bili preveliki tepci, da bi se brigali za takšne zunanje efekte in smo pluli dalje. Nismo videli, da bi Angleži spuščali čolne, vendar se nam je zdelo, da smo jim sumljivi. Približali so se nam še bolj ter z dalnogledi opazovali vse, kar je bilo na našem krovu. Na to so se spet ustavili, moštvo, ki je bilo pri topovih je odstopilo. Videti je bilo, da hočejo spoštovati svobodno plovbo »nevtralcev«. Slišali smo, kako je na križarki zavonil ladijski brzojav, ladja je švignila mimo nas z veliko hitrostjo in v pol ure je izginila za obzorjem . . . SREČA PA TAKSNA! — Ne morem verjeti, da se me še drži glava! je dejal moj prvi pomočnik. Gospod kapitan, predlagam vam, da plujemo naravnost v Tralee. Morda so nam tam že pripravili slavoloke. Po vsem tem, kar doživljamo, bi ne bilo to nič čudnega! Res je, vsa ta naša sreča z Angleži se mi je videla tako neobičajna in nemogoča, da sem začel resno dvomiti, da bi ne tičalo kaj zlega v ozadju. Zakaj nas niso Angleži niti vprašali, od kod prihajamo in kam smo namenjeni? Zakaj so nas od vseh strani vohali, kakor pes psa? Razmišljal sem in prišel do zaključka, da tu ne more biti govora o špijonaži. Kakor smo kasneje zvedeli, smo bili vsem angleškim ladjam nenevarni nevtralci. BLUF JE IZVRSTNO USPEL Bluff je sijajno uspel. Past, ki so jo nam postavili, smo doživeli šele na kraju naše ekspedicije. Barometer se j začel naglo dvigati in se bližal točki, kjer so zabeležene za vsakega pomorca tri prijetne besede: stanovitno, lepo vreme. Naše ure sem dal urediti na angleški čas po Greenwichu. VOJNI POSVET NA KROVU Minile so štiri ure od srečanja z mojim štirim znancem. Sonce nas je prijetno grelo,1 med nami ja zavladalo veselo razpoloženje. Nisem branil mornarjem, da so razpoloženi že zidali gradove v oblake, še zam sem se jim pridružil Saj bo že jutri padla odločitev: Tedaj bo naša usoda na kocki. Zakaj, da bi danes ne bili veseli . . . Sklical sem moštvo na posvetovanje, da se V V A A1. \A AMA\ VVVvVvV AW /vVv bomo opazili, da te niso v premoči, bomo razvili našo bojno zastavo, nastavili nanje svoje »topove« in jih prisilili h kapitulaciji. Seveda ne z lesenimi topovi, nego s tem. In pokazal sem začudenemu moštvu zaboj, poln topovskih zažigalnih bomb, ki sem jih bil skril pred odhodom. V trenutku, ko bomo nastavili topove na tujo ladjo, bomo zažgali takšno bombo in hotel bi videti kapitana, ki se v nervozi ne bi vdal. Če ne bi poslušal, mu bomo poslali še nekaj strelov iz strojnic. Na ta način bomo že vlovili nekai zajcev. Zdaj na delo, jutri nas čaka težak dan! Če bi se nad nami poiavil tedaj kak Zeppelin, bi gotovo ne sprožil večjega izuenadenia na ladji, kot ga je ta moj načrt. Veselje je zavladalo na ladii, ki se ie naglo bližala cilju. Irski. Ker je zaliv Tralee nreeei plitek, sem dal pometati z ladie vse težje stvari, ki so nam služile kot fingiran tovor. Vsak centimeter olajšanja ladje nam je bil zdaj dobrodošel. KONSEPVA — PD^MD^ntcA Bližal se je večer in straža na jarbolu je naenkrat vzkliknila: — Pozor, desno od nas podmornica! — Z naivečjo hitrostjo nanrej! Ploviti v cik cak črti! sem hitro ukazal. Pazite na smer torpeda! Na palubi smo kmalu zagledali navidezni periskop podmornice. Ugibali smo. ali je anuleška ali nemška podmornica. Že sem mislil, da je naša podmornica, ki nam je prišla nanroti. ker se ni premaknila z mesta. Ko smo bili 800 m od nje, srno opazili, da je navidezni periskop — navadna škatla od konzerve, ki je plavala po moriu ... Bilo je precei smeha, toda stražnika na jarbolu zato ni bilo treba biti sram, kajti bolje ie več pozornosti, kakor premalo. NOV DIMNIK NA KROVU Pluli smo skozi noč. Jutro se je najavilo zelo lepo. Komedija z dimnikom je bila preko noči končana. Do prve zore smo metali jamski les v morje, v Atlantik so letela vrata, okenski okviri, zaboji emajlirane posode in podobno blago, ki ie bilo lažno namenjeno za Cardiff in Napoli. Nerodno bi bilo za nas, če bi ta trenutek prišel mimo kak parnik ali vojna ladia. Sicer pa bodo mislili, da je bila ti; torpedirana neka ladja, zdaj plovejo njeni ostanki naokrog ... Oh 9 dopoldne se je pojavil desno pred nami 9000-tonski motorni parnik, ki je z zmerno hitrostjo plul proti severu. Na sprednjem delu krova ie stal debel top, podoben markiran top je bil ob strani. S',W AA/V • V-AA, V '-.■.V ' - vvVVW^^^^^^VA^VvVVVWV^^VV»VVVVVVVv^VvVVVV»VVVVV^^V^^V»^^W/A'^WAWA^^^A^AWA^^Vy*AAVA*A^AW/A^^A^^AlVAVA'yAAd//A/v^ArW/lAAV*^W//vW/^ pomenimo o nadaljnji poti. Sklenili smo preko noči izpremeniti vnanjost ladje in sicer tako, da od kabine za zemljevide do vhoda v strojnico postavimo nov dimnik iz lesa in platna. V primeru, da so nas nekje fotografirali, bo zdaj naša »Aud« vse drugačna. Odločili smo se tudi, da naslednjega dne prebarvamo vsa imena in številke na ladijskih bokih, dalje, da ventilatorje in dimnik prebarvamo z žolto barvo. Izpremeniti moramo tudi barve zastave, ker hočemo dospeti na cilj kot parnik španske paroplovne družbe ... Zdaj šele smo občutili, kako nerodno je za nas, da smo pri odhodu pozabili na radio aparat. Kako lepo bi lahko prišli v zvezo s svojim ciljem v zalivu Tralee. Z neugodnimi občutki sem namreč tik pred odhodom iz Berlina čital, da so v Dublinu izbruhnili irski nemiri ter da je bilo nad tem mestom in vso vzhodno obalo Irske proglašeno obsedno stanje. Ali je bila to lahkoumnost ali pa prera-čunanost Ircev, da bi pažnjo Angležev usmerili z zahodne obale na vzhodno? Od Case-menta nisem mogel glede tega ničesar izvedeti. Kaj, če so Irci tudi na zahodni obali prešli v napad ter je tudi tam proglašeno obsedno stanje? Naša ekspedicija se lahko kaj klavrno konča ... Računati smo mogli tudi s tem, da bi bili prisiljeni na gverilsko voino po morju, če bi bili odkriti. Toda kaj hočemo z našo »Aud«, ki je imela komaj dve strojnici na krovu ter 21 mornarjev posadke? NOV „KOSTUM“ ZA „AUD‘ Naša naloga je bila; da uredimo »Aud« tako, da ne bo nihče sumil, da smo nevarna ladja. Lesa, platna in barve smo imeli dovolj na razpolago, kmalu se je pojavila naša »Aud« v novem »kostimu«. Izpremenili smo površje krova tako, da je izgledala ladja, kakor da ima ravno palubo. Iz okroglega lesa za rudnike smo maskirali nekaj »topov« ter jih zakrili z »jeklenimi« platnenimi stenami, ki jih je bilo lahko kot obrambne oklepe od časa do časa razkriti, tako da so se pokazali skriti »topovi«. Po dveh urah dela je bila stvar končana in štirje težki »topovi« so moleli svoje cevi na štiri strani krova. Seveda, iz teh topov ni bilo mogoče streljati... ŠTIRJE LESENI ..TOPOVI* Zame je bila vražja zabava, opazovati moštvo, s kakšno vnemo se je vrglo na delo in začudeno razmišljalo, kaj naj počnem s tak- da ima postava res belo obleko na sebi, sta jo obe dekleti takoj spoznali za Kolarjevo Leno. In čim dalj sta gledali postavo, tem bolj se je v njunih možganih oblikovala v umrlo. Nazadnje sta bi-celo trdno prepričani, da je zares ono. In ko sta videli, obe v svoji domišljiji, da se postava premika proti njima, je obema upadel pogum. Ucvrli sta jo nazaj po cesti, od koder sta prišli. Vsi zasopli sta planili v hišo ter zdrveli r izljo, kjer je stanovala Lenina mati. Pri n j ; je bil pravkar na obisku občinski zidar, ki je bil obenem tudi pleskar. Ko sta dekleti pribežali v sobo, sta zavpili obe z istim prepadenim glasom: -Mati! Vaša Lena se je vrnila!« »Kaj se vama je zmešalo?« je vzkliknila žena ter skočila s stola. Da. da!« je rekla Barbka in začela pripovedovati: »Ko sva prišli do razpotja, sva zagledali nekaj belega ob gozdu, kjer je navadno stala stara tabla. Ko sva se ji približali, sva takoj spoznali vašo Leno. Imela je na sebi ono poročno obleko, ki jo je nosila na svoj poročni dan. Ker jc pa bila že mrtva in ker se midve bojiva mrtvih, sva pritekli naravnost sem, da vam poveva to važno novico.« Vsa zasonla od navala besed je Barbka umolknila. Tedaj se je nenadoma zaslišal smeh iz kota, kjer je stal zidar. Stopil je na sredo sobe. »Ha-ha! To je pa res smešno!« se je smejal gromko, kakor bi udarjal veliki farni zvon. »Kaj pa se smeješ?« ga je ošvrknila Barbka. »O! Saj ne morem več zdržati od smeha!« se ie hihital dedec, da so mu tekle debele solze po rjavem licu. 'Tak povei no že!« sc je tedni razsrdila Barbka. »Takoj, takoj. Počakajte malo, da si oddahnem. Torej tako-le je bilo: Župan mi ie zadnjič naročil, nai kupim kilogram bele barve ter pobarvam tisto že skorai brezbarvno tablo na robu gozda, da bo vsakdo tudi ponoči videl, kier gre prava pot. To sem jaz tudi storit In vidve st: videli mesto table .našo pokoino Leno Ha-ha-ha! To ie pa že nekaj vredno' Tabla na Lena' Ha-ha-ha.. « Obe d0kk'ti sta s< osramočeni sponk' dnii in nato š" ' " v smeli SODBLUJTF PR' »VURNIKU t ' MLADINO«! Križanka Vodoravno: I. rusko pristaniško me- sto, 2. pripadnik starega izumrlega naroda, okras glave, 3. število, 4. srbska jed 7. zeljem, 5. mesto v Srbiji, 6. nedomač, števnik, 7. operna igralka. Navpično: 1. osebni zaimek, latinski »in«, 2. ruska reka, nada, 3. vrsta zimskega športa, 4. števnik, 5. slovenski pesnik, pisatelj in škof, 6. okrajšava za jugoslovansko poročevalsko agencijo, pri-slovno določilo, 7. osebni zaimek, osebni zaimek. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1. Božič, 2. kos, ris. 3. orli n. r.. 4. ona, 5. in, orač, 6. Čič, nja, 7. Nanos. — Navpično: 1. Kovič, 2 bor, Nin, 3. Oslo, ča, 4. ino, 5. ir, Arno, (5. čin, ajs, 7. sreča. Rešitev zadnje uganke: snežinka. UGANKA Pove za sleherni ti dan, kateri bo tedaj svetnik, a enega ti ne pove, kateri dan boš v grob dejan M*adfn’ dajte „Večernik" za mladino »VečemiU« sa mladino Lete 5 Maribor, 4. januarja 1940 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stev. 1 MATI ZVONKO Na nebu so zvezde zlate gorele, ko v temi zagledal tvoj sem obraz: kodri so tvoji lahno vihrali, z vetrom veselim so se igrali. Roke iztegnil sem sredi loze, da bi dosegel te in te objel, kriknil zamolklo, tiho od groze, ko ob drevo sem z glavo zadel. Valčki v potoku so rahlo zapeli, vzdramljeni sredi pokojne noči, jaz pa sem žalosten sedel na travo, ves onemogel in ves brez moči. sc^a® DRAGO PLAČANO STANKO PAHIČ Junija je bilo, ko zore črešnje. Ket sem bil na srečo tudi solastnik takega drevesa, sem poželjivo pogledoval na drevo, hi mogoče le opazil kak sad, ki bi bil vsaj malo rdeče nadahnjen. In če je bil, tedaj brž na drevo in po njem, da ne bi delaj več skušnjave poštenim ljudem. Nekega dne pa so sadovi kot po čudežu pordeli. Sicer nisem bil edini lastnik tega ljubega drevesa in si zato nisem upal takoj nadnje, ker sem vedel, da ne bi nič ostalo, vendar sem popoldne, ko je bil zrak čist. le zlezel na drevo. Ko sem bil tako sredi največje gostije in so črešnje krvavi pot potile, je prišla mimo sosedova hči Cilka, ali kako ji je bilo ime. Poželjivo se je ogledala oo drevesu, kajti povsod nimajo črešenj, in me poprosila, da bi ji jih nekaj podaril Nisem ji odrekel, zakai fant mora biti nasproti dekletom kavalir. In ne samo, da sem ji dovolil, da si jih je nabrala, še sam sem ji jih dajal. Tako sva lepo složno obhajala gostijo, dokler ni nena doma zahreščalr, pod mano. Začude" sem pogledal in kurja polt me je oblila Cilka je zlomila vejo, višji lastnik čreš nje — moj oče — pa je bil v takih rečeh hudo natančen. Nič dobrega se mi ni obetalo, zakaj veja, ki je zdaj žalostno visela k tlom in so na njej bingljali sladki sadovi, je bila glede velikosti preče.: znatnih mer. Vendar sem se znašel in poskusil biti junak. Potolažil sem dekle, ki se je tudi prestrašila, in ji dejal, da to ni čisto nič hudega. Za vsak primer pa sem le zlezel z drevesa — in to še precej naglo. Odtrgala sva vejo, kolikor se je še držala, in jo zanesla za hišo. Ne da bi jo zavrgla, ampak ker so oili na njej še sadovi, ki jih ni bilo zavreči. Gostila sva se še tam, dokler ie bilo s čim. Nič več nisem bil črešenj lačen, cer me je vedno bolj skrbelo, kaj se bo 'godilo. Na Cilko sem se na tihem jezil, vendar ji tega nisem pokazal, ker bi bilo icdostoino in za »kavalirja«, kot sem iz, še posebno. Nazadnje se je Cilka poslovila in se nhvalila za priiaznost. Tudi iaz '??m se : mislil zahvaliti za »uslugo«, ki mi jo je aredila, pa sem se premislil. Zanesel em vejo v drvarnico in poskušal zabri-ati sled To ni bilo tako lahko, kaiti do-ršen ostanek veie je še molel na drevesu in ga nisem mogel odtrgati. Dolgo časa sem poskušal, nazadnje pa sem sc NasveV fnjsgtzmfe potS^Seliu Vinograd pozimi Pozimi, ko so vinogradi zasneženi, ima vinogradnik mnogo opravila z gnojenjem svj jega vinograda. V tem času mora poskrbeti, da navozi v vinograd dovolj hlevskega gnoja, kajti le hlevski gnoj hrani v sebi dovolj snovi za vinsko trto. Toda ravno pri gnoju se pri nas mnogo greši. Zanikrni in nepoučeni gospodarji navoženi gnoj razmečejo po vsem vinogradu, da ga osuši sonce, opere dež in prepiha veter. Spomladi pa natresejo okoli trte le suho slamo in listje. Pametni gospodar bo navozil gnoj v senco, postavil večje kupe in gnoj čim bolj steptal, da bo ohranil v sebi vse hranilne snovi. Večina naših vinogradnikov še sedaj -ie ve, kdaj naj gnoji, zato odlašajo tja v pozno pomlad, kar je za vinograd zelo kvarno. Na- vadno gnojimo vinograde s težko zemljo že v jeseni ali pozimi, kadar je kopno. Za 1 trto vzamemo 8—10 kg gnoja (polne vile). Pri peščenem svetu gnojimo malo kasneje — koncem zime ali v začetku pomladi, in sicer zakopavamo gnoj bolj plitko. Pametno je, da gnojimo tudi z umetnimi gnojili in sicer: kalijeva sol 40°/o, žveplenokisli kalij 50°/o, apneni dušik 15° 'n in 15% rudninski super-fosfat. Kako gnojimo vinograd po dr. Wa-gnerju, se bomo poučili drugič. Omenimo naj še, da je najbolje, če že sedaj obrežemo in pomladimo naše gorice, odstranimo vse predebele in stare šparone, ter storimo sploh vse, da nam na pomlad ne bo primanjkovalo časa. n-n. Kompost Pri nas je še vedno prav malo gospodarjev, ki bi znali pravilno ceniti kompost in to radi tega, ker ne umejo pravilno kompostirati. Pravilno oskrbovan in dozorel kompost hrani skoro prav toliko hranilnih snovi v sebi, kot dovolj preležan hlevski gnoj. Nekateri gospodarji ga še bolj cenijo, posebno se obnese pri gnojenju vinogradov. Sledeča razpredelnica nam nazorno prikaže, koliko kilogramov hranilnih snovi imata hlevski gnoj in kompost na 1 m3. organ. fosfor, vode snovi dušik Kislina kalij apno Kompost 75 19 0.60 0.40 0.50 0.60 HI. gnoj 74 20 0.50 0.25 0.67 0.70 Seveda dobimo toliko hranilnih snovi le v pravilno urejenem kompostu. Dosti pa je še gospodarjev, ki niti ne vedo, kaj je kompost. Kompost je zmes vseh odpadkov, ki jih ni mogoče nikjer več porabiti, a strohne, sprhne ali zgnijejo. Na kompost spada torej plevel, travne ruše, listje, slama, kurji in hlevski odpadki, smeti iz gospodarskih poslopij, drobir, drobnejše dračje, kurje perje, drobovje, kri, lesni pepel, saje, mah, smeti, cestno blato in prah, dalje vsi kuhinjski odpadki, ki jih drugače ne moremo porabiti in prst. Vse fe odpadke zmečemo na kup, ki naj stoji v senci in je oddaljen od selišč. Tudi je prav, da skrbimo za primerno kritje. Ko se je teh odpadkov že dovolj nabralo, napravimo kup, ki je pri tleh 1 —1 l/s m širok, ravno toliko visok in poljubno dolg. Stranice naj bodo nekoliko nagnjene. Ko poravnavamo posamezne plasti, raztresemo mednje nekaj živega apna (na 1 m3 komposta 3—5 kg živega apna). Živo apno pospešuje zorenje komposta, ga zboljšava, obenem pa uničuje zalego raznih škodljivcev in ogrcev. Ko je kompost primerno visok, ga temeljito stlačimo. Pri tem delu pa postopamo tako, da nastane v sredini plitva vdolbina in se robovi za dobro ped višji. Ker moramo namreč kompost večkrat prepojiti z gnojnico, bi se ta, ako bi ne bilo vzdignjenih robov odtekla na tla. V kupu prične kmalu vreti. Različne bakterije segrejejo kup tako, da doseže do 60 stopinj Celzija. Pri tej vročini se prično vsi odpadki kmalu razkrajati in nastaja najrodo-vitnejša in na hranilnih snoveh najbogatejša zemlja — črnica. Kompost pa potrebuje pri vrenju in dozorevanju tudi dovolj vlage, zato ga često oblivamo z gnojnico. V ta namen nam služi zgoraj napravljena globelica, lahko pa tudi s primernim prisiljenim količem napravimo v kup luknjo, da pronikne gnojnica čim globlje. Kompost pa je potrebno premetati vsako leto vsaj dvakrat (poleti in pozimi), da se tvarine dobro premešajo in da pride spodnja plast na vrh in obratno. Po dveh ali treh letih je kompost goden. Vse kar smo zložili v njega, se je preosnovalo v temno, črnikasto zemljo, ki je kakor smo že omenili na hranilnih snoveh neprecenljiva. Vsak gospodar bi si moral urediti 3 kupe komposta, da bi bil vsako leto en kup goden za gnojenje. Lahko pa kompostiramo tudi na drug način, da zamenjamo živo apno z neo!jenim apnenim dušikom. V ta namen vzamemo na 1 m3 5 kg neoljenega apnenega dušika. Kompost obdamo z zemljo in ga temeljito zmočimo z vodo (na 1 m3 150 litrov). Pozneje, čez kakih 10 dni, pa zopet zmočimo kup z 100 litri vode na 1 m3. Ako uporabljamo omenjeni neoljeni apneni dušik, skrajšamo zorenje na 6 mesecev in lahko 7. mesec kompost že raztrosimo. Kompost učinkuje veliko hitreje, ker je presnavljanje v njem že gotovo. Je odlično gnojilo za polje, vinograd, hmeljnik, posebno pa za vrt. Zato bi bilo želeti, da bi ne bilo nobenega gospodarja, ki bi ne imel komposta Pregovor pravi: »Gnoj je zlato«, mi pa lahko prav tako dodamo, da je kompost hranilnik v gospodarstvu. Koristi kokoši v sadonosnikih Važno vlogo igra kuretina v sadnih vrtovih. Dočim nam je perjad v zelenjadnih in cvetličnih vrtovih radi njenega neprestanega brskanja neljuba in je ondi ne maramo, odpade ta njena kvarljivost v sadnem vrtu popolnoma. V vsakem' sadonosniku bi po pravem moral stati kurnik, zakaj korist, ki jo povzročajo kokoši tukaj po svojem skrbnem pobiranju in uničevanju ogrcev, črvov, hroščev in drugega mrčesa, je neprecenljiva. Z vsako ličinko, z vsako goseničico, ki jo iska-joče in brskajoče kokoši pobero, so rešile za prihodnje sadne letine dokaj zdravega sadu. Kakšno vrednost ima sadno drevo ki ga bodo posekali, ker bodo skozi lastnikov sadonosnik gradili cesto? Približno vrednost od že rodečega sadnega drevesa dobimo, ako izračunimo, koliko jx>vprečno daje drevo dohodka vsako leto ter ta dohodek množimo s polovico tistih let, v katerih dotično drevo utegne še roditi. N. pr. ako imamo jablano, ki nam da vsako leto povprečno din 30’—. jablana utegne roditi še kakih 20 let. (Sadno drevo rodi navadno vsako drugo leto). Polovica od 20 je 10 in 30 krat 10 je 300, torej ima drevo 300 din približne vrednosti. To je pa le vrednost dohodka, ne pa lesa, zato pa ostane posekano drevo lastniku, oz. je treba les posebej plačati. Kar se tiče mladega, ne še i"odečega drevja, se ceni isto tako, kakor se mora tako drevo plačati v kaki drevesnici, če ga hočemo kupiti za saditev. Kako poceni pobarvaš tla Če imaš tla v stanovanju iz navadnih desk, jih lahko na prav preprost in cenen način pobarvaš in zgladiš. Na ta način ti ni treba ribati tla in jih lahko vsak dan samo obrišeš. Pobarvaš pa tla na tale način: Skuhaj srednjeveliko cikorijo v poldrugem litru vode za srednje veliko sobo. Pusti, da se ustali, nato precedi tekočino skozi gosto cunjo in namoči tla. Če se ti zde tla presvetla, postopek ponovi s tekočino, ki ti je še ostala. Ko se tla čisto posuše, jih namaži z loščilom za parkete prav na tanko. Tega loščila potrebuješ za tri povprečne sobe okroglo pol kilograma. Z loščilom namazana tla drgneš s krtačo za parkete tako dolgo, da se začnejo tla svetiti. Če nimaš krtače, si lahko pomagaš tudi z mehko cunjo. KAKO SE SOLATA NAJBOLJE HRANI ČEZ ZIMO Solata se čez zimo najbolje ohrani v temni, hladni kleti, kjer ne zmrzuje. Splatne glave se otrebljene vsega gnilega in nagnitega listja ter z na kratko prirezano korenino postavijo druga tik druge na prst, lei se v to svrho nanese v klet. POKLADANJE ZDROBLJENIH KOSTI KOKOŠIM Kokoši potrebujejo apna za napravo jajčnih lupin. Če hočemo, da bodo pridno nesle, je treba, da dobe poleg zadostne hrane dosti apna v se. Poleti ga iščejo in dobe dosti v pesku in na zidu. Prav zelo se priporoča, da jim pokladamo v ta namen tudi kosti, ki pa jih moramo seveda tudi zdrobiti. Da se lahko zdrobe, jih je treba najprej v krušni peči dobro posušiti in potem stolči v možnarju. -o. PROČ Z MRZLIMI BRZDAMI! V hudi zimi postanejo kovinski predmeti tako silno mrzli, da morejo na roki z nežno kožo, ki pride ž njimi v dotiko1, narediti rane, podobne opeklini. Posebno občutno je, če pride s takim predmetom n. pr. s kluko na vratih, v dotiko mokra roka. Ce se pa takega predmeta dotaknemo z jezikom, je pa celo hudo. Kar velja za človeka, velja ravno tako tudi za živino, in vendar nikdo ne misli na to-Pri nas navadno hranijo konjsko opravo zunaj hleva na prostem, in kadar vpregajo, vtaknejo konjem v gobec mrzlo brzdo. kar lahko konju gobec rani. Potem ni čuda, če so konji pozimi v gobcu bolni^ da ne morejo jesti. Vzroki bolezni se iščejo povsod drugod ,Ic tam ne, kjer so. Proč torej z mrzlimi brzdami! DA NE ZARJAVI ŽELEZO na plugih in drugem kmetijskem orodju, ga je treba pred zimo očistiti ter nato namazati z mazilom, ki se napravi iz loja in iiekoliko smole. Te snovi sc raztopijo in se še gorke namažejo s čopičem ali krtačko po železju. —o. vdal in zaupat vse božji nrevidnosti. V samoti sem potem kot puŠčavnik pripravljal svoj zagovor. Bog vari, da hi bil jaz kaj kriv Jaz ne, ampak tista koza, ki je zlomila vejo in me celo pripravila, da sem zlezel na drevo. Vse ona Približat se je večer in moj zagovor je bil končan. Nisem imel veselja, da bi ga sam ponudil, ampak sem čakal, kdaj bom pozvan. Da sem se tega zelo malo veselil, je razumljivo. Nazadnje sem zaslišal klic. Po tihem sent se splazil v hišo in odpiral usta, da bi pravočasno pričel. Stopil sem v sobo in kar sem tam videl, mi je zaprlo usta in ohromilo možgane. Ob mizi je slonel oče in poleg njega je bila — o groza! — prava, velika leskovka, ki so me z njo počastili te ob najbolj svečanih prilikah. Moj zagovor je utonil globoko v pozabo. Cilka je... sem šepetaje spravil iz sebe in nič več. Oče me je srdito pogledal in segel po leskovki. Cilka, Cilka ... sem zašepetal tako milo, da bi s® me kamen usmilil. Da bi še kaj več povedal, ni bilo časa. Oče me je položil čez koleno, zakaj takrat sem bil še majhen, in mi jih nadeval, da me je za vse večne čase minila volja biti dekletom kavalir. Sveti trije kralii SONJA KOČEVAR Sveti trije kralji se na pot odpravijo in pri sleherni se hiši za trenutek ustavijo. A ljudje so neveseli, vrata jim zapirajo, le otroci se za njimi hrepeneč ozirajo. S«®9£ V ODMORU GORAZD PRVAN »... Verjameš ali ne, dragi stric urednik, toda čudil sem se, zakaj se vendar, posebno letos, ko prinašajo mladinske priloge listov toliko opisov šolskih ur, ne najde nekdo, ki bi opisal odmor. Tistih pet ali deset minut, ki so včasih morda zanimivejše, kakor kaka šolska ura; recimo ena izmed tistih po Božiču, ko je na »dnevnem redu« izpraševanje in re-dovanje. Ker sem čakal zaman kaj podobnega, sem kar sam poizkusil. Sedaj je samo še na tebi, ljubi striček, ali »obelodaniš« ali ne to >dijakovo samoobtož-boc. S pridržanim dihom sledimo profesorjevemu pogledu, ki drsi po naših imenih v ledovalnici. Zdaj, zdaj bo treščilo! Obliva me rdečica, ker spadam namreč med tisto srečno dvanajstorico, ki še ni hi)a vprašana. To uro sem menda že stokrat preklel svojo lenobo in si trdno obljubil, da se za prihodnjič, ako se samo'še tokrat srečno »izmuznem«, naučim najmanj za — štiri. In tedaj, pomislite, priplava v to grobno tišino srebrn glas šolskega zvončka! V hipu se razkadi mora, ki nam je legla na dušo in srce. kajti profesor je vtaknil rdečo redovalnico v črno razrednico in vstal: »Pa drugič dalje,..« Že pri vratih je iznenadil z izdatno kazensko nalogo debeluha v zadnji klopi, ker se je pravkar davil z drugo polovico žemlje z gnatjo, ki stane sedaj že dva dinarja.. Ta ima res smolo. Prvo polovico je namreč srečno pospravil že med uro. Po profesorjevem odhodu nastane hrup in vik, trušč in krohot, katerega bla ži le nekoliko strah pred morebitno inšpekcijo. Nekateri pospravljajo knjige (»marljiveiši« so to že prej opravili), drugi v naglici prepisujejo, kar se še prepisati da, tretji, posebno tisti, ki so bili pravkar vprašani, pa ozmerjajo »šuf-te« v prvi klopi, ker so premalo suflirali. Moj »vis-a-vis« se uči, bolje — se skii ša naučiti »Kronanje v Zagrebu« in sedaj ga čujem že najmanj devetič ponavljati prvi dve kitici. Ta se mi zdi še^ najbolj usmiljenja vreden. Ima namreč soseda, ki izvrstno posnema petelinje kikirikanje, kokošje kokodajskanje, pasje lajanje in povrhu vsega, kar je najhujše, ves jazz-orkester. Učiš se na pr. »Kronanje v Zagrebu«, pa ti zabevska, zakoko-dajska, zakikirika na uho, morda še zatrobi »Marijano* in ti požene še tisto, kar si se naučil v tem peklenskem živžavu iz glave. »Sinko« — tako imenuje vsak debeluha iz zadnje klopi — ki je pravkar pridivjal iz pritličja z novo žemljo v roki, sprašuje vsepovsod in se nikakor ne da prepričati, da je treba tudi »Kosovsko devojko« znati, »Prekleta smrklja«,, se razburja sedaj na »Kosovsko devojko«, namreč na svojem prostoru v zadnji klopi, z rokami uporno v žepih. Stol pod njim obupno škriplje. Mizar, ki ga je napravil, menda ni računal na devetdeset-kilogramsko težo. Okoli vodovoda se odigrava dejanje zase. Najmanjšega v razredu, ki se je spet pregrešil proti nenapisanim razrednim zakonom, tlačijo pod pipo. Toda žrtev se ne brani in le uporno trapistovsko molči. »Razredniku vas zatožim, vsi dobite ukor«. To je vse, kar izdavi iz sebe še po končani »torturi«. V takem razpoloženju preteče določenih pet ali deset minut. Sluga si popra- vi v pritličju mustače in potegne za zvonec. Njegov ubit glas plane v fczred med nas in vsi se porazgubimo po klopeh. »Prekleti piskerl« Trenutek pozneje pa nam že javi ogled nik na stopnicah: »Pozor! Je že tu!« —• In s tem se ura za nas že formalno prične ... 6S5S® Zirmki dan RADO V hudem mrazu vse prezeba, njive je odela megla gostobela — zdaj jim je toplote treba! Šimo morje je planjava; gore kot visoki z nje mole otoki. Nad gozdovi megla plava. Z dimnikov pa kvišku vije v črti dolgi, krivi, dim se temnosivi; kakor črv v oblake rije. Strah FRANC ŠRIMPF Često slišimo med ljudmi govoriti o strahovih. Eni pravijo, da jih ni, drugi zopet, da so. Jaz pa mislim, da je najbolje, ako verujemo staremu slovenskemu pregovoru, ki pravi: »Strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni.« Da je temu res tako, naj priča naslednja zgodbi-ca- Bilo je pozimi nekega leta. Sneg je zapadel skoro do kolen, a še vedno je snežilo noč in dan, da nisi videl ničesar drugega, kakor sneg ter oblačno nebo, pokrito z visečimi oblaki, ki so sipali na zemljo belo odejo. Po cesti sta korakali dve temni postavi, zaviti v rute, kakršne nosijo ženi- na deželi. Bili sta to Požančeva Micka ter Samčeva Barbika, ki sta nameravali iti v cerkev k zgodnji maši. Na zemlji je še kraljevala noč, kajti na deželi imajo ženske navado, da gredo zgodaj k maši, ker morajo potem takoj domov, da opravijo ženska dela pri hiši. Tako sta hodili nekaj časa. Toda nista bili tiho, kakor je pač naVada pri ženskah. Govorili sta in govorili. V njun pogovor je prišel vsakdo v fari, pa naj je bil župan ali najmanjši hlapec. Končno so prišli na vrsto še pred kratkim umrli. Pravkar je rekla Micka Samčeva: »Ti, Barbka, kaj praviš, kaj je bilo Kolarjevi Leni, da je tako nanagloma umrla? Ti boš že vedela, ko si hodila k njim na dnino.« »Kako nhj bi vedela? Umrla je pač, kakor boš morala tudi ti in bomo vsi drugi.« »Toda tako mlada! Saj se je bila prav pred tednom omožila. Pa kakšnega fanta je dobila! In tista njena bela poročna obleka! Kako lepo je bila vezana Res, krasna je bila.« Med takim pogovorom sta prišli do razpotja. Pravkar sta mislili zaviti na pot, ki pelje mimo gozda v cerkev, ko sta nenadoma zagledali na robu gozdu belo postavo, Obe sta obstali. »No, pojdi naprej!« je rekla Barbka, »Ne, ti pojdi prva! Saj sem hodila jaz ves čas prva, ti pa vedno korak za menoj.« Tedaj se je Barbka nenadoma spomnila umrle Lene in njene bele poročne Ker sc je videlo v mraku* kakor Zanamivostn Vohunska drama ob samotnem čebelnjaku Kitajcem so v sedanji kitajsko-japonski vojni pomagale vohuniti ceio čebele Ko so japonske čete premagale 29. kitajsko armado maršala Cangkajšeka ter prodrle skozi nankarška vrata v velikem kitajskem zidu v pokrajine, ki se nahajajo zahodno od železniške proge Kalgan -Peking - Tiensein, se je morala japonska vojska boriti s strahovitimi težkočami ter obstati, največ zaradi kitajskega vohunstva. TAJNA BORBA Začela se je tajna borba, ki nima primere niti v špijonažnih romanih s še tako bujno fantazijo, obenem ni bil ta boj nič manj krvav od onega na bojnih poljanah. Začel se je boj v ogromnih dimenzijah, pravi možganski boj, ki ga je kitajska zvijačnost z množico svojih agentov natezala do zadnjih mogočih meja. Eden izmed takšnih dogodkov je spravil ob živce samega polkovnika Jeda, ki je bil znan hladnokrvnež. V zaledju Japoncev se je dogajala nekaj tajinstvene-ga, čemer niso mogle do živega še tako razpredene mreže japonskih agentov. Ne kaj je pošiljalo dnevno vesti Čangkajško-vi armadi, katerih posledice so bile ponavadi strahotne. Japonski agenti so si zaman razbijali glave, saj niso mogli odkriti nikakšne radiooddajne postaje, opazili niso niti enega goloba-pismonoše, niti enega človeka, ki bi prešel pregleden teren. »Še miš bi opazili,« se je zaklel šef japonske tajne službe Oraki Nišimura. Ali takoj, ko je izrekel zadnje besede, je nišimura zamižal in nasršil obrvi; zne-nada pa mu je izšlo izmed zob: »Kaj pa če ni še kaj manjšega kakor je miš?!« Takoj nato je Nišimura stegnil desnico za revolverjem, ga pregledal, ako je napolnjen, zatem pa planil iz barake. Za šefom japonske tajne službe so zaloputnila vrata, Nišimurove oči pa so obstale na širokem in pustem kraju brez vsakršnega rastlinja. Pred kratkim so tu sedle kobilice in požrle vse, kar je bilo zelenega; edino zadaj na horizontu so se videli obrisi nekega gozdička. »Kdo je tam?« ie vprašal Nišimura. »Tam je vas Gawa,« mu je odgovoril poročnik, ki je prišel mimo. »Štiri borne koče, brez vsakega pomena.« TAJINSTVEN PROFESOR Štiri siromašne koče, nekaj dreves in kos polja, porasel s cvetjem, je bil kraj, do katerega se je ponoči priplazil Nišimura. Zajelo ga je že domotožje po Ja-^ ponski, ko je ogledoval to nenavadno * cvetje sredi pustinje, ko se je znenada zdrznil ter se potegnil za drevo. Na pragu ene izmed koč se je pojavil visok in mršav človek v dolgem rumenkastem ogrinjalu. Obraz mu je bil čudo- vito znan. Kje le ga je srečal? Kaj?! To je vendar Pao Siam, znameniti profesor Pao Siam, znameniti kitajski entimolog, avtor znamenitega dela »Življenje hroščev«. Tako, zdaj se je Nišimura docela spomnil na neko duhovito predavanje pro fesorja iPao Siama v Pekingu pred nekaj leti. Vsekakor pa je moralo biti zelo čudno, kaj je iskal ta učenjak v tej stepi. Agent je sledil vsaki njegovi kretnji..., BLISKOVITA DRAMA Profesor se je ustavil pred majhnim čebelnjakom, znenada pa mu je v rokah zablestelo nekaj, kar je močno spominjalo na kirurgov nož. Nišimurova pamet je bliskovito posegla v spomin: pred nekaj leti mu je v Nagasakiju eden izmed njegovih tovarišev pokazal »zelo zanimivo poročilo*. Drama zatem se je odigrala blisKOvito in drzno. Nišimura se je vrgel ko tiger na profesorja. Začela se je borba na življenje in smrt. Oraki Nišimura je Lil matematično gotov, da je odkril enega izmed najfenomenalnejših špijonskih načrtov, medtem ko je bil Pao Siam prepričan, da bi bil odkrit, ako se posreči Ni-šimuri izvleči iz žepa revolver. Še nekaj trenutkov, pa bo profesor gotov... Med tem so krepke profesorjeve roke kakor s kleščami tiščale na Nišimurova bedra, kjer je tičalo orožje. Naslednji trenutek pa se je Nišimura znašel visoko v zraku, Pao Siam ga ie treščil v čebelnjak, ki se je porušil. Nastal je pravi pekel. Čebele so se v Bombnik pred startom r $; -v* < ■j L J . H (gostih rojih vsipale iz panjev .er se zagnale v Nišimurov obraz, na njegove ro-I ke. Vkljub temu pa se je agentu posrečilo doseči revolver, in še preden je profesor izginil v gozdu, je počilo iz gostega roja čebel. V gozdu je padel profesor r.a zemljo s široko razširjenimi rokami. Nekaj ur pozneje so japonski vojaki našli iznakaženo telo Oraka Nišimura, ki so ga še vedno pikale čebele in ki je strahovito zavijal od bolečin. Vendar pa so agentove ustnice še živele, majhne mišje oči so se svetile. Nekaj zatem so za vedno osteklenele. TAJNOST JE ODKRITA Ko so v glavnem vojnem poveljstvu izvedeli za ta dogodek, je major Macuzo potegnil iz arhiva »Poročilo štev. 212«. V poročilu je pisalo: »Ni torej izključeno, da se čebele ne. bi mogle uporabiti za vohunsko službo, saj je znano, da se čebele najrajši vrnejo v stari čebelnjak. Kajpada bi se moralo pisati drobno, kar se pa lahko prečita z mikrofotografijo.« Dvojnik Tristana Bernarda Francoski književnik Tristan Bernarde je dobil nekega dne sliko, ki je predstavljala moža, ki je bil popolnoma podoben Bernardu. Sliki je bilo priloženo ipismo, v katerem je prosil podpisani oboževalec, naj mu Tristan Bernarde sporoči svoje mnenje o podobnosti. Tristan Bernard je možu nemudoma odgovoril naslednje: »Podobnost med menoj in vami me je tako presenetila, da sem prišel do spoznanja, da sem vam bolj podoben kot samemu sebi. Radi tega sem vašo fotografijo obesil v kopalnici ter jo uporabljam namesto ogledala.« Motorji že grmijo, letalec čaka samo še povelja za start: in že s« bo dvignil bombnik s svojim smrtonosnim tovorom. Jupiter in Saturn na januarskem nebu TA MESEC SE BO DAN PODALJŠAL ZA 1 URO IN 6 MINUT Na januarskem večernem nebu vsaksebi zelo blizu žarita jasna planeta Jupiter in Saturn. Na obzorju sta v prvi polovici noči. V prvi polovici januarja zahajata okoli tretje ure ponoči, koncem meseca pa že po 1. uri. Jasnega Jupitra zelo lepo opazujete lahko s prav navadnim daljnogledom. Saturn je ta mesec nekoliko medlejši, pomaknjen v primeri z Jupitrom nekoliko bolj proti severu. Z daljnogledom utegnemo videti tudi obrise njegovih prstanov, najjasneje pa trabant Titan. Luna je obema planetoma -najbliže med 6. in 7. januarjem. Venera žari na jutranjem nebu. V začetku meseca vzhaja še pred 7. uro, koncem meseca nekaj po 8. uri. Opazimo jo pred vzhodom sonca na jugovzhodnem MILAN KAJC: Zimska noč Zunaj je zavijal zimski veter. V štcdil- \ vežo in sc skril pred mojimi vrati? niku je prijetno prasketalo. Globoki glas kaplana Kovačiča, ki je bil pred pol ure izpustil zaprte šolarje, jc drgetal, ko je, sedeč blizu Štedilnika, obujal svojo zgodba, eno najnenavadnejših, kar jib je bil doživel. „Nekaj dni po Novem letu je bilo, ko se precej pozno vrnem v župnišče. Zaklenem vežna vrata in se dolipljem do svoje sobe. Kmalu nato ko ubit zaspim. Sobne duri sem kakor vedno pustil odprte, koga pa se naj boji vaški kaplan? Okrog dveh ponoči me zdrami nek šum. Kdo je? vprašam. Nihče se ne oglasi, le drsajoči koraki sc mi počasi bližajo. Zanašam se na svoje pesti, takrat pa me je je vznemirilo. Stoj ali ustrelim, vzkliknem. Tedaj se oglasi zamolklo: Jaz sem. Bil je Dominkov BIu/ Pijan je ali pa kriv zločina, ki sc ga hoče zdaj s|>ovedat:i,, si mislim. In res zaprosi: Pridite v cerkev, da se spovem f Kar v temu se opravim. Sto misli mi roji po glavi. Blaž je bil tako resen fant, vedno sam zase, kako bi sc mogel spoza-biti. Po dvakrat na teden je bil pri meni, Stopila sva čez gladko ledeno cesto v cerkev. Na fantu nisem opazil nič nenavadnega ,voljno je stopal proti spovednici. Zdajci pa se me z nevsakdanjo močjo oklene, krik besneža je stresel cerkev. Nato kratka, obupna borba, preden sem ga ukrotil in zrinil v klop; iz cerkve ga namreč sam nisem mogel spravili. Sklenil sem počakali na cerkovnika in se z njegovo pomočjo rešili blaznega Blaža. Naposled sc nama je to tudi posrečilo", si je pripovedovalec globoko oddahnil in srebnil požirek shlajenega čaja. Učitelj Stanič jc prižgal petrolejko, kakor hi se s tem bolel otresli morečega vtisa, kaplan pa je šc pripomnil: ,.Zaman sem sc skušal posvetili v lo zgodilo, dognati uje usodne vzroke la-krat je bil Blaž že v Novem Ceiju. Starši, dokaj trdni kmetje, niso bili opazili na fantu posebnih sprememb, le v knjige*, ki sem mu jih posojal, se je v poslednjih dnel'0 zmerom globje zakopaval. — Res. silno redko se primeri, (la zdrav kmečki fant zblazni rudi prežgoče želje |m> spozna« obzorju. Luna je Veneri najbliže 26. januarja' zjutraj. Mars na jutranjem nebu ni kaj primeren za opazovanja. Sonce se polagoma spet vrača proti ravniku, s čimer se daljša dan. V začetku meseca je dan dolg 8 ur in 10 minut, koncem meseca pa že 9 ur in 16 minut, tako da se dan do konca meseca podaljša za 1 uro in 6 minut, torej na dan povprečno po 2 minuti. V začetku meseca je naša Zemlja najbliže Soncu, vendar pa se ta bližina v toplotnem oziru sploh ne očituje. Položaj ozvezdij je najlepši v začetku meseca okoli 22. ure, v polovici meseca okoli 21. in koncem meseca ob 20. uri. Na severozapadu pada za obzorje Lira, za njo še Labud, na zapadu Delfin, na jugozapadu pa Vodnar s Pegazom. Na jugu obzorja vidimo Veleribo, nad njo je Oven, še više pa Andromeda in Kasiope-ja. Na jugovzhodu sta Frid anus in Zajec. Nad njima žarijo Orion, Bik in Perzei, na vzhodu pa sta Rak in Mali pes. Še više so Dvojčki. Prav na severovzhodu na ie Veliki voz. Človek ni nikoli prestar V ameriškem mestu Cytleu je neko podjetje iskalo nadzornika pri gradnji velike palače. Med številnimi kandidati se je prijavil tudi 81-letni Philip Coks, Pri izberi so ga hoteli seveda odbiti, češ da je prestar. Toda Coks se je temu tolmačenju ogorčeno uprl: »Človek ne more biti nikoli prestar! Ce želite, vam pokažem na dovolj zgovoren način, da zares nisem prestar za naloge, ki čakajo novega nadzornika.« Ta hip je že pričel Coks plesati pred komisijo foxtrot bolje kot vsak mladenič. Nato se je postavil na roke in jel hoditi po sobi po rokah. Svojemu delodajalcu je nato pokazal še druge veščine ter se skratka izkazal kot prav gibčen akrobat. Seveda so ga kljub številnim mladini kandidatom takoj nastavili za nadzornika. ¥7 — Gospodična, kar brez oprimite moje brade! bojazni se Papeževo zaklonišče pred zračnimi napadi izposojal si je knjige in jih s številnimi; •*JU- Nesrečni Blaž obrobnimi opazkami vračal. Njegova želja j Kaplan Kovačič1 se j': p-jčasi dvignil, m;:-po spoznanju je bila lak« goreču, da se je Ione uro hoda je bilo do župnišča v naposled zadovoljil le še s težjimi spis* sedni vasi. UČilelj mu j«; se posveti! po i/. dogmatike in sociologije. Debatirala sva dolgem ,ledeno mrzlem hodniku. Za iii|> o IJšeničiiiku. prav kakor o Marksu. Izredno j je bilo culi za oglom šole zaleglo zavijanju nadarjen mladenič.! (.c bi študiral, bi uteg-, vetra, kakor da se je oglasil iz bližnjega nil l>ili nekoč odličen filozof. Lc kaj ga gozda gladen volk. Sledila je noč, ena * . _ .. . Y 1 J .... ■ ivl«ltllftn 1 A 1' I ■ 1, .. .... .. 1*1*1.. I - _ ... Vi.; .1. .... ........ ... * . jc zmešalo, da seje predenje kuharica za-: tistih, ko se. človek zapre sam v klonila vežna vrata župnišča, splazil v|s trudnimi vekami pričakuje zore. ase m Dopisnik »United Pressa« je v prisotnosti papeževih gardistov obiskal podzemeljsko zaklonišče, ki' je namenjeno za papeža v slučaju zračnih napadov na Vatikan. V svojem dolgem poročilu pravi dopisnik, da so delavci pravkar dogotav-Ijali izdelavo zaklonišča, za katerega je naredil načrte vatikanske tehnične službe Enrico Galleani. Zaklonišče sestoji iz treh tnalih prostorov v kvadratu 4 metrov. Delavci so dopisniku povedali, da so med drugim gradbenim materialom uporabili nad 1000 kg jekla. Vse tri sobice imajo električno kurjavo. Eno bo papež uporabljal kot delovno sobo. drugo za spalnico, tretja pa bo služila za kuhinjo. Neka ugledna oseba iz Vatikana je '/javila dopisniku, da papež sploh ne ve, da so mu zgradili zaklonišče. Zgraditev zaklonišča je naročil kardinalski kolegij. Odločitev je padla že v prvih mesecih vojne. Poleg papeževega zaklonišča so bila izdelana tudi druga zaklonišča za ostale prebivalce Vatikana; eno samo zaklonišče je tako veliko, da more najti v njem zatočišče nad 400 ljudi. Zajec s tremi nogami V Nechanicku na Češkem jc neki lovec pretekli teden ustrelil zajca s tremi nogami. Zajca so kot posebno redkost poslali v Prago, kjer so ugotovili, da je zajec že v »mladosti« izgubil nogo, nakar mu je lopatica okrriela. Zajec pa je bil kljub temu zelo uren in dobro razvit ter je tehtal, ko ga ie lovec ustrelil, 4 kilograme. Nekateri ljudje so plemeniti iz kaprice. C el/i Iz življenja celjskega dijaštva V Celju imamo sedaj dve gimnaziji, ki imata skupno 33 razredov in 1424 učencev, ki sta stisnjeni v eno poslopje, da morata menjavati vsak teden pouk, en teden imajo dopoldne pouk s 1., drugi teden pa z 2. gimnazije, kar seveda ne upliva dobro ne na pouk in ne na dijake. Samoposebi že popoldanske ure niso za težko šolsko delo, zlasti pa ne pozimi, ko je treba večino pouka ždeti v zaprtih prostorih ob umetni luči, ki pač ne more nikoli biti dovolj dobra za sleherno mesto, zlasti pa še za ogled zemljevidov ali pa za čitanje s table ... In kaj s 6. uro, kajti nekaj razredov mora po predpisih imeti več ko 30 tedenskih ur, tako da so dopoldanski včasih kar preko 13. in popoldanski preko 19. ure v šoli. Kje se pri tem najdejo še ure in prostor za neobvez. ne ali prosto izbrane predmete? če pri tem pomislimo, da vsak dijak vsaj malo nekaj pripravlja za šolo, moramo videti, da sedanjega dijaka ne ščiti niti osemurni delavnik, ki ga izvajajo tako strogo za manuelnega delavca . . . Posledice so seveda tu: dijak v šoli ne pazi, ker enostavno ne more paziti in učitelji tekmujejo med seboj, kdo bo dosegel večjo paz- ljivost . . . Tudi tukaj je pač kakor povsod: kdor preveč zahteva, prav malo doseže. Tako je življenje celjskega in drugega našega dijaštva. Nekaj Čisto posebnega so še pa tiste množice, ki ne stanujejo na kraju šole, ki se torej vozijo iz Celja vsak dan v šolo in zopet domov. Teh je kar 36%, kar da nekako 580 mladih ljudi, ki se gnetejo dvakrat na dan skozi ozka kolodvorska vrata na železniški peron, kajti onih tudi prav številnih, ki se vozijo z avtobusi, niti tukaj ne štejemo. Vozi pa se proti Zidanemu mostu (in naprej proti Sevnici ali pa proti Trbovljam) 14%, v Savinjsko dolino 12%, proti Mariboru ali Rogatcu pa 10% vseh gimnazijcev; tem se pa pridruži še lepo število učencev vseh treh meščanskih šol. Kaj čuda potem, da zasedejo kar ves vlak, le da ga dosežejo. Pa ta velika škoda, ko izgubljajo dijaki z vožnjo toliko koristnega ča-i sa, ni niti edina, saj imajo kaj slabe zve-| ze: ali morajo priti k jutranji šoli že pred 7. uro (kdaj so pač vstali iii zajutrkovali, ko imajo splošno še daleč na postajo?) ali k popoldanski že sredi dopoldneva, da se vračajo domov šeie proti 21. uri iz Celja (kedaj bodo šele doma, kaj bodo večerjali, kedaj šli spat, in kako je, kadar imajo vlaki zamude, kar ni tako redko?) In potujoče občinstvo se zgraža nad nemirnimi študenti! Saj mladina ni bila nikoli mirna! Če pa kažejo ti otroci v sebi še poseben nemir, treba se je razmisliti nad tem! Ali ni to že bolestno radi večnega popotovanja skozi celo vrsto let, radi nespanja, prestane hrane . . . Kaka mladina pa bo to? Ali bo sploh zmožna življenja, ko vidimo, da zmagujejo težave le močni živci in še ti res komaj? Kaj nam pomaga propaganda za povečanje števila otrok, kaj nam pomagajo vse podporne institucije, če si pa vzgajamo za bodočo generacijo bolnikov in živčnih slabičev! Tudi o tem je treba voditi računa onim, ki imajo oblast v rokah, kajti ti so odgovorni za bodoče pokolenje. Naj torej skrbe za primerne šolske prilike, za primerne železn'ške zveze in za zadostno prehrano tistim, ki so si naložili več ur duševnega dela v mladosti, kakor pa ima telesnega manuelni delavec v svojih najkrepkejših letih! Dr. P. St Upoštevajte tudi Anski in Miklavški vrh ' Mesto Celje ima prekrasno okolico, le da se prav ne zaveda ali vsaj ne izkorišča je. Kaj bi dala druga mesta za Savinjo in hribovje v njeni neposredni bližini! Res je, da ima Celje na vse strani lepe zveze z vlaki ln avtobusi. Pa ni niti treba tako daleč, saj imamo prekrasnih točk kar v neposredni bližini mesta. Pa je čudno, kako se tudi tukaj vse spreminja. Srednjeveško Celje je imelo svojo vidno točko na Starem gradu, kamor vodi precej strma pot in se ti odpre razgled šele tik pred ciljem. Pred desetletji je bil cilj kratkih izletov Hrib sv. Jožefa, ki je bil obraščen na gosto s smrekovimi gozdovi, na vrhu pa je sameval samostan lazaristov s cerkvijo sv. Jožefa. Gotovo je, da take posebnosti ni imelo nobeno mesto več, saj bi se Hrib sv. Jožefa v prejšnji obliki komaj smel sporejati z Marijanom pri Splitu... Pa je prižel lubadar in smrekovi gozdovi so padli, po goliCavah pa so nastale vile premožnih in domovi skromnih Celjanov. Hrib je oživel in je ves dograjen skofaj popolnoma do samostanskih vrat. Koplje se v soncu in je nesporno najbolj zdravi del celjskega mesta. Mestna občina je pozidavo tega hriba zelo podpirala in je upravičeno ponosna na ta del mesta. Zato ga želi olepšati in mu oskrbeti še ugodnejši dohod. Vse je lepo in prav, saj številni prebivale! na Hribu sv. Jožefa gotovo zaslužijo, da se jim posveča vsa potrebna pozornost. Pri tem pa ne sme biti prikrajšan južni del okolice, Miklavški hrib in Anski vrh, kajti tudi ta dva sta lepa in vredna vse pazljivosti, le da sta v zadnjih letih res stalno propadla, v kolikor sta odvisna od občinske oskrbe. Nekako 160 metrov nad Celjem (400 m nad morjem) je na ostrem slemenu cerkvica sv, Miklavža, po kateri ima hrib svoje ime. Po pobočju je speljana cesta, tako da ob lepem vremervu pot ni prehuda za izletnike. Kar na slemenu se odcepi pot na Anski vrh, tik preden se obrnemo na levo k vrhu sv. Miklavža. Vse to pobočje je močno zaraslo z gozdom, po katerem so bile nekoč skrbno izpeljane poti in so ga sekale globoke dolinice številnih izvirkov, ki so padali prav strme naravnost proti Savinji. Tekom časa sc ie gozd neverjetno razredčil in bi bilo prav, če bi se nekoč uradno pogozdovanje posvetilo tem gozdom v neposredni bližini mesta; saj bi se odstranilo trhlo in zrelo drevje, ki zabranjuje mlado rast, da bi čez desetletja bila zopet vsa severna stran bujno zaraščena. — Ob nalivih nastanejo iz nedolžnih virov hudourniki, ki so izkopali globoke zareze, ki so prav zanimive in so jih pred desetletji meščani kaj radi obiskovali. Sedaj so radi slabih poti skoraj nedostopne in trgajo preveč zemlje ob straneh. Tudi te jarke bo treba zopet uravnati in napraviti ob njih vsaj skromne poti. Zlasti pa bo treba na vrhu skrbeti vsai za primitivne udobnosti, kajti resnica je, da je ta st*an okolice najbolj i zanimiva, žal pa resnično tudi najbolj ! zanemarjena. Ali bi si bili sicer denarni j mogotci na teh vrhovih uredili svoje letne i vile, kakor so si jih! Prav jim je, če dru-igi ljudje ne hodijo posebno mnogo na to stran; iz stališča tujskega prometa in v povzdigo resničnih in največjih lepot | mestne okolice pa je, da se tudi tej strani posveti vsaj tišta pažnja, ki jo zahtevajo posebno privlačni predeli v okolici drugih mest. Stalni obiskovalci Miklavževega in Anskega hriba (so cčlo taki, ki opravijo dvakrat na dan to pot), že povedo še, kaj bi bilo treba urediti. Z malo denarja bi se dalo tukaj razmeroma mnogo napraviti. n Badnjak. V ponedeljek (j. t. m. bodo naši someščani pravoslavne vere slavili bndnjuk. Ob H. bo krenil sprevod iz vojašnic# na Dečkovem trgu v celjsko okolico po badnjakc. Po vrnitvi na dvorišče vojašnice ,bo blagoslov badnjakov. Sodelovala bo vojaška godba. c Dežurni zdravnik OIIZD jutri dr. Drago Hočevar, Kolenčeva 4, v ponedeljek dr. Drago Mušič. Cankarjeva 7. c Nočno lekarniška službo ima od 4. do 10. t. m. lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti. c Septet bratov Živkov Iz Maribora priredi v četrtek 9. v mali dvorani Celjskega doma koncert umetnih in narodnih pesmi. c Mesino poglavarstvo celjsko jc izdalo razglas glede občinskega poslovanja po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Razglas je nabil na občinskih uradnih deskah. c Umrl je v Prečni ulici 77 letni rudarski adiunkt v pok. Ivan Sadu. Pokojni jc bit vedno zaveden Slovenec. c Celjski Šahovski klub bo jutri igral v Radečah s prvakom Posavja prijateljsko tekmo na 10 deskah. c DavKna uprava v Olju razglaša. V smislu čl. 95 zakona v neposrednih davkih morajo do konca januarja, odnosno tekom J5 dni po sprejemu v službo, vsi delodajalci nabaviti davčne karte za hišno služinčad. Delodajalec, ki davčne karte ne nabavi, oziroma je ne nabavi pravočasna, se kaznuje s petkratno vrednostjo davčne karte. Nabavite karte do 31. t. m. c Zmrznjenega mrtvega novorojenčka -so našli na kolovozni poti blizu mestnega zavetišča v Medlogu. O ženski, ki je dete prepustila usodi, še ni sledu. o. Maistrovim borcem! V ponedeljek 6. t. m. ob 13. uri bo v prostorih gostilne »Korže« v Cirkovcilt tovariški sestanek vseli onih borcev, ki so so v prevratni dobi i. 1018.-19. udeležili Maistrovih akcij za osvoboditev naše severne meje. Ker se hočemo na tem sestanku nekoliko posvetovati in razmotrivali o sedanjem položaju za dosego naših povsem upravičenih ugodnosti, vabimo in priporočamo za čim večjo udeležbo posebno tovariše iz Maribora, kakor tudi tovariše sosednih odsekov Z. M. B. Ptuj in Makole. Vlak iz Maribora v Cirkovce ob 11.45 in nazaj ob 18. o. Slovenska Bistrica. V nedeljo 5. in v ponedeljek 6. ob pol 18. uri v Slomškovem domu veseloigra Frana Milčinskega: »Cigani*. IVERI Prezirati pomeni mnogokrat zgolj bežat) pred priznanjem. Jezik lahko ostreje grize kot zobje. Sramovati se samega sebe, to ie, nal-plomeniteBi način sramu. LlubKana a Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani. a Poročila sla se g. Fran Lipoglavšek, suplent na ptujski gimnaziji, in gdč. Anica Budnarjeva, asistentka v ljubljanskem muzeju. * VI. Akademski ples Sloge 11. jan. 1911 Narodni dom. Bar J. R. A. II. B. Zagreb Urbančič. a Ljubljansko gledaiišče. V drami danes »Ljubim lc“, jutri popoldne mladinska predstava „Snegulčica“, zvečer .,Romeo in Julija", v ponedeljek popoldne mladinska ska predstava ,,Princeska in pastirček", zvečer burka „Cigaui“. Vse predstave pri znižani heenah, — V operi danes „Sabska kraljica' .premiera, gostuje tenorist Josip (iostič. član zagrebške opere. Jutri popoldne mladinska opereta „Angel z avtom" v korist zimske, pomoči, zvečer ,,Traviata‘'„ ghostuje sopranistka Zlata Gjungjcnčeva iz Beorada. V ponedeljek popoldne „Ma-damo Butterflv' (gost Zlata Gjungjcnčeva), zvečer .,Vesele žene vvindsorske". o Akcija za zimsko pomoč v Slov. Bi* slrici je prav lepo uspela. Nekateri šol-< ski otroci so dobili čevlje ali obleko.i Kmetje so darovali nekaj krompirja in drugih življenjskih potrebščin. o Novo nakladalno postaja v Lipovcu bodo še letos zgradili, kar bo za Ribniškoi dolino velike gospodarske važnosti. o Iz carinske službe. Iz Gornje Radgone je premeščen v Novi Sad carinik Dimitrij« Spirovie, v Gornjo Radgono pa iz Novega Sada Veselin Matjaševič. o V Zagorju je bil ustanovljen občinski prehranjevalni odbor, kateremu predseduje župan Anton Prosenc. o Sokolska akademija v Selnici ob Dravi« Na Stefanovo je bila v dvorani gosliluet Grahor uspela akademija selniškega Sokola. Po klenem pozdravnem govoru staroste g. Grahorja so članice in člani iz-1 vajali proste vaje, na koncu pa jc bilo zabijanje žebljev v novi prapor sokolskega naraščaja. Sledil je prijeten družabni večer. o Sokolska čelu Sv. Marjeta ob Pesrtlci priredi v nedeljo, 5. t. m., ob i»ol 15. v šoli akademijo, pri kateri nastopita de-< ca in naraščaj s prostimi in rajalnimi vajami. o V Rušah so prijel! (3 letnega hlapca Antona S., ki je svojemu gospodarju trgovcu Lamprehtu odnesel za 1500 din raznega blaga. o Zabukovca. V nedeljo. 5. t. m. bo ob 16. gostoval na zabukovškem odru oder od Sv. Lovrenca nad Štorami. Gostovanja je poskrbela gledališka družina v Zabu- Premiera velikega Warner-Bross. kriminalnega filma Vsako jutro umiram . . . V glavni vlogi; JAMES CAGM£Y In flEOftOi *APT Globoka socialna drama o mladem obuoancu. ki so mu propadle vse nade, pa ven• dar še ni obupal- " ilm možne, realne vsebine, ki bb globoko ganil slehernega gledalca Kino Sloga. Llubllana, tel. 27-30 — Ob t6.. 19.. In 21. url a .Sodnih odpovedi stanovanj je bilo v Ljubljani v lanskem letu 1743, to je 282 več kot v letu 1939. Razlog za odpoved jc bil večji del neplačevanje najemnine. V zadnjem času pa je opažati vedno več primerov, ko hišni posestniki, poslužujoč se zadevnega določila uredbe o zaščiti stanovanjskih najemnikov, odpovedujejo stran, kam stanovanje Iz razloga, da potrebujejo stanovanjc zase oziroma ta hčere in sinove, ki se bodo poročili. kovcl. „Vdovo Rošllnko" nam bodo gostje zaigrali v rudniški kantini. n Tretje Stradivarijfive gosli »o našli pri Karlovčanu Nikoli Pavličiču, fa jc kupil dragocene gosli v Ameriki, kjer so mu zanje ponujali že 2000 dolarjev. n Na Sušaku je zaradi bombardiranja oškodovanih 116 oseb za 2.000,000 din. n Delavski kino bodo odprli v Zagrebu, Vstopnina bo samo 2—3 din za osebo. Največja sodobna filmska umetnika Bette Davis in Charles ■oy*r v pretresljivi ljubavni drami Kino Nat/ca - Uubllana Telefon 22 41 - Predstave ob 16., 19.. veJerna predstava zaradi Izredne dolžine filma ob 21.15 Nedeljske predstav« ob »/415., 17., It.15 la 21.15_ Zena s trojnim življenjem Režija Anatol Litvak, Produkcija Warner Brois Apel slovenskim županom Protituberkulozna zveza v Ljubljani, katere cilj in namen je, da mora vsak slo venski človek, tudi najrevnejši, biti deležen najkoristnejšega In najuspešnejšega zdravljenja, ako zboli na jetiki, se obrača na vse slovenske župane oziroma občinske odbornike, da zagotovo v občinskih proračunih posebno kreditno postavko, ki bo služila protijetičneiflu sikrb-stvu. 2e lani meseca maja je Protituber-kulozna zveza v posebnem pismu prosila vse slovenske župane, da Izposlujejo za »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri ProtMubertmlozni zvezi kredit najmanj 1.000 din. Geslo lanskega protl-tuberkuloznega tedna »Noben jetični bol- nik ne str.c ostati brez bolniške postelje« je še vedno aktualno in ga je treba baš v sedanjih časih z vso resnostjo izvajati. Vse slovenske občine bi za protRuberku-lozno borbo lahko brez posebnih žrtev zbrale v enem letu nad 400.000 din, ako uvažujemo, da je na ozemlju naše banovine 407 mestnih, trških in kmetskih občin, od katerih bi premožnejše mogle prispevati tudi večje zneske. Zato prosimo vse gospode župane, da pri sestavi občinskih proračunov za leto 1941-42 uva-žujejo potrebo protijetičnega skrbstva in da po svojih najboljših močeh podpro naša človekoljubna prizadevanja. — Proti-tiiberkulozna zveza v Ljubljani. Davčni odpisi v slovenjegraškem okraju Prizadeti davkoplačevalci iz slovenjgraškega okraja so nam poslali dopis, ki se nanaša na vprašanje odpisa davčnih zaostankov do 1. 1937. S tem v zvezi citira uredbo o odpisu davčnih zaoitan-kov do 1. 1937. Trdi, da so si prizadeti davkoplačevalci oskrbeli vsa predpisana potrdila o dolgovih itd. do roka 25. marca 1940. Pozneje je bil rok za vložitev prošenj celo podaljšan. Na sestanku Županov, ki ga je priredila v Mariboru Županska zveza v Ljubljani za mariborsko okrožje, so ugotovili, da so prošnje že povsod rešene ter vprašanje odpisov ure jeno. Na slovenjgraškem davčnem ob- močju pa so ves čas zaostali dolg izterjevali. Težko je že s kritjem rednih davkov. Zaostali davki pa so itak vknjiženi na posest ter prizadeti plačujejo od njih obresti. Takojšnje izterjevanje bi povzročilo nepotrebne stroške ter nujno izzvalo prisilne prodaje. Potrebno bi bilo vprašanje odpisov urediti čim preje. Kolikor ne bi bili zaos>tall davki odpisani, naj se likvidirajo z večletnim obročnim odplačevanjem. V slovenjegraškem okraju je bila letos letina zfclo slaba ter je hudo pasiven, zato je potrebno še več razumevanja.. Propagandni smuški skoki v Ribnici Ker je zapadel nov sneg. je ISSK Maribor v zadnjem tremitku izpremenil svoj smuški program preko praznikov. Start za tek na 18 km v okviru klubskega dneva v nedeljo je preložen že na 10. dop. popoldne pa bo krmarska vožnja s Klopnega vrha preko Peska, Planinke, Sikia-rice v Josipdol v tamošnjo novo planinsko postojanko. Na praznik sv. Treh kraljev popoldne «b 13. se bo na novi skakalnici v Ribnici pričelo veliko propagandno smuško tek- movanje ,ki se bo tudi štelo v oceno tekmovanja v okviru klubskega dneva, istočasno pa bo to zadnja resna priprava tekmovalcev za nastop na III. zimsko športnih igrah KID v Kranju ter na I. zletu slovenskih smučarjev v Celju. Ker je zimski izlet v Ribnico prijetna izpre-memba za vsakogar, in pri ugodnih zvezah ni niti najmanje naporna, saj vozi stalno avtobus od železniške postaje v Breznu do Ribnice in nazaj, pričakujejo prireditelji tudi številne goste ,ki si bodo hoteli ogledati zanimive skakalne tekme. Koča na Klopnem vrhu Slovenski drsalni prvaki v Mariboru Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti je letos prvič tudi pozimi jako živahno, saj je bilo tam nedavno otvorjeno novo umetno drsališče, ki ga radi posečajo stari in mladi prijatelji drsalnega športa. Vreme je zadnje dni sicer ledeno ploskev precej pokvarilo, toda prizadevne roke so to kmalu popravile. Na praznik sv. treh kraljev se nam obeta prva velika prireditev na ledu v letošnji zi- mi. Nastopilo bo več prvakov Slovenije, tako Silva Palmetova, Betetto, Biber, državni prvak Thuma, ki se nam bodo predstavili z obširnim sporedom. Za konec prireditve pa je predviden tudi nastop domačih drsalcev, ki stremijo za tem, da bi, kakor v ostalih športih tudi v drsanju čimpreje našli priključek na vodilna mesta v drsalnem športu v naši ožji domovini. Častna letna bilanca mladega MPK Med najmlajše sistematično gojene panoge športa v našem mestu spada plavalni šport, i saj še ni dolgo, kar se je ustanovil v Mariboru Mariborski plavalni klub, ki je kljub kratkemu času obstoja zabeležil že lepe uspehe. V zimskih mesecih so tekmovalci trenirali v malem bazenu mestnega kopališča, treningov se je udeleževalo po ca 30 članov,1 med sezono pa so nastopili tako plavalci ka- j kor tudi plavžlke na raznih prvenstvenih in propagandnih prireditvah v Mariboru, Ljub-' Ijam, Murski Soboti, Laškem, Slovenjem Gradcu in Zagrebu, žal je moralo zaradi vzrokov, ki so izven klubovega območja, odpasti prvenstvo mariborskih srednjih šol. j Že ob ustanovitvi MPK se je zanimanje za plavalni šport v našem mestu jako poživilo, I mnogo pa so k temu še pripomogle uspele' prireditve, za katere je dobil klub tudi od SPZ in od JPZ polno priznanje. Zaradi naraščajočega zanimanja je klub priredil tudi poseben tečaj za umetne skoke pod vodstvom prvaka SPZ Hirijana Keržana, ki ga je posečalo 8 tečajnikov, v stalnih tečajih preko vse sezone pa se je naučilo plavati okoli 100 otrok, 100 nadaljnjih pa se je naučilo športnega plavanja. Še lepše uspehe pa bi bilo mogoče doseči, ako bi MPK našel pri merodajnih faktorjih malo več razumevanja in pod- pore. Med doseženimi rezultati letošnje sezone je treba posebej omeniti dva izvrstna uspeha Silve Mihorkove v Zagrebu (1:41.0 na 100 m prsno in 38.0 na 50 m prosto) ter II. mesto MPK v prvenstvu Slovenije tik za prvakom Ilirijo. Letošnji rezultati, ki so po večini istočasno tudi mariborski službeni rekordi, nudijo sledečo sliko: Tekmovalke 50 m prosto: Mihorko 38.0, Devetak 39.2, Bajde 41.2, 100 m prosto: Devetak 1:31.2, Bajde 1:46.2, Rižmar 1:49.8, 100 tn prano: Mihorko S. 1:41.0, Mihorko V. 1:48.0, 3x50 metrov mešano: MPK (Rižnar, Mihoruo S.— Devetak) 2:20.0. Tekmovalci 50 m prosto: Bervar 29.8, Knop 30.2, Bra-niselj 32.2, 100 m prosto: Zimic 1:10.2, Knop 1:11.8, Braniselj 1:13.4, 200 m prosto: Brant-selj 2:47.0, Amalietti 3:08.0, 400 m prosto: Braniselj 6:15, Steiner 6:49.1, Zimic 6:'58, 5x50 m prosto: MPK l (Jandl, Knop, Zlatic, Zimic, Braniselj) 2:39, 100 m prsno: Voler Kristl 1:27.2, Mihorko 1:29, Voler Kurt 1:31, 50 m hrbtno: Petek 38, Smerdu 41.1, Dornik 45, 100 m hrbtno: Petek 1:28,4, Golob 1:30.2, Smerdu 1:41, 3x100 m mešano: MPK 1 (Petek, Voler1 Kristl, Bervar) 4:07.2 »Planinka11 pri RuSki koči sprejema goste SPD Ruše je zgradilo novo planinsko postojanko na Pohorju. V teh težkih časih si ni pustilo odvzeti hrabrosti in samozavesti. Smelo je pristopilo napornemu de. lu, ki ga je pod najtežjimi okolnostmi srečno dokončalo. Nova Planinka je brez dvoma ena najlepših planinskih postojank na Pohorju po :* j ji zunanji obliki, posebno pa po svoji notranji opremi. Naj nc zamudi nobeden turist, ki bo v prostem času pohitel v naročje našega snežno oča-nijočega Pohorja, iskrečega se v jutranji zarji v milijonih in miliajrdah dijaman-lov in briljantov kol v bajki tisoč in ene noči. obiskati Sv. Areha in si ogledati novo Planinko. Posebni užitek pa bodo imeli oni, ki sc bodo po napornem smučanju po krasnih sončnih snežnih |»lja-nah oddahnili v ljubkih prostorih nove Planinko in presanjali prvo noč v novii zgradbi. Tem lx>do pohorske vile zaše-pelale bajnolepc poveslice in odkrile njih srečno bodočnost. O priliki otvoritve avtomobilske ceste na Pohorje je knezoškol dr. Tomažič blagoslovil novo Planinko v prisotnosti gospoda bana, zastopnikov miših mest. naše vojske In predstavnikov vseh naših narodnih ,kulturnih in viteških organizacij. Slovesna otvoritev Planinke 1k> eventualno prihodnjo pomlad. Da je SPI) Ruše zmoglo tudi materialno stran gradi Ive nove Planinke, gro zahvala upravi Tvornicc za dušik d. d. Ruše, ki je priskočila na pomoč z. brez- obrestnim posojilom. SPD pa nudi delavstvu in nameščencem štiri postelje brezplačno, proti malenkostni odškodnini na razpolago. S tem sc bo veselje za planine med delavstvom sigurno [»vzdignilo,, kar bo blagodejno vplivalo na njihovo duševnost. Vse to razgibano delo ruške podražili«' SPD vodi spretno in z veliko energijo predsednik SPD Ruše g. inž. Jos, Teržan, ki jc vodil nadzorstvo pri gradnji Planinke od zakoličenja do pribijanja zadnjih ključavnic na kletna vrata. On je i prodrl na občnem zboru lani marca s svojim predlogom, da sc postavi še to leto nova Planinka, dasiravno je večina odbora bila mnenja, da sedanji časi tega nc dopuščajo in da sc naj z gradnjo počaka na boljše; čase. Da je takšno mnenje bilo povsem pogrošno, kažejo najbolje sedanje razmere, ko je že vse od [»mladi radi peklenske draginje, ki stalno raste, dvakrat dražje. Za denar, ki ga ie. imelo SPD Ruše lani spomladi na raz[»tago, bi danes več j nc jooslavili niti [»Iovieo Planinke. Vzhodno Pohorje je z novo Planinko brez dvo- 1 ma pridobilo v lujskoprometnem pogledu. , Sv. Areh lahko [»stane naše središče za ‘ novoporočence, kajti nova Planinka ne za- 1 ostaja v komforu za nobenim velemestnim hotelom. No in Sv. ArehI.On je gotovo za novoporočence dovolj privlačna točka s svojo tisočletno zgodovino. Sv. Areh — naša sveta Kri na Velikem Kleku! S smučmi Kako samotno je bilo Pohorfe koncem prejšnjega stoletja, ko so prenehale še zadnje pohorske glažute ... Pomanjkanje bukovih gozdov, predrage vožnje oglja in kremenjaka ter ne navsezadnje železnica — so dobrih petdeset let uničevali pohorske steklarne. Pohorje je osamelo, posebno pozimi, ko je zapadel sneg do metra ali še višje. Le stalni drvarji so po klancih in presekah na sankah vlačili bukova drva na kupe ter jih zlagali v dolge skladovnice blizu plovnic ali »riž«, po katerih so jih spomladi plovili v doline mimo žag in mlinov. Taki drvarji so bili prvi pohorski športniki... Velike sani, kot mali voz, so z veliko težavo vlačili navzgor, ali pa z brzino vodili po klancih in ovinkih, vedno v nevarnosti, da jih zasujejo drva... Tudi krsto z mrtvim drvarjem so navezali na sani. Ostali pa so si navezali na noge okrogle trtnate krplje, da se jim ni ugrezala stopinja pregloboko. Potem so prišle v modo, posebno pri mladini, doge od sodov, na sprednjem koncu nekoliko ukrivljene, z usnjenim trakom mesto vezi. Take smuči — tudi krplje! — je imel privezane na vrvici, s katero je z eno roko spretno krmaril, vozil desno ali levo in se ustavil, kjer koli. Za zavoro pa je služila leskova pa- lica. Navzgor pa je smuči vlekel na vrvici. Še le svetovna vojna je udomačila prave smuči tudi na Pohorju tako. da se vozijo tudi dekleta z njimi v pohorsko šolo. Domači mizarji so postali pravi umetniki v izdelovanju pohorskih smučk. Prej so bile čez pohorske snežne poljane in frate, njive ter travnike gazi, vozišča sank, širokih odtiskov okroglih krpelj, a sedaj se ozke smučine križajo v nedogled. Po vsem pohorskem hrbtu se vlečeta dve ogromni smučini — čez 50 knl dolgi — od Maribora do Slovenj-gradca; ena že vsem znana trasa od Ruške koče na Klopni vrh, Pesek, Seniorjev dom in odstop v dolino, ali pa nova, še ne dovolj znana, a # za to mikavnejša in neizkušenim nevarnejša — od Ruške koče k Sv. Trem kraljem in od tam na Veliki vrh, mimo Črnega jezera na Pesek in dalje... Josip Tomažič s SSK Maraton je preloži! svoj klubski dan na prihodnjo soboto in nedeljo, ko bo v Sv. Lovrencu na Pohorju trojna kombinacija, smuk. slalom in tek. Prezirljiv smehljaj bolj boli kot najbolj krepka zaušnica. Sreča ie kaj pogosto podobna raztrgani vreči. Radi tega jo tako malo ljudi najde. & VatM m Planinski dom na Kremžarjevem vrhu Kultura Srbski glas o Mišku Kran;cu V zadnji številki ,.Glasnika prolesorskog društva" jc izšla štiri strani obsegajoča ooena celotnega Kranjčevega dela, razen zadnjih dveh knjig, ki najbrž še nista prišli na jug. Nepodpisani se najprej usta- vi pri zbirki novel, katere jc lansko leto izdala Srpska književna zadruga ter pravi, da jc malokateri pisatelj ostal tako zvest svojemu kraju, kot Kranjec, ki čuti življenje in pozna okolje, o katerem piše. Njemu jc stvarnost resnična in gola, in to je. njegova velika vrlina. M. Kranjec je iskren pisatelj, kajti polnost in bistvo njegovega življenjskega realizma nosi pečal resnice in iskrenosti. Vsaka njegova povest jc njegov lasten doživljaj. C)n sam kot vsi njegovi ljudje, hoče doseči srečo, katere ni. Njegov Človek — potepuh, kakor ga Kranjec najrajše opisuje, „sužqnj zemlje" in „njen delavec težak nosi svojo tragiko in usodo v vprašanju: „ali ni konca takšnemu življenju?1'. Posebno opisuje rad slabotne. revne in uboge ljudi in njegovo najboljše delo jc roman „Prostor na son-cu“. Cim želi postati zbranejši, čim želi psihološko poglobiti probleme in ubra-nejše izrazili življenjske tresljaje človeka poslane nesigurcn in netočen. On sam sebi-„nc da vremena da čoveka upozna‘,*r Pri Kranjcu jc mnogo nežnosti in li-rizma. In nazadnje se kritik ponovno vrne k zbirki Kranjčevih novel ter pravi, da jc novela ,,Na valovih Mure" v tejj knjigi najboljša, umetniško najbolj dogna- na. -mi. t Gergj Fishta Dne 31. decembra 1910 jc bil v Tirani pogreb Gjcrgja Fishta, najpomembnejšega albanskega pesnika. S smrtjo tega velikega kulturnega delavca jc izgubila mlada albanska književnost svojega naj markantne j-šegn prvaka in predstavnika. Fishta je bil v Albaniji zelo priljubljen; užival jc simpatije vseh Albancev, nc glede na veroizpoved. Za prosveto in književnost Albanije ima največ zaslug red frančiškanov. Zc od 1. 1850. so bili frančiškani edini misionarji v Albaniji in njih delo je cclo podpirala Avstrija ter kasneje tudi Italija, predvsem zaradi političnih ciljev. Frančiškani pa so niso dosti zanimali za politiko, temveč so vse svoje sile uporabili za to, da bi izobrazili narod. Največji albanski pesnik, patriot in po: litik p. Gjergj Fishta ie tudi pripaduir temu redu. Deloval je kot frančiškanski i provincial v Skudru. Rodil se je I. 1871 1 v Zadrinu (Severna Albanija), študiral jc pa v Rosni. Svoja dela je pisal v narečju Gegov. Albanski kritik Luarasi pravi, da njegovo delo „Lakutae Makis“ (Planinske gosli) ni moglo poleg svojih umetniških kvalitet in rodoljubnega duha postali tako popularno kakor bi zaslužilo, ker se je v času bojev za zedinjenje vseh Albanccv zdelo, da daje pesnik prednost Gegom pred Toski. Ta spev je izšel 1. 1903 v Zadru* Njegov drugi spev „Mrizi i lanovel" (Vile pri počitku) ima religiozen značaj, do-čim je njegova pesem „Jesenskcmu cvetu“ intimna pesnikova izpoved. Fishta je tudi prevajal. Tako je prevedel Manzouijevc „Juni saeri" (Skader 1905) in nekaj hr-vatskih del. V Zadru je še izdal (1907) knjigo „Auzate Parnasit', a dve leti kasneje večje pesniško delo „Piha Vacset" (Kaplje rose). Albanci, brez ozira na vero in pleme, smatrajo Fishta za svojega največjega pes. nika. Nekatera njegova dela so prevedena v italijanščino, a ol>eta se tudi izdaja njegovega zbranega dela. Italijanska akademija znanosti in umetnosti je po okupaciji Albanije vznak priznanja izbrala Fishto za svojega člana. D. V. ife MALI OGLASI do 20 besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadalin;a beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto IR.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise or test. trgovsko in obrtno reklamo pa staneio namesto 15— din .20.— din. Vsaka nadailuia beseda ' teh oghsili stane 2.— din. Za pismene odgovore pledc naslovov v malih oglasih znaša posebna oristoibin,-* 3.— din. kateri znesek le treba priložiti v znamkah. Male oglase le treba plačati tako) pri naročilu. Pri pismenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velta dvoina tarifa. KAM, KJE ? do 20 besed 20 din. vsaka nada»inia beseda 2 din 600 litrov dobrega VINA proda trgovec Rečnik, Hoče. 2190-1 SIU2BO POBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SLUŽKINJA ki zna tudi kuhati, se sprejme k majhni, boljši družini Principova 2-_______________21518-2 VEZILJA za strojno vezenje se sprejme. Naslov v ogl odd. »Veternika«. 21604-2 HIŠNICA brez otrok se sprejme. Taborska!^________________21591-2 GOSTILNIŠKA SOBARICA srednjih let, z znanjem nemščine, se sprejme. Ponudbe na od. odd. »Večernika« pod »Poštena 500«. 21558-2 Dobri TKALCI za stroje na revolver in navijalke za križno navijanje se sprejmejo takoj. Vock in Vlahovič. Pobrežje, Nasipna 29-21621-2 L* i »O** oBoct n ua KANC Brezplačno IZUČIM KUHANJA • neoporečeno Slovenko z dežele, ki ostane stalno v službi. Početna mesečna plača 400 din in oskrba Ponudbe na osti. odd. »Večemika« s i-riloženo znamko za odgovor pod »Stalnost«. 21699-2 Sprejmeta se 2 VAJENKI ali 1 pikolo in 1 vajenka za gostilno Govoriti mora sloJ vensko in nemško- Nastop takoj. Naslov v gl. odd »Večer-nika«. 21696-2 POSTREŽNICA vajena čistoče, se takoj sprej me. Naslov v ogl. odd »Veternika«- 21678-2 Prodajalko dobro moč se ii6e za trgovino. Pismene ponudbe po raožootti z sliko in podatki pod »Zmožna” na oglasni oddelek „Večernika“. SLUŽBO IŠČE Jo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Perfektna MLADA KUHARICA ki' ima veselje za dietičuo kuhanje, se sprejme k mali družini v Ljubljani. Plača dobra! Pismene ponudbe poslati pod šifro »Dobra služba« na ogl odd- »Večernika«. 21608-3 Mlajša k FRIZERKA s prakso išče službo takoi ali po dogovoru Dopise pod »Dobra moč« na ogl. odd »Večernika«. 21609-3 Mladporočen par brez otrok išče mesto -HIŠNIKA v blžini kolodvora. Telefonirati na štev. 20-98, Slavec 21580-3 Mlada PLAČILNA NATAKARICA Slovenka, govori tudi Srbo-hrvatsko in nemško, dzvež-bana moč, išče primerno službo v boljšem lokalu v Ma riboru ali drugem večjem kraju Slovenije. Nastop 1. februarja. Ponudtoe pod »Iz-vežbana« na ogl. odd »Večernika«. 21642-3 Starejša ŽENSKA išče službo pri mali družini. Koroška 62. levo 21638-3 Mlad TRGOVSKI POMOČNIK verziran y pisarniških poslih, strojepisec, govori perfektno slovensko, srbohrvatsko in nemško, išče primerno službo kot skladiščnik, blagajnik, nadzornik delavcev ali slično. Ponudbe pod »Zanesljiv in sposoben« na ogl- odd-»Večernika«. 21630-3 500 DO 1000 DINARJEV dobi, kdor mi preskrbi stalno službo za vratarja, trg. sluga ali skladiščnika Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« uod »Poštenost in treznost«. 21628-3 FANT išče mesto v sedlarsko-tapet-niški obrti v okolici Šoštanja. Boljcvčan Branko, Podravska Slatina, Tomislavova 22. 21653-3 Tisoč din vredno »Peugot« KOLO DOBI kdor mi preskrbi državno ali kakšno drugo službo. Ponudbe na ogl odd »Večernika« pod »Potrebon«. 21694-3 VAJENCI-(KE) 1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din FRIZERSKO VAJENKO sprejme Frizerski sa’oti »Krista«, Cafova ul 1. 21637-4 STANOVANJE ODDA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VELIKA SOBA in velika kuhinja se odda stalnemu nameščencu s 1. februarjem. Taborska ulica 7. Najemnina 380 din. 21578-5 TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami, pravkar obnovljeno, Se odda takoi ali 1-februarja. Pipuševa 4-1 (Vr-banova 4). Vprašati Koroščeva 34-1.___________ 21594-5 ENOSOBNO STANOVANJE v vli. mirna lega na vrt, se odda od:l febr Sposobno za upokojenko; Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kalvarija*. ' 21593-5 Čitaite„Večernik* 04 ŽMorave do Save od ZDonave do ZDtave moti kašlju vzemi 3Camme&i Zavojček din S*- v apotekah H SOBA IN KUHINJA se odda. Primorska uli;a 4. ____________________21622-5 Sončno in Suho TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico se takoi odda. Aljaževa ul. 4 21671-5 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in kopalnico v novi hiši se takoj odda. — Tržaška c. 46. 21664-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam poštenemu plačniku Maribor, Rapočeva 4-1. 21672-5 STANOVANJE IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Tričlanska družinža državne-na nastavljenca išče sončno SOBO IN KUHINJO za 1. marec ali april na Vr-banski ali v bližini- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«. 21613-6 Dvo- do trisobno STANOVANJE s parketom in kopalnico, išče mirna uradniška družina s 1. februarjem v bližini cerkve v Studencih Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Novo stanovanje«. 21559-6 PREHRANA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Sprejmem gospoda — SOSTANOVALCA v vso oskrbo. Pipuševa 4, vrata 1 21647-7 GOSPODA sprejmem na celo oskrbo. Slovenska ul. 8, na dvorišču. 21662-7 SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Oddain lepo, opremljeno SOBO boljši osebi, tudi višjemu oficirju. Ruška cesta 7-1, Kranjc 21615-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM in elektriko se takoj odda za 125 din. Nova vas, Vrecel-Rotova 3. 21614-8 SOBA čista, s posebnim vhodom, se takoi ali 15 ian. odda gospodu. Vrtna 9, pritličje desno. 21577-8 Oddam OPREMLJENO SOBO s prostim Vhodom. Betnav-ska_15._____________ 21575-8 Opremljeno, separirano SOBICO oddam s perilom za 180 din, brez za 150 din- Meljska 12-1, vrata 7- 21596-8 Sprejmem DELAVCA na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 21644-8 V lepo, sončno SOBO ob parku 6preimem boljšo gospodično, fiii dijakinjo(ka) na celo oskrbo- Maistrova ulica '6-11,' desno. 21631-8 Sončno, opremljeno SOBO oddani solidnemu gospodu. NaslOv v ogl odd- »Večertii-ka«. 21646-8 Sprejme se takoi GOSPOD na stanovanjc v sobo s posebnim vhodom. V centru mesta Jenkova ul. 5. 21635-8 Mirna, leiip opremljena SOBA s posebnim vhodom in souporabo kopalnice se odda s 15. januarjem solidnemu gospodu al gospodični. Ogled dnevno med 10- in 12 uro. Puškinova 3, pritličje. 21626-8 Oddam SOBO z 2 posteljama. ul. 36-1 ^ Slovenska 21623-8 M -r iu*U v f OPREMLJENO SOBO oddam. Kettejeva 20 visoko-pritličje desno. 21599-8 1 Malo vinogradno POSESTVO v Pekrah, v dobrem stanju, se proda Zorko, Pekre. 21568-11 PRAZNO ŠOBO za eno ali.dve osebi oddam s 15. januarjem ali takoj. — Mejna 22. 21654-8 Lepo opremljena SOBA s prostim vhodom se takoi odda Ul. kneza Koclja 19-1, desno, vrata 5. 21673-8 VINOGRADNO POSESTVO 20 oralov, gosposka hiša, vi-ničarija z živim in mrtvim inventarjem 260.000 »Triglav«, realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova c. 12, Telefon 25-34. 21649-11 Boljša GOSPODIČNA se sprejme kot Sostanovalka v toplo sobo takoj in poceni-Gregorčičeva ul 26, pritličje. 21663-8 OPREMLJENA SOBA z ali brez hrane se s 15. januarjem odda. Krčevina. Strma 3. 21661-8 Več PARCEL naprodaj Prodajo se lepe par cele v velikosti od 500 do 800 m;. Ponudbe na naslov: Studenci Sokolska ulica 27. 21648-11 Prodam HIŠO V*' ure od postaje Hoče. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 21646-1! Odda se SOBA S ŠTEDILNIKOM in opremljena soba v novi stavbi blizu artilerijske kasarne- Poizve Se v ogl. odd. »Večernika« 21700-8 RENTABILEN KINO v industrijskem kraju ob progi Ljubljana—Zidani most radi prezaposlenosti ugodno naprodai. Nova aparatura Zeiss Ikon, nova‘oprava dvorane, velika nova stavba s precejšnjim vrtom v centru kraia in neposredni bližini kolodvora. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 21657-11 Sprejmem GOSPODIČNO na stanovanje. Vošajnkova 19-11., vrata 6. 21697-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda solidnemu gospodu- Gulič, Ulica kneza Koclja 18-111. 21681-8 HIŠA 3 sobe. kuhinja, kleti, gospodarska poslopia. 1 in 3A oralov zemlje, ob železnici blizu Maribora. 50 000- »Triglav«, Maribor, Aleksandrova c. 12. ■ 21650-11 ja 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Iščem solidno, opremljeno SOBO z vliodom s stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. »Večtfrni-ka« pod »21605« 21605-9 ZAGREBŠKO VELIKO MENZO najprometnejša ulica središča, izvrstno idoča. z 250 abonenti, prodajamo z velikim kompletnim inventarjem, prostranimi komfortnimi prostori, zagotovljeno nizko najemnino, s poletnim vrtom za solidno ceno: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144-21690-11 OPREMLJENO SOBO s hrano išče državni uslužbenec. Pripravljen opravljati službo hišnika ali oskrbovalca vrta. Imam zato strokdv-no izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Sposoben in točen plačnik«. 21643-9 IZVRSTNO IDOČ BIFE v najStrožjem^ zagrebškem centru, med tramvajskimi postajališči, krasno urejen, por-talna izložba, obiskujejo ga najboljši mestni gostje, dobro idoč, prodamo v polnem prometu s kompletno dvosobno opremo za 28.000-—. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. 21691-11 GOSPOD išče opremljeno sobo z uporabo kopalnice za takoj Ponudbo na ogl. odd. »Večernika« . pod »21652«. 21652-9 do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Vpeljana GOSTILNA z lepim, velikim vrtom, na zelo prometnem letoviškem kraju na perferiji Maribora se ugodno proda. Ugodni plačilni pogoji Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ugodni pogoji«. 21583-10 ZAGREBŠKI HOTEL Z GOSTILNO izvrstno idoč. s 25 sobami, S tekočo vodo, centralno kurjavo, poletnim vrtom, veliko gostilno, dajemo z večletno najemninsko pogodbo v zakup brez odstopnine- Solidni interesenti dobijo informacije: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, llica 144. 21692-11 TRGOVINO na deželi brez konkurence zelo poceni oddani Josipina Lorenčak, Lemberg, oošta Podplat. 21701-10 DOBRO IDOČ BIFE V ZAGREBU najprometnejša pozicija v Iliči. krasno urejeni veliki prostori. portajna izložba, prodamo radi ženrdbe s celokupno opremo v polnem prometu z zagotovljeno nizko najemnino za din 16.000—: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. 21693-11 TRGOVINO z mešanim blagom, prometna točka, takoj prodam radi družinskih razmer Vprašati Fochova 13, če zaprto. Bet-navska 74, V- okraj, Maribor. 21680-10 jo 20 besed 20 din. vsaka nadalinia beseda 2 din SIGURNA NALOŽBA DENARJA Prodam polovico hiše za 125 tisoč din. katero se event. obvežem kupiti , nazaj po dnevni ali dogovprjeni ceni. Naslov v 'ogl odd. »Večernika«. 21046-11 Posestvo na Flekušcku v izmeri pribl. 14 oralov, na zelo lepi legi, se proda Informacije v pisarni dr. Senkoviča, odvetnika, Maribor, Prešernova ulica l-II- Prodam lepe PARCELE na prometnem kraju pri postaji Hoče- Vprašati Tezno, Krekova 4. 21595-11 STAVBENO PARCELO približno 800 tn-', prodam v Nasipni ulici po ugodni ceni. Prekupci izključeni. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. »Večernika«. 21429-11 Kupim HIŠO v Mariboru ali zamenjam za gostilno na deželi. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Zmerna cena«. 21589-11 HIŠA enodružinska, naprodaj. Zg. Kadvanie, Delavska ul. 34-21584-11 GOSTILNA in posestvo 145-OOOj—. Prevzem trgovine za ženski poklic; letaš parcele, gozdove, posestva prodaja Posredovalnica »Rapld«> Gosposka ul. 28. 21677-11 PARCELA 7.50 ms naprodai. Vpraša se: Jurčičeva ul. 15, Tezno. 21632-11 ENOSTANOVANJSKA HIŠA se proda Danrševo selo 149, Limbuš. - pri gozdu- 21045-11 TRGOVINE. TRAFIKE, INDUSTRIJE, HOTELE gostilne, restavracije, bifeje, kavarne, parfumerije, drogerije, slaščičarne, bonbonijere. menze, pekarir.’, mesnice, žage, mlittc, posestva, li;še. veleposestva, vile prodalatno in posredujemo nakup vestno in uspešno Poslovalnica Pavle-i kovic, Zagreto, lllca H.4. 21688-U Prodain HIŠO z nekaj 'zemlje- Izve se pri J. Pregli mUai v .larenini št. 18 21576-1i LEPA HIŠA dvoje stanovanj, velik vrt, 150.000.— Hiša z veliko parcelo, stanovanjem, delavnico-180 000. »Rapld«, Gosposka ulica 28. 21682-1.1 MESTNO GOSTILNO dobro idočo. z velikim prometom jedače in pijače, najprometnejši zagrebški vogal, bližina žel kolodvora in tržnice, prodamo s celokupno opremo v dvosobnem lokalu, kleti, kuhinji in shrambi za 27.000 din. Poslovalnica Pav-'skov:<5. Zagreb. Iliča 144. DENAR do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Iščem POSOJILO din 40.000.— proti vknjižbi na p-rvo mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. „» Večemika« pod »Varno naloženo«. 21553-12 POSOJILO dajemo članom varčevalcem. Ugodni pogoji, vloge obrestujemo 5%- zato ne odlašajte, javite se čimprei Dri zastopniku Hranil, posojilnice »Moj Dom« v Celju, Gregorčičeva ulica 3 Znamke din 3.— za odgovor. 21627-12 POSOJILO din 40 000-— iščem. Vknjižba na 1. mesto Vrednost posestva din 250.000.— Dopise na ogl- odd. »Večemika« pod »Varno in visoke obresti«. 21598-12 OBRT • TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaHnja beseda 2 din PON1KLAN.IE. Dokromanie predmetov vseh vrst dobro in Docen) Drl »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177-1 FOTOAMATERJI! Filmi, plošče za zimo in šport. sveže in poceni v foto trgovini L. Kieser, nasproti Grajskega kina. 21382-13 STROJI do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din ŠIVALNI STROJ »PFAFF« pogrezljiv, malo rabljen, prodam poceni Ussar. Trubarjeva ulica 9-1. 21674-14 GRADIVO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din 3. januarja sem zgubil usnjeno rjavo ROKAVICO Najditeli dobi nagrado. Gregorčičeva ul. 7-1. 21641-15 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SPALNICE- JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite / zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Navedba cene«. 21221-17 Prodam ŠTEDILNIK Pobreška 21.__________21625-17 STOLE vseli vrst Vam dobavljat« najboljše in po stari ceni, dokler zaloga traja J. Pučko. Maribor, - Tržaiška cesta 57. ____________________21659-17 Proda se dobro ohranjena PISALNA MIZA iz trdega lesa. Cena 500 din. Dr Verstovškova ul 30, Pobrežje. 21592-17 Pohištvo, tapetniške predmete v lastni izdelavi kupite zajamčeno pri ..OBNOVA" tr. Novak lurč.čeva ulica 6 POHIŠTVO O sreči v zakonu odloia moderno pohištvo, izdelano pri »EPKA«, mizarstvu za stanovanjsko opremo. Zaupajte Svoja naro&la. Maribor. Fran čiškanska 12.________21676-17 Nova OTOMANA naprodaj.’ Delavska ulica 10« i. Uadstr., deSno- . 21675-1/ ŽENITBE - DOPISI Vam nudi Foto-atelje „JANA" Sodna ul. ' Prvovrstno delo Nizke cene ŽENSKI KOTIČEK io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine. Oset »Mara* Koroška 26. poleg tržnice. 16799-18 do 20 besed 20 din. vsaka nadallnia beseda 2 din GOSPODIČNA let. rim. kat., zelo ugledna in solidna, s čisto preteklost-io. dobra gospodinja. Dota v gotovini in nepremičninah ca-dih 100:000— Poročila bi dobrega in uglednega človeka. Informacjie pošilja proti nakazilu din 10 — v znamkan »FIDES«, Zagreb, Vla^ka^&fi. PROFESOR 38 let, rim. kat., zelo soliden in dobrodušen. Mesečna plača din 2-350.—. Poročil bi gospodično ali vdovo iz boljše hiše. Ponudbe in Informacije rvošilja proti prednakazilu din 10 v znamkah »FIDES«, Zagreb. Vlaška 66 21618-19 3 mlade GOSPODIČNE žele spoznati tri starejše, boljše gospode. Ponudbe pod »Resnost« na ogl. odd »Večernika«. 21636-19 MOŽITVE: Gospodična, 25 let. rim. kat, dota din 45.000. — Gospodična, 19 let. rim. kat., dota din 90-000. — Gospodična, 21 let, dota din 250.000 — Vdova, 40 let. dota din 350.000. — Velika izbira ostalih: deklet, vdov, upokojenk, ločenk. Informacije pošilja proti pred-riakazilu din 10— v znamkah »FIDES«, Zagreb. Vlaška 66. 21619-19 ZDRAVNIK 37 let star. židovske vere, mesečni dohodek 3000 din, iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, .Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10 —. 21667-19 POMORSKI KAPETAN 35 let star, s premoženjem v gotovini din 100.000-— in mesečno plačo din 3.300—, iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.—. 21665-19 LEKARNAR 44 let star, z lastno lekarno v vrednosti 800.000 din in mesečnim dohodkom 5 do 10 tisoč din. iščem zakonsko družico. Navodila • daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.—. 21668-19 GOSPODIČNA 39 let stara, z nekaj gotovine, želi poročiti resnega gospoda v stalni službi, vdovca do 50 let Ponudbe pod »Skromna« na ogl. odd. »V>e-černika« 21639-19 ŽENITBE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo najvestneje. uspešno in strogo diskretno Prvovrstne obi-teljske zveze. Velika izbira odličnih partij obeh spolov. Informativne prospetke pošiljamo proti prednakazilu din 10— v znamkah diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 21683-19 Iščem osamljeno, starejšo GOSPO sočutnega srca. Dopise na ogl. odd. »Večernika« v Mariboru pod značko »Blaga duša«. 21633-19 TRGOVSKI POMOČNIK Slovenec 32 let, neoženjen, soliden, inteligenten, popolnoma zdrav, prvovrsten strokovnjak- ima prihranke v go-gotovini, sc želi priženiti v trgovsko ali kako drugo podjetje. Informacije dajemo reS-nitn interesentom: »REZOR«. Zagreb, pošta 3. 21685-19 VDOVA 51 let stara, s premoženjem 11,000-000 din, iščem zakonskega druga Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 21669-19 MODISTKA 28 let stara, dota v gotovini 50.000 din, iščem trgovca, obrtnika ali slično Navodila daie »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.-.____________21670-19 MESTNI URADNIK 37 let, rim. kat-, samski, mesečna plača din 2.750.—, zdru žena s pokojnino, uslužben v Zagrebu, strogo solideji, bi poročil goSpdično z dežele ali iz mesta, informacije uošilja proti nakazilu din 10— v znamkah »FIDES«. Zagreb, Vlaška 66. 21616-19 /cREME .vmHnj.mmcr Dobite v vsaki strokovni trgovini. VDOVA PO TRGOVCU 50 let, rim.-kat., Slovenka, lepe zunanjosti, zelo inteligentna, mladostne zunanjosti, popolnoma sama brez otrok, žeji poročiti odličnega gospoda finih manir in zagotovljene eksistence Gospa ima imetje 500-000 din. Informacije: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 21686-19 TRGOVSKI AKADEMIK posredovalni uradnik velikega zagrebškega industrijskega podjetja, 37 let, rim.-kat., neoženjen z mesečnim dohod hom 5000 din, želi poročiti dobro situirano gospodično, Slovenko, simpatične zunanjosti. Informacije daje: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 21687-19 BOLJŠI OBRTNIK ki bo razširil obrat še v tr govino, bi rad spoznal pri kupno, pošteno gospodično do 30 let staro v svrho že-nidbe Samo resne ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Lepa bodočnost«. 21695-19 HILDA! Zakai niste prišla? Sporočite tudi naslov, diskrecija zajamčena. Šifra ista. Danes čakam istotam Mogoče tudi jutri 21698-19 Večji posestnik v bližini Maribora želi mlado GOSPODINJO s premoženjem. Douisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Vinograd 36«. 21585-19 GOSPODIČNA 25 let stara, dota v gotovini 100.000 din, iščem zakonskega druga. Navodila,daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu din 10.—. 21666-19 Skrbi t Grafolog F. T. Karmah, sprejema obiske v 'lariboru, rlotel Zamorc skoz celi dan. ELEGANTEN GOSPOD -DOKTOR KEMIJE Zagrebčan, rim.-kat., 40 let, neoženjen, fine zunanjosti, popolnoma zdrav, v najboljših kondicijah, želi poročiti simpatično, dobro situirano gospodično ali se priženiti v industrijsko podjetje Informacije daje: »REZOR«, Zagreb, pošta 3- 21684-19 GLASBILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Radi selitve prodam črn PIANINO krasen glas Aškerčeva 16. 21624-20 RADIO APARAT naprodaj. Maribor, Vetrinjska ul- 13, 21586-20 Kratek STINGL GLASOVIR naprodaj. Posredovalci izključeni. NaSlov v ogl. odd. »Večernika« 21600-20 Nov RADIO se po ugodni ceni proda. Krpanova ul. 29, Studenci. 21552-20 POUK do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din NEMŠKI POUK po lahki in hitri metodi in zanesljiv ter trgovska korespondenca. Vprašati Koroška c. 21-1. ' 21655-21 VOZILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din AVTO znamke »Magirus-Diesel«, 5-tonski, v zelo dobrem stanju, prodam- Naslov v ogl. odd. »Večernika« 21579-22 Prodam močne, ročne SANKE uporabne tudi za mesarja, za 250 din- Cvetlična ulica 23. 21656-22 Poceni prodam MOTORNO KOLO znamke N S. U. 500 ccm Ulica kneza Koclia 3 a, kleparstvo. 21610-22 Prodajo se 4 PSIČKI pravi svileni p‘inči, po 3 mesece stari. Vprašati Peitler, Dvorakova 10-11 217X>2-24 RAZNO do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po najvišiih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko, Maribor. Aleksandrova cesta 13. 20774-28 POMIJE oddam mesečno za 50 din. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 21634-28 Poceni naprodaj 4 sedežni FIAT AVTO Meliska c. 31. Krivec- 21582-22 PRIDELKI do 20 bese*?* 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam PESO po zelo ugodni ceni Naslov se izve v ogl. odd. »Večerni* ka«. 21651-23 Prodam lep1 črn, moški PLAŠČ Mlinerič. Koroška cesta 47 a. 21629-28 Kupujem volnene in krojaške ODPADKE iopice itd. R. Višnjevec Florjanska 37, Ljubljana. 21620-28 JAVNA SODNA DRAŽBA PREMIČNIN (starih preprog. porcelana i. t. d ) v nekem konkurzu se vrši dne 7 januarja ob 14. uri v odvetniški pisarni v I. nadstropju palače Hranilnice dravske banovine v Mariboru 21660-28 ŽIVALI do 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda 1 din Plemenski ŽIGOSAN ŽREBEC 32 mescev star. po 22 Bril-lant de Bas-Oha, mati, po orig belg. Aris. 172-204.24 cm, za pleme naprodaj v Mihovcih 25. Velika Nedelja. 21436-24 Lepo jahalno KOBILO prodam. Naslov v ogl. odd-»Večernika« 21588-24 KANARČKI Harcerji, dobri pevci, in samice za valenie poceni naprodaj. Taborska 12, pritličje ■desno. 21602-24 BILARD popolnoma nov, najnoveiše tipe. se da dobro idoči gostilni na' ugodne procente. Vpra-šati pri J. Pučko. Maribor, Tržaška cesta 57. 21658-28 POROKE! SLIKA NEVESTE prvovrstno In poceni Foto Kieser nasproti Grajskega ki"a. 21356-28 Ob nepričakovanem novoletnem darilu se ZAHVALJUJEMO g Rudolfu Kompari in mu želimo obilo sreče v tem letu. — Pomočniki. 21679-28 Zlato In srebro, brilijante, zastav-ljalne listke išče nujno za nakup RUjgeilevsin, Maribor, Gosposka 15 ZAHVALA Za nebrojne ustmene in pismene izraze iskrenega sbčustvova nja, ki smo jih prejeli ob bri-dki izgubi našega nenadomestljivega soproga, papana, strica in svaka, gospoda ILICHA EMANA slaščičarja in hišnega posestnika se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo mestni občini mariborski, Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Sokolski župi celjski in mariborski s 5 prapori in fanfarami ter številnemu članstvu v krojih in civilu, Slovenskemu trgovskemu društvu, Stovenskemu obrtnemu društvu, Združenju slaščičarjev, češkemu klubu, pevskemu društvu »Jadran« za ganljive žalostinke ter ostalim društvom in korporacijam. Zahvaljujemo se nadalje gg. govornikom Bufcšu, Smertniku, Fornazariču in Grahorju za globoko občutene govore, vsem darovalcem vencev, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Maribor, 4. januarja 1941. Vdova Matilda, sinova Milovan in Bojan in ostati žalujoč) sorodniki. damskih modnih cevliev. — Izredno nizka €ena samo dokler traia zaloga /i Računski stroji Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 3, Tel. 26-42 Continental rrodaia v Mariboru Hattoieka PRI ŽIVČNI SLABOSTI SCHMEIPER preglednost to Ž n o s t enostavnosti zanesljivosti in cenenosti ia siMva Jurčičeva t ZACPES, N1KOLIČEVA poskusite Ofig ?«*oj »10 - mn Dob* M • vsaki KKttn ^ P* i«lj> polijemo httfatufu <**k>ctno Moški t Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pllnle HORMO-SEKS Dobivajo sc v vseh lekarnah. 30 pilul din 8-1, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahte^ vajte samo prave in ori3iiiaJne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja ; KR. DV. LEKARNA i'HI SV. AftEHOi Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VfS-VIt“. Zagreb, l.angov trs 3. m-'m. .» sm-35 na ugodne mesečne obroke IVAN LEOAT Maribor. Vetrinjska *i. 30 Lfiibliana PreSernova ni. 44 MARIBOR GregorgKeva 24 MODERNI VOZIČKI Steznike VERITA S GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLAD1SČE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut, Meljska cesta l Sa&a Radia . ' V:,‘ nff~ far Preciznost in kvaliteta : Mroi Sodobni aparat z najpopol- ' tiejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladišče Radio Bremec — Celie Zastopniki; Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje BOaOMIM DIVJAK Ulica kptza Kod/o • Kupujem stalno vseh vrst in vsako množino i>o din 10, kemično očiščeno din 14. Cehano in kemično očiščeno din 35> 45, 65. Belo in sivo kos) e oerje ln puh dobite najugodneje pri „LUNA“ Maribor samo Glavni trg 24 Vzorci brezplačno! Staro Železo, baker medenino, svinec, cink. star papir, čutile krojaške odrezke. tekstilne odbao-ke. erlaževino, ovčjo volno, rovejo dlako kuoule vedno do nai-vlSUb cenah Arbelter Dravska ul. 15. Te' 26-23. jabolk Rodilo za svinjo preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi riblo moko. našlo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznim I paket 8.—, 1 kg 25,— po pošti s povzetjem 15.-*-, ozir. 35.— din. Glavna zaloga: Lekarna dri Zamorcu« Maribor 3< Gosposka 13 po najvtljih cenah. Jo sipina Bolo sadje, zelenjava in deželni pridelki en gros - Maribor, koroška C. 20 na dvorišču. Najnižje cene Ceniki franko Najnoveiši modeli Vsakovrstne Modemi ilaseiji ta ples in petič edino na plottah Specijalna delavnica previ- Janje. mgmm popra- vljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pfljMn in diname za luč. Pr. Pattlnlii olektrooodietie, Ljubljana. Gosposvetska cesta 16* Teloton 23-71. papirja in tuni kupuje in plačuje po najviijih dnevnih conah 0. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Mnibot. PobreZje. Caaknjeva It Nakupovalni ca Kopaliilut ul. Telefon 37-43 otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri oinn »Mii »Mirit«: «aiae> * Heroin Zahtevajte brezplačne sezname želite oglaševati, pokličite telefon: za sigmranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd. Štampiljke i* gumija in kovin TISKOVNA v veliki izbiri in najugodneje nudi DRUŽBA Z O. Z.■— , , Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. led la in ureiuje AUUi.l ItlliMKAli v Mariboru. Tiska Mnriboriika tiskarna d. d., predstavnik SIANKU DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - liokoplsi *e oš mčujo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleton uredništvu itev 25-67 la uprave štev. 2S-07. — Poštni čekovui račun itev 11 409.