- Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
V
Minina listu:
„STRAŽA“
uhaja r ponđeijek., sredo io petek popoldne.
Rokopisi se ae vraćaja
Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11 -—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo,
Celo Leto		12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesećso .......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozmi -nilib velik popust
Št. 108.
Maribor, dne 18. septembra 1912.
Letnik IV.
Novi viharji na Ogrskem.
Včeraj se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora, so vzbruhnili na Ogrskem zopet novi viharji. Krvoločna in neizprosna parlamentarna vojska, ki je bila dne 27. junija prekinjena, je včeraj zaidivjala z novo, nevkrotljivo silo: ( počitnice niso prinesle sprave in miru. Kamen d|viire ■— bram-bna predloga — je sicer odstranjen in se ne da na tej postavi, fci je težke parlamentarne, boje na Ogrskem povzročila, nič več spreminjati. /Opozicija se je bila tuf’ä vdala, v to usodo in pri spravnih pogajanjih se je skušalo samo doseči formulo, po kateri naj hi dobila z brahijalno fello poražena opozicija primerno zadoščenje. Ker je pa opozicija izjavila, da se ne spušča v pogajanja, dokler sta grof Tisza, in pl. Lukacs na svojih mestih, je vlada hladnokrvno šla preko zahtev »pozicije na dnevni red. Kocka je padla, lok se je napel na obeh stnajneh do skrajnosti. Stvarni razlogi so stopili v ozadje in gonilna sila obeh taborov; je postali osebni (moment, ki je pa še mnogo nespravljivejši. In prišla 'je, kajr je moralo priti. Včeraj sta si stopila v neizprosnem srdu, pripravljena na vse, nasproti oba ‘tabora in prišlo je do hujših bojev, toajkor so bili oni'! iz zajdnjih spomladanskih in prvih poletnih mesecev. !Na Ogrskem je sedaj vsaka, razsodnost pogažena v tla jn besedo ima samo še brutalna tooč. Policijski najdinšpektor Pavlik je nla Ogrskem zopet prva in odločilna ustavna oseba,. Ogrski parlament ni več nikaka ustavna korporacija, temveč torišče, na katerem neomejeno razsajajo najnižje osebne strasti, dokler gospod 'Pfavlik ne da primernih navodil svojim policajem. Iz najvišjega ustajvodajjnega, zastopa;, kjer je vljaidala najpopolnejša državljanska svobodja ' in 1 nedotakljiva po-stavnost, se je razvila špelunka, 'v kateri gospoduje brajhijalna sila in daje postave — policaj. V sramoto j,e ta parlament ogrski državni pol ({vici, v sramoto je že (celi monarhiji, 'Da izgine in da prostor drugemu, je neobhodfna, nujna potreba.
Krivda leži 1 pa obeh straneh. (Zakrivila je le razmere vladna večina, ki je brez pomisleka potlačila v blato vse principe parlamentarizma in se sedaj z bolestno krčevitostjo 1 drži državnega i krmila, zakrivila jih je opozicija, ki je hotela z gla/vo skozi
zid in je na račun državnih potrebščin hotela nar praviti svoj strankarski kšeft. Simpatična in prikupna ni nobena obeh strank. Sebična pohlepnost po vladi, korumpirano klikarstvo, ■ (inegalomanična ma-žarska ošabnost, krivična1 junkprska konservativnost, ki noče priznati ljudstvu nikakih prajvic ali pa hinavski demokratizem, v ki izigrava ljudske pravice v samopašne namene, to so značilni in gonilni momenti skoroda vseh mažaerskih politikov;, 'zato ne mo-1 remo simpatizirati z nikomur. Ce leži Ogrski parlamentarizem razbit na tleh in je v zasmeh celi civilizirani Evropi, so to zakrivili ogrski oligarhični mogotci 'sami. ■ (Poglejte zgodovino zadnjega; desetletja. Vsi ti Tisze, Hedjervaryi, Kossutiri, Justhi, Andnas-syi, Lukacsi, Apponyi in drugi so bili že na krmilu, so imeli moč v rokah, storili pa niso nič za celokupnost. (Ljudstvo t je bilo vsem tem'1 sž^no misera plebs, na račun katerega so živeli jp, skrbeli za lastno dobrobit. Brezsrčen egoizem, oprt, na žulje sto-tisočev, (izkoriščajoč potne srage t ogrskih narodov, je aliai in omega v programih vseh,1 'teh mož.
KdOr je res prijatelj ogrskih ljudstev in kjdor hoče res sainirati te razmero, ki slabe ugled cele mo-i narhije in bi znale postati usodepolne zlasti sedaj, ko !na Balkanu tako sumljivo vre, bo priznal, da je samo ena možnost spraviti zmede v red: ljudstvo naj pride do besede. Sedanji, iz, propadajočih aristokr,altov in framasonskih buržoazijcev, med kajterimi ima židovstvo silen vpliv, obstoječi režim prora pasti. 0-grskimj ljuöStvüm dajte pravično 1 splošno in enako volilno prajvico in ogrsko ustavno življenje bo dobilo nove; oblike, bò rodilo zopet novih sadov! Dokler se pa to ne zgodi, bo ogrsko politično življenje stalo v znamenju gospoda Pavlika. Ce bi tudi znalo priti do zakrpanih premirij, ob koncu koncev bo stal vendar vedno — policaj.
* *
*
Dogodki v zbornici..
Kar se je splošno pričakovalo, se je zgodilo: Včerajšnja prva seja bgrske zbornice po počitnicah je bila zopet en sam velik škandal. Ž|e oh 9. uri dopoldne so se zbrali člani opozicije v zbornici, kjer so imeli posvetovanje glejcte taktike. Na predlog poslanca Zoltana Desyja so sklenili, da* nadaljujejo ob-
strukcijo z vsemi jim danimi sredstvi ; nato so se pa podali v sejno dvorano. 'ZlbornicaJ j je bila od vseh strani zastražena s policaji, I toda vojaštva in orožnikov tokrat še ni bilo, 'Opozicija je prišla polnoštevilno, le oboleli poslanec Julij pl. Justh je majnjkaJ. T/udi vladna stranka je poslala vso svoje Člane v zbornico, (Iz sejne dvorane so že poprej odstranili vse premakljive predmete, jkakor tintnike itd. Ob /411. uri je bila zbornica natlačeno polna. !Ko se je kmalu nato prikazal ministrski predsednik Lukacs, in zia njim zbornični predsednik Tiszaj j v zbornici, je nastal nepopisen ropot in hrušč. Opozicija, je kričala, ropotala z nogami, piskala na razna gočŽala in razsajala, da bi Človeka lahko, ogluš&lo. iTiudi jje o-pozicija Tiszo obkladala z najgršimi psovkami, med tem ko mn je večina burno ploskala. Tisza pa je o-staj hladen in miren ter ‘je med hrupom in ropotom mirno zapisoval imena razgrajajočih poslancev. In večkrat, do 12. ure, je poskušal preČitati neko listino, toda kakor hitro je izgovoril besedo, je vzbruh-nil krakal 's podvojeno 'silo, 'Ropot je trajal neprestano do poldruge ure popoldne. T(akrat je začel Tisza zopet nekaj čitati, toda vsled ropota ga ni, mogel nihče razumeti. Videlo se je samo premikanje ustnic, Ker peklenski 'šum in dirindaj, v teku katerega je prišlo večkrat do ostrih spopadov med posameznimi poslanci, ni hotel nič prenehati, je prekinil sejo do
2.	ure popoldne.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je nastal zopet isti hrušč, ki je trajal nepretrgoma do tretje ure popoldne. Tu je bila seja zopet prekinjena, a po otvoritvi se je pričela) prejšnja igra znova, tako da je ob \4. uri Tisza sejo zopet suspendiral.
Med* pavzo je pa prišel v zbornico višji policijski nadzornik Pawlik v spremstvu sto policistov. 0-pozicija je sklenila, da Se ustavi policiji s silo in se je postavila v sredi dvorane v tesno f sklenjen krog ter se je zabarikadirala s stoli stenografov in ministrov. (Policijskemu višjemu nadzorhiku ! je naznanila;, 'da ne zapusti zbornice in da se vkloni le samo sili. (Paiwlik je z voditelji opozicije, z grofom Apponyjem, Andrassyjem i in grofom Aladar Zichy-jem dolgo časai konferiral, da bi se opozicija brez upora uklonila policiji, a 'brezuspešno. Po večurnih pogajanjih, med katerimi je prišlo večkrat do spo-
FODLIŠTKK.
Fefa in Gašper«
(Napisal Januš Goleč.)
I.
Kedo pač ni poznal Maj đakove Fefe? Gotovo vsako radovedno Adamovo rebrq, od največje kmetice pa do zadnje kajžarce.
Bila je pač Maljdakova Fefa v naših hribih., kjer pi vasi in redne poštne zveze, nekaki remšniš-ki tednik, ki je zbiral novice tostran Radia in jih priobčeval onstran, ter narobe.
Stanovala aji avžala, po naše povedano, je naša Fefa na Breznem vrhu,1 drugi, za Kozjim vrhom najvažnejši postojanki viteza sv, 'Jurija na Remšniku. Pripeta je bila njena kajša; na precejšnjo strmino v smeri proti že .nemškemu Arvežu, vendar tako, da je sobo, v kateri je kraljevala, Fefa, zalivalo Še pristno remšnišlko brezovo olje; petelinovo petje in pa kokošje kokodakanje (v drugem delu ’ pa se je že razlegalo po nemški zemlji.
Fefa je bila samica v pravem pomenu besede, odkar jej je izdahnil brat Tlizlek, Skupino z bratom je bila podedovala po smrti starišev kajšo; toliko zemlje okrog bajte, kolikor je merila Fefina postava na dolgost in pa nad vse cvetočo obrt: razpečavanje kuretnine in jajc.
Marljivo sta hodila ljubeča se brat in sestra s košem, katerega zgornji del je bil prirejen za jajce, spodnji pa za kiuretnino, do hiš in bajt po Remšniku. (Vsajko soboto sta pa po ceni nakupljeno blago nosila preko Radia v nemški trg Ivnik.
Brat Tijzl je bil majhne, čokate postave in pa mirnega, molčečega značaja;; ravno nasprotno pa se-straj Fefa. Bila je dolga, da bi lahko zvezde obirala, krepke postave, mačje-sivih oči in odlikovala se je po daru zgovornosti. Nosila je vedno robec zavezan na tilniku, tako, da so bila dolga ušesa prosta, po hrb-
tu pa jo je vedno nabijal koš, ki je bil po vsebini še enkrat tolik, kakor bratov.
Hodila sta po kupčiji navadno skupno, eden za drugim po starosti: brat naprej1, sestra pa, za njim. Brž ko sta dospela do kake bajte ali hiše, je ITizlek lepo postavil koš na tla, si odmotal kozji rog in zatrobil svoj običajni: tri—di—dom!
Kmetice in biabure po poljih so dobro razumele ta klic in vsaka je z veseljem poskočila proti do-mu. Kupčija je bila kmalu sklenjena), kajti Fefa je vedno plačevala po stari ceni; nato se je pa začelo pri kosu kruha in kupici sadnega; mošta razkli^tianje novic, ali po katekizmu povedSano: opravljanje in pa obrekovanje.
Mladenič Tizlek je med tem ženskim opravilom mirno sedel v kakem1 (kotu, tolkel svoj kos kruha in bil d1o dobra prepričan, da je Bog ustvaril ženski jezik iz pasjega repa, ki tudi vecchio miga in seka na vse strani.
Gospodinje I so rade postregle Fefi, ker so se bale njenega blatnega; jezika, pa, tudi izvlekle so iz nje marsikatero sosefdiovo slabost.
Rako sta živela Tizlek in Fefa po cele dneve od kruha in mošta, še-le zvečer po povratku je pristavila sestra kak lonec k ognju. (Kupčija) je vspe-vala vedno, po leti in po zimi; le v slučaju prevelikega snega je jezikovni in denarni promet izostal za par mesecev,
Pribrila- pa je zima leta 1906, Mrzli kaplski veter je bril na vse pretege, da je šlo do mozga, snega pa vendar ni bilo. Suha zim|a pa je vsajka hujša nego snežena, to vemo predobro mi hribovci.
'Snega pač ni bilo, torej sta tudi ITizlek in Fefa hodila s košem za kruhom.
Tizlek je sicer večkrat renčjal in se branil na ledeno pot, izgovarjaje se s pretankim obuvajlom; pa mačji Fefin pogled ga je vselej prisilil na noge,*. Hodil in krevsal je revež tako dolgo, atokler se ga ni prijela, ozeblina ravno na nožnem palcu. Začelo mu je teči iz njega. Tleklo mu je tako dolgo, dokler mu
ni izteklo do dna in še isto zimo ga je zagrnil — kramp, ker za lopato je bila zemlja pretrda.
Fefa se je vsled bratove smrti oprala s solzami od znotraj in od zunaj, ga dala spodobno pokopati, pa se je nato tudi kmalu potolažila z izgovorom: je pač jedno telo manj na s(v;etu.
Kurja kupčija je šla v istem tiru naprej. Le v toliko je napredovala Fefa, dia, si je nabavila dvokolesni voziček. Nosila je še tudi z,::(naprej svojo robo v, košu na vrh Radia; tukaj, pa je imela v Kolarjevi šupi shranjen voziček in je na (tem vozila navzdol in po cesti do Ivnika. Kmalu se je privadila samoti in živela po vseh pravilih samskega stanu,
II,
Kakor že omenjeno, je bila- Majdakova kajša postavljena na, strmino in dälleö po vrhu ni imela nobenega soseda, je v jarku, tik ob Brezniškem potoku, |je kfajžaril mešetar Pelujnsekovi Gašper.
Kakor nobenega godca in mešetar ja;, tako tudi GaŠp rja ni bilo bogvekaj prida, Kupčija mu je šla tako dobro izpod rok, |da j» prišel z volov in krav na kozle in koštrune, katere je gonil s Slovenskega po nemških sejmih.	•
Vprežen je bil Gašper v zakonski jarem z nad vse skrbno Julo. Vzredila sta pet pridnih otrok, ki so pa vsi kot odrasli zapustili očetov krov in šli za boljšim kruhom, nego je kozlovska kupčija.
Gašper sicer ni bil zloben človek, le zalival je malo preveč svoje lažnjivo mešetarsko grlo z žgano pijačo in gospodariti ni znal. Nič, si ni vzel ' svojih nevspehov k srcu, ampak vedno je tolažil delavno Julo, rekoč:
„Kaj se boš toliko pehala? Lavtžanke sMa, preskrbela in toliko pa še že bode, da bo vsakdanji kruh pri kajŠi.“
Jula pa je le malo poslušala te moževe nasvete, delala brzno in bila pa že tudi izdelana, kakor rudarski konj.
(Dalje prih.)
padov med poslanci in policaji, |je ! konečno policija med najhujšim pretepom, suvanjem in ruvanjem med neznanskim krikom in ropotom iztirald in iznosila vse poslance opozicije iz zbornice. Do %9. uro zvečer so bili z brahijalno silo iztirani vsi poslanci in četrt ure pozneje je otvoril groi Tisza zopet sejo, v kateri je prosil za naknadno odobrenje svojih najno-ivejših brutalnih činov, kar se je tudi zgodilo. Večina je nato izročila 60 poslancev imunitetnemu odseku, ki bo v 24 urah poročal. |Nato se £je seja nadaljevala in se je v isti tudi precitalo cesarjevo lastnoročno pismo, fe katerim so sklicane delegacije. Najdaljni potek seje je bil nemoten. Seja, ki je trapala celih 12 ur in ki je [dosegla rekord v kravalih, hrupnosti ‘in nasilstvu, je bila ob 10. uri zvečer zaključena. Kot pikantna zanimivost bodi povedano, da se je neki policaj vprl, ko je dobil ukaz, naj prime enega poslanca, češ, da se on izvoljenega!, svobodnega poslanca ne dotakne. Seveda so upornega' policaja takoj odpeljali.
Evharistični kongres.
(Konec.)
V soboto je pa pričelo slavnostno četrto in sklepčno zborovanje že ob 11. uri predpoldne. Velikanski prostori Rotunde so bili natlačeno polni, navzočih je bilo do 30,000 oseb vseh narodov in ljudstev in vseh stanov. Popisati pogled! na to navdušeno nebrojno množico je vsako pero preokorno; pesnik bi moral biti, kdor bi znal opisati čute srca ob pogledu na/ to ogromno ljudsko zborovanje narodov. Kar je videl Dunaj ta da|n v Rotundi, tega Še ni'(vi--del nikdar poprej. Zunaj je neprestano deževalo, nebo so zakrivali temni oblaki in <v,endar je vladalo v srcih zborovalcev nepopisno navdušenje in svečano razpoloženje.
Cesarski dvor je bil skoraj polnoštevilno zastopan. IV ogromnem številu je bilo tudi Zastopano visoko plemstvo; navzočih je bilo devet kardinalov, mnogo nadškofov, Škofov in prelatov ! in celfa vrsta častnikov, generalov in drugih visojkih dostojanstvenikov, Ko sta končala oba slaivnostna govornika! grof Somssich iji p. Kiinzle svoja; govora, sta sledila zar hvalna gov/ora nadškofa iz Valencije1! in ' kardinala Amette iz Pariza, ki sta v vznešenih besedah izrazila zahvalo ( za veličastno slavlje Dunaju, (narodom AVstro-Oigrske f in osobito sivolasemu vladajrju-pro-tektorju. Tu je doseglo navdušenje vrhunec;. In ko je nastopil na govorniškem odru papežev legat kardinal van Rossum, ki je imel naj prsih pripet od cesarja mu poöteljen veliki križec sv. Stefana in je izrekel zahvalo za impozantno prireditev Dunaju, vsem narodom Avstro-Ogrske, visoki vladarski hiši in v prvi vrsti najvišjemu protektorju cesarju Francu Jožefu, je zadonela iz tisočev grl veličastna zahvalna, pesem in ko so potihnili zadnji glasovf, ) je po [ vsej Rotundi mogočno zadonela cesarska, pesem;: „Bog obvaruj . .	.
Ko se je poleglo za trenutek navdušenje, je govoril sklepčne besede predsednik mednarodnega- evharističnega komiteja, škof Heylen, pozivajoč množico, da moli .„peščeno Marijo“ za podelitev ugodnega vremena za prihodnji dan, ko se ima vršiti slovesna procesija. Z naznanilom, 'da se bo vršil prihodnji mednarodni evharistični kongres za leto 1918 med
24.	do 27. aprilom na otoku Malta, je bilo zaključeno slovesno zborovanje. ‘Na oder Še stopi enkrat, od vseh kakor oče spoštovani papežev legat, |da podeli blagoslov. Vsa; mnogoštevilna množica pade nji, kolena, kardinal razpne roke nad ljudstvom in prosi z mogočnim glasom blagoslova Najvišjega z besedami : „Benedica! vos omnipotens deus, pater et filius et spiritus sanctus!“
Vtis teoforičme procesije.
Vtis nedeljske teoforične procesije ' je 1 nepopisen. Vsi udeleženci so zadavljeni in ne najdejo besed, s ka/terimi bi opisali veličastje tega dneva. In tudi časopisje v vznešepih besedah opisuje procesijo^ ki (je zmagala vremenske neprijetnsti in privedla do triumfa sv, evharistijo Častečo katoliško cerkev. Ne samo katoliški listi, temveč tudi mnogi nasprotni priznavajo brez ovinkov, da je bila nedeljska evharistična procesija nekajj tako svečanosfcnegfe,, im-ponujočega in brezprimerno slovesnega, kikor Dunaj, kakor Avstrija kaj takega še sploh ni videla. Katoliška cerkev je slavila ta dan veličastno slavlje, ecclesia triumf ans je zmagonospo pokazala občudujočemu svetu svojo neizčrpljivo, vekovečno življenjsko silo in moč.
„Reichspost“ od pondeljka, piše:
„(Kdor je bil tako srečen;, Tda je včeraj videl Dupaj na lastne oči in bil priča nepopisno veličastnim prizorom, ta lahko reče, da/ ga je spremljala milost božja, Kaj enako vzvišenegia in veličastnega še ni videla Avstrija in tudi tako kmalu ne bo. Ostal bo ta dan v srcih stotisočereimnožice in tai bo oznanjala lepoto tega dne milijonom ip milijonom; prebivalcev širne in staroslavnef I monarhije Habsburžanov. Poklonili so se vsi narodi pod žezlom Habsburžanov sv. evharistiji. Ostal bo ta dogodek zapisan z zgodovinskimi črkami v naši povestnici in iz zgodovine narodov je neizbrisljiv. Vkljub tema, da je ves čas deževalo, kjaikpr bi se bilo nebo odprlo^ se je pa vendar vršila slavnostna procesija;, da se je vseeno tako veličastno razvila, ji daje Še tem večji sijaj, in tem slovesnejšo posvetitev. Thiüi najljutejši nasprot-no VmHn morrii toi «tntisnfieri množici, ki je v-
kljub neprestanemu deževja in skrajno neugodnemu in hladniemu vremenu vstr^jala, premočena do kože šest do sedem ur od ranega* jutra v najlepšem redu na svojem mestu, očitati, da jih je nagibala k tej-le vstrajnosti morda zijava radovednost. Kdor doprina-ša take osebne požrtvovalnosti* o njem se smelo trdi, da stori to iz najglobokejšega, iz poštenega verskega prepričanja.“
* *
*
Procesija se je vršila na željo c è s a r-
j e v o.
Dan procesije je napočil, težki in temni oblaki so viseli nad Dunajem. Pogled iz oken I ni nudil nade, da bi le za trenutek prodrli solnčni žarki te temne oblake. Dež je lil neprestano, na cestah in u-licah so stale velike mlake. IVlkljub temu je vladalo po vseh dunajskih ulicah in cestah že zarano prav živahno življenje in vrvenje. Vse se je oziralo proti zvoniku sv. Stefana, boječe pričakujoč, da se izobesijo bele zastave, kar bi bilo znamenje, da se procesija ne bo vršila. Toda belih zastav izza lin ni bilo in ljudstva je prihajalo na tisoče in tisoče iz vseh đelbv dvamilijonskega mesta. „Morda se bo vendar še vršila procesija, morda ne bo odpovedma,na, mogoče da se bo vreme spremenilo;“ so bile besede upajočega ; ljudstva. Toda zadnja tolažilna nacija se ni hotela izpolniti, (deževalo je neprestano do 11. ure, tako silno, kakor le malokedaj v letu.
Vkljub temu je prihajala množica v vrstah, brez presledka in v vrste je stopilo Še mnogo tisoč ljudi, so še-le z jutranjimi v,l|ald dospeli na Dunaj. In kmalu se je slišalo iz ust gospodov glavnega komiteja, se bo (vršila propesi j a na vsak način in da Jb hoče cesar sam udeležiti. )S tem je bilo rešene vprašanje, ali se procesija vrši ali ne! Cesarjeve besede: „Procesija se mora vršiti pa vsak način ! “ so izzvale v srcih stotišočere množice odmeve najglobokejše hvaležnosti,
, i Pri dunajskih Slovenc ih.
V soboto zvečer so se zbrali Slovenci iz domovine na vabilo dunajskih Slovencev k pozdra/vpemu večeru, Id ga jim je priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo „Straža;,“ Udeležba je bila ogromna. Prostori so bili natlačeno polni. Predsedoval je slavnostnemu večeru gospod Pukl. Nastopilo je več navduševalnih govornikov,, mefd njimi kranjski dež. glavar dr. Šušteršič. Po Alar j al je pomen evharistije kot združevalno sredstvo in naglašal njeno važnost za združenje Slovencev.
S I o v e n s ‘k j i oddelek' evharističnega kongresa.
Slovenskim, udeležnikom kongresa je bila otkazana frančiškanska* cerkev sredi mesta, blizu cerkve sv, Stefana, Cerkev, Že sama* po sebi krasna, je bila še z venci vsa preprežena, toda veliko -premajhna za tako ogromno število slovenskih udeležencev. Zjutraj so bile pontifikalne maše, zvečer p,a pete litanije. Petje je bilo ubrano in krasno, *da so ga tujci kar občudovali. Poleg cerkvenih shodov so pa imeli Slovenci še dva druga sestanka. Na* prvem sestanku, v Rokodelskem domu, katerega je vodil dr. Brejc, so govorili profesor Cizel iz Gorice,* za njim poslanec dr. Jankovič in dr, Lalvpenčič. Zborovanju sta prisostvovala škofa dr. 'Jeglič in dr, Karlin. Bilo je navzočih tudi več slovenskih državnih in deželnih* poslancev. Po končanem prvem zborovanju je bilo predavanje častitega gospoda T;ula s skiop-tičnimi slikami.
Drugo poztravno zborovanje nam je pa priredilo društvo „Straža*“ in govorimo o njem 1 na drugem mestu. Razun dr. Šušteršiča so govorili Še dr. M e d v e d, Gomilšek itd. Po sestanku, ki je pa trajal tri ure, se je slišal le en glas hvale.
Procesija Slovencev se je vršila nad vse vzorno lepo. Posebno pozornost so zbudili ! naši krppki mladeniči Grli iji pa slovenska dekleta 1 v I narodni noši v pečah in ,afvbah. Oči vseh so bile obrnjene na te lepe vrste slovenskih mladeničev in mladenk in vsi so jih občudovali,-
Nezgode pri delu.
Leta 1909 je bilo na Avstrijskem 129.186 obratnih nezgod (leta 1908 pa 128.435). Od teh je bilo pa 1252 (1207) s smrtnim izidom. 32.903 (34.014) nezgod je imelo za posledico trajno afi delno nezmožnost za pridobivanje in 95,031 (93.214) nezgod je bilo ozdravljenih ali pa oškdovanih na drugačen način, ha primer zato, ker se nezgoda ni priznala kot obratna nezgoda. Med tem, ko se je Število nezgod zvišalo za, 752, se je zmanjšalo število odškodnin za nezgode za 1111. Zadnje dejstvo izvira od tqd, ker postopajo pri priznanju rent vedilo strožje. Zavarovalnice zoper nezgode se vedno bolj otresajo delavcev, kaferim bi morale plačevati rente, ker zavzemajo že stališče, da se ustavi renla vsem onim delavcem, ki dobivajo po nezgodi isto mezdo, kakor pred nezgodo^ češ, da niso gospodarsko na slabšem. To stališče je seveda popolnoma napačno, ker jasno je, da dobi delavec s pohabljenimi rokami, če pride k novemu podjetniku, manjšo mezdo, kakor pa delavec z zdravimi rokami.
Odkar obstoja na Avstrijskem delavsko zavarovanje, je bilo ranjenih na bojjišču industrije že 1,502.852 delavcev in delavk, 18.413 od teh je umrlo, 416.410 je bilo težko ranjenih ip 1,068.019 je bilo lah-ko ranjenih.
1,1 . ........1	... ..... "	‘ r: «...iM.	»I
Leta 1909 je bilo priznanih 14.1825 trajnih rent, in sicer ne le vsled nezgod v tem letu, temveč tudi vsled nezgod iz prejšnjih let, kalterim Iso še-le naknadno priznali rente.
Vsega, skupaj je uživalo leta 1909 112.012 oseb tratino rento, leta 1908 pa 104.974. Te osebe so 'dobivale na leto 22,053.913 K, za,2,000.000 K več' kakor leta 1908. Gd onih, ki so dobivali trajne rente, ^ je bilo 88.265 oseb popolnoma ali pa deloma nesposobnih za delo, druge so zaostali po smrtno ponesrečenih,, in sicer je 10.179 vdov, 12.619 otrok in 949 as-cendentov, to je starišev 1 ali starih starišev r ponesrečencev. Poročilo pripominja, da je-, ženski spol v znatno manjšem številu udeležen pri nezgodah, nego moški.
Politični pregled.
Občinske volitve v Gradcu.
Včeraj so se vršile v Gradcu občinske volitve iz tretjega razreda. Boj je bil izredno hud in vroč, kakor ga Gradec še ni videl. Kakor znano, so se meščanske stranke združile*, (da bi iztrgale socialni demokraciji tretji razred. ‘Socialni demokrati so nar peli seveda vse sile, Ida bi vzdržali skupen naval. Natančen izid 'še ni znan. Ker je bila udeležba pri volitvah ogromna, se je glasovanje precej zavleklo in s tern cel volilni akt. Ob 12. uri ponoči rezultat še ni bil znan. Olafe i se samo s precejšnjo gotovostjo, da so zmagali Socialni demokrati z neznatnimi večinami z vsemi 16 kandidati. N,a socialnootfemokratično listo je odpadlo baje okrog 2700 glasov, : na združeno meščansko nad 2500.
E položaju.
Predstojništvo krščansko-socialne zveze je i-melo dne 16. t. m. sejo, v kateri je soglia(sno dalo izr raza prepričanju, da nima stranka z ozirom na iz-premembe v ministrstvih povoda opustiti svojega stališča, da pa tudi priznava, 'da so te izpremembe v vladi zelo važne, zlasti z ozirom na 'parlamentarno situacijo stranke.
Delegacije-
Avstrijska delegacija ima svojo prvo plenarno sejo dne 24. t. m. popoldne. [Tla dan bo delegacija tudi sprejeta od cesarja.
Kranjsko.
Kakor znano, je kranjski "deželni zbor razveljavil izvolitev ljubljanskih deželnih poslancev prof. Reisnerjai in Adolfa Ribnikarja. V kratkem sie bodo vršile nadomestne volitve. Liberalci kandidirajo zopet Reisnerja in Ribnikarja, Nemci so postavili kandidatom dr. Ege rja in Pammerja;. S. L. S. še ni proglasila kandidatur.
Nemško-češki spori.
Na skupnem zborovanju čeških in nemških u-čiteljev v Pragi se je sprejela soglasno resolucija za
pravični narodnostni sporazum med Cehi in Nemci.
*
Včeraj popoldne je imela Češka narodno-politi-čna komisija sejo. S tem so se pogajanja zopet pričela.	:>
Amerika.
Iz Washingtonai poročajo:
V slučaju vojne Amerika lahko mobilizira — 20,473.684 vojačkov, kar se izprev(idi iz ( zadnjega ljudskega Štetja. V Ameriki je namreč toliko moških med starostjo 18 do 44 let, ki se smejo v potrebi poklicati k vojakom. Beta 4900 je pa Amerika imela samo 16,182.202 moža na razpolago za morebitno vojno.
Raznoterosti.
Slomšekova slavnost na Ponikvi ob južni žel. v četrtek dne 26. t. m. (Po naročila njih ekscelence kneza in škofa se vrši cerkvena slavhost ob 501et-nici Slomšekove smrti za šmarsko dekanijo na Ponikvi. Sv. opravilo se začne Ob 9. uri. Po končanih obredih v cerkvi se bo odkrila spominska* plošča na mogočnem orehu, kjer so pred 100 leti nepozabni Anton Martin, kot 121etni deček, delali prvokrat javno skušnjo. Ob tej priliki nastopita gpv;ornik;a iz Ljubljane in Maribora. Sledi petje in deklamiranje Siom-šekovi.h pesmi in tamburanje. Častilci Slomšekovi od blizu in daleč, pridite slafvit1 najimenitnejšega * moža slovenske matere!
Smrtna kosa. V Gradcu je umrla gospa Beti Ploj, mati senatnega preeteednika in dvornega svetnika dr, Miroslava Ploja.
Kardinal van Rossum fee je 'odpeljal včeraj, dne 17, t. m. zvečer iz Dunaja z dvornim vlakom v Trident na Tirolsko, (kjer ostane eh dan in bo posvetil neko novo cerkev.
Spremembe pri južni, železnici. Prestavljeni so: aspirant Jurij Eberl iz Prevalj v Greifenburg; resident Franc Birnstingl iz Kufsteina v Slovensko Bistrico ; Karl Olbrich, pristaja, iz Slov. Bistrice v Kufstein; adjunkt Jožef Leitner iz Frohnleitena v Maribor glavni kolodvor ; IJanez Klega, pristav, iz Rimskih toplic v Franzensfeste; provizorični pristav Janez Sabatin iz Laškegai v Rimske toplice. — Za prometnega kontrolorja v Ljubljano je 'imenovan Em. Maloverh,
Strahove vidijo. Bismarck je vklesal za Nemce oni znani, ošabne samozavesti polni rek: ( i„!Wir Deutsche fürchten Gott, sonst niemand.- Pri vsaki L
priliki in nepriliki lahko ČujjeŠ, ka|co se sedaj Nemci in tudi naši nemškutarji s tem bahavim rekom postavljajo in ga, omamljeni po vspiehih, katere ‘je dosegel nemški narod v zajčki j ih desetletjih, ponajvljja-jo. Za Bismarcka je bil mogoče izrek opravičen, naši Nemci ga pa profanirajo, če ga izgovarjajo. Kajti naši Nemci tee ne boje nikogar, samo kapiar so v premoči,, kadar čutijo in imajo opore na vseh straneh, kadar lahko izvršujejo svoja nasiljia brez strahu, da jih doleti zasluženo plačilo. Ce pa čutijo, da vstaja proti njim krepka m zdrava moc naroda, ki so ga od nekdaj' tlačili, Če je trebla stopiti v bojno areno z enakim, poštenim orožjem, potem strahopetr no zbeže in v strahu kličejo na pomoč vse, kap jim lahko le nekoliko pomaga. Grajdec je po nemških zatrdilih najbolj nemško mesto. Ker je pa naše društveno življenje ta)m precej 'živahno in je med Slovenci zavel oživljajoč duh, je to že napolnilo nemške mogotce z bojaznijo: Slovencev se (boje. V’ svojem u-vodniku od dne 17. t. m., Sv f katerem ' povzdiguje „iTagespost“ svoj glas v svrho agitacije za občinske volitve, je ta strah jasno izražen. Za glavni razlog, iz katerega so se združile nemške meščanske stranke proti socialni demokraciji, navaja strabi pred — Slovenci: („Naše veselje' in naš ponos 5e, da je o-hranil Gradec svoj nemški značaj. In vendar, Če pogledamo bližje, ne manjka priojnega, ( razdiralnega dola slovanskih nasprotnikov, ki hočejo vdreti tudi v to trdnjavo nemštva.“ Zlato 'za božjo voljo vse, kar nemškega leze 1 in gre, ha boj proti socialdemokratom, da Gradec ne postalne — slovenski. Kakor kar-že,, bomo kmalu prišli tako daleč, 'da bodo graški Nemci alarmirali 'svoje junaške čete, Če bo par Slovencev kihnilo. To res niso nobeni junaki, temveč zajci.
Kaj pa to? Dia vidijo razne državne oblasti v zapostavljanju slovenščine eno najvažnejših ; svojih nalog, je stara, že neštetokrat pribita! resnica. Vsako številko našega lista bi lahko napolnili z najrazličnejšimi slučaji, ki govore o tem neobjektivnem ravnanju naših oblasti. Preseneti nas že nič več ne, ker povedo dejstva sama dovolj razločno, Ida ’ niso najrazličnejši uradi po Spodnjem Štajerskem in Koroškem nič drugega, kakor ekspoziture germanizacije. Zdi se pa, kakor da sega ponemčevalna tendenca tudi že dalje na Kranjsko. (V roke nam je prišel neki akt c. kr,, okrajnega glavarstva v Krškem. Čeprav je tiskovina dvojezična., Vendar je naslov pisan v — blažejni nemščini. V kakem jeziku je pisan dopis politične oblasti, mam ni znano, ker ga je naslovljenec neodprtega vrnil. Soditi po naslovu je pa skoro gotovo pisan v nemščini. Naj bo to že kakorkoli, škandal je brez dvoma*, da okrajno glavarstvo v Krškem sifafari okrog po svetu a nemškim dopisovanjem. Ali smo mi Slovenci res že povsod! brezpravni? Ali sme in mora res že vsak urad teptati pravice našega jezika v blato? Ali v človeku ne mora vskipeti kri, če vidi, kako ne zadostuje našim uradom, da zapostavljajo naš jezik tam kjer bivai kaka peščica Nemcev ali nemškutarjev, temveč da hočejo uvesti enako prakso tudi uradi,, ki poslujejo na; popolnoma; ; slovenskih tleh, kjer bi bilo treba iskati Nemca, z lučjo ob belem dnevu. Poslanci, zaropotajte, naše potrpežljivosti je tkonee ;
Nemška socialdemokracija ima; te dni svoj letni strankarski shod y znanem induštrijjtekem mestu Chemnitz na”Saškem. V nedeljo zvečer j©» bil pozdravni večer. V pondeljek so se pa pričele razprave, ki bodo trajale več dni. Razun socialdemokratov iz Nemčije so prihiteli na zborovanje tudi, socialdemokrati iz raznih drugih držav. jV imenu avstrijskih nemških socialdemokratov je pozdravil zbor poslanec Seitz. Tudi Češki centralisti so (poslali zastopnike. — Pri razpravi o strainkini taktiki bo prišlo gotovo do ostrih kontrovjerz med revizijonisti in marksisti. A brez dvoma bodo pa zmagali radikalni elementi, saj sta Chemnitz in Saško' sploh glavni trdnjavi' radikalcev.
Silno interesantno in duhovito hoče pisati — „JMJarodov“ mariborski dopisnik. 'Zja Slovenski Narod“ od sobote je zopet v potu svojega obraza 1 zve-rižil skupaj dolgo klobaso, ki pa j,e še za\ dober želodec mariborskih liberalcev neprebavljiva. Pri plitvosti duha in prirojeni neresnicoljubnosti, ki odlikuje tega liberalnega možakarja, seveda ne smemo pričakovati kaj novega, ampak samo pogrevanje že dar vno zavrnjenih stvari ali pa prestavo kakšnih že pred dalje časom v nemških listih priobčenih notic. Na lastnems zelniku ne zrase nič, razun kakih pik, pomiŠffjajev, klicajev in sličnih znamenj liberalne duševne revščine. 'O jerum, jerum, pa bi bilo toliko snovi, kakor kako razni lib. veljaki svoje otroke ne vzgajajo narodno, kako so mnogi liberalci ! Slovenci samo v Narodnem domu, drugod v javnosti se pa boje pokazaiti bajrvo itd.
Taki so „slovenski“ ! liberalci, W pondeljek zvečer smo imeli ! na družinskem večeru „Slovenske Straže“ v Mariboru v svoji sredi tudi pristnega, štajerskega, notabene slovenskega liberalca. Prišel je bil med nas nepovabljen učitelj na Planici pri Framu Skrbinšek. Meni nič, tebi nič je« ta liberalni gospod izzval prepir 'in razgalil med nami celo svojo, ne ravno prijetno liberalno notranjost. Žalil in neotesano robantil je tako, da smo se zgražali, Zlajsti moramo pribiti dvoje:	Prvič, (liberalni možakar je
težko žalil naše ljudstvo. Povspel se je do drzne trditve, da slovensko kmečko ljudstvo nima toliko vere, kakor je črnega za nohtom. Po trditvah tega li-
beralnega učitelja obstoja tedaj naše ljudstvo iz samih svetohlinskih hinavcev. (To žaljenje bodo naši ljudje že še krepko poplačali ne le Skrbinšteku, — temveč celi liberalni stranki. | 'Drugič, panodno-na-predni učitelj se ja bahal, da on bere in kupuje — „Štajerca“, ki mu ugaja, iTla izpovpd ni samo značilna za jSkrbinšeka, čigar liberalno narodnjaštvo spravlja v zelo čudno luč, temveč 1 za vse liberalne učitelje sploh. 'Strankarska zagrizenost je te ljudi dbvedla že tako daleč, da imajo svoje dopadenje nad glasilom vseh renegatov in neznačajnežev, nad nemr ško-naeionalnim trobilom slovenskih janičarjev!., [Kajn plovemo, kam jajdramo? Ali se slovenski liberalci, v prvi vrsti 'liberalni učitelji, res že tako globoko pogrezajo v blato? Kdor ima trohico narobne zavednosti, mora obrniti hrbet toliki politični propalosti.
Za „Slovensko Stražo“ je daroval gospod M. Harb v Mariboru, čez 3000 krasno urejenih obrabljenih znamk. Hvala mu prisrčna!
Štajersko.
Maribor. Evharističnega kongresa na Dunaju se je udeležila tudi soproga ' poštnega ( poduradnika Stranjšaka, stanujočega v Stolni 'ulici štev, 1, Na nesrečnici so se pokazali v nedeljo na Dunaju znaki slaboumnosti.
Sv. Križ pri Mariboru. iTjukajšnja podružnica „Slovenske Straže“ priredi v nedeljo, dne 22. i. m. po sv. miafši v bralni sobi v župnišču1) svoj letošlnji redni občni zbor. Razun običajnega odborovega poročila in volitve novega odbora je na dnevnem redu tudi važen in zanimiv poučen govor, K prav mnogoštevilni udeležbi najuljudneje vabi vse čljane i in pa sploh vse narodno-zavedne Križevčane, — Podružnični odbor.
Jurklošter. IVelečajstiti1 gospod župnik ( Karol Tribnik v Jurkloštru je obhajal pretečeni mesec 40-letnico, odkar je bil posvečen 1 v mašnika. (Zgradi njegovega 401etnega jubileja in zaradi njegovega neumornega delovanja je bil dne .17;,, t. m. pri javni seji občinskega odbora imenovan častnim občanom. 'Častitemu gospodu želimo še mnogo let srečnega službovanja pri nas. Čeravno je že 20 let tukaj pri nas, vendar je Še čil in čvrst ter imja tudi do revpih vedno usmiljeno srce. Bog mu naj povrne vse njegove dobrote in ves trud.
Strahovit umor. V bližini Judenburga na Zg. Štajerskem so naišli vsoboto dne 14. t. m. zjutraj ob
7.	uri grozovito razmesarjeno truplo nekega neznanca, Truplo je bilo brez glave), noge pa so bile tudi odrezane in položene na prsi. ITIruplo je bilo popolnoma brez krvi in tudi okrog njega niso bila tla čisto nič okrvavljen©.. Iz tega sklepajo, da je bil neznanec umorjen nekjé drugje in da so truplo prenesli potem semkaj. Roke so bile tudi popolnoma razrezane. Identitete neznanca Še niso mogli dognati. Za krivci ni nobenega sledu.
Št. Lovrenc nad Mariborom. Javne vpra%|n|je na sla (vno c. kr, mariborsko okrjajno glavarstvo in okrajni šolski svet. Dunajski dnevnik „[Ostdeutsche Rundschau“, kojega ljubezen, 'do Prusije je Avstrijcem dobro znaina, je dne 6. in 7. t. m. v štev. 235 in 236 objavil podlistek: „Bilder, àus einer deutschen Sprachinsel im Bachergebdrge“, ikojega vsebina je posebno v šjtevilki 236 )■ polna (kr a je vno-zg odo vinskih neresnic in zlobnih, celo blasfemičnih zabijanj, o Čemur se lahko slavna oblast prepriča pri trško-ob-činskem uradu v Št. Lovrencu nad Mariborom. Razen tega se pa1 v 'številki 236 tuđa očitno hujska, na odpad od katoliške cerkve ' in se kliče na pomoč — „deutsches Hinterland“ in „deutsche Hauptmacht“ v svrho zavzetja Adrije, „Gestade der Adria.“ Tiako pisarjenje vzbuja izdajalske protiavstrijske težnje in kali med državljani javni mir in red. In vendar ste se citirani številki „Ostdeutsche Rundschau“1 dne 8. t. m, pred polnočjo na veselici nemškega Ttur n vereina v trgu Št. Lovrenc nad, Mariborom prodajale in delile celo najvzočim šolarjem v navzočnosti nadučitelja Mihaela Moge in učitelja Jožefa Schatza. In drugo jutro že so šolarji časnike okoli nosili in kazali. Javno vprašamo teliavno c. kr. okrajno glavarstvo in okrajni šolski 'svet v Mariboru, je-li dovoljeno, da se v naivzočnosti in s pripuŠČenjem učiteljev šolarjem delijo hujskajoči časniki, kojih Vsebina žali verski in patrijotični čut ‘Vsakega! poltenega Avstrijca, zvestega podanika našega presvetlega cesarja Franca Jožefa L?
Celje. Kaznjenec Martin Ramšak je delal dne
16.	t. m. v 'Magdičevem (mlinu. (Po nesreči je padel pri vspenjači iz tretjega nadstropji na tla. Zlomil si je levo rioko. Zladobil je tudi poškodbe in praske na nosu. Poklicani zdravnik je odredil takojšnjo Krepelj at e v ponesrečenca v bolnišnico.
Šmarje pri Jelšah. !V Šmarju pri Jielšah bo v nedeljo dne 22. t. m, takoj po večernicah pri g. Habjajnu Slomšekova slavnost z govorom, petjem in deklamacijami.
Pišece. Tu se je v par boljših vinogradih že začela trgatev s portugizarjem. Kaplja bo dobra, le dokaj majo je bo, ker gre grozdje močno v škodo.
Rajhenburg. Vabimo na gospodarski shod, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. v dvorani nove kaplani je. Dnevni red: Skupna prodaja živine in pospeševanje živinoreje. Govori živinorejski instruktor gospod Mauchler iz Maribora. Kmetje, gospodinje, fantje in dekleta, udeležite se polnoštevilno tega važnega predavanja*!
Brežice. V Brežicah se prodajajo srečke za loterijo j,.(Slovenske Straže“ doslej v glavni trafiki ter v trgovini Iv, Vidmar.
Primorsko
Egiptovski podkralj v 'Trstu. V nedeljo, / dne v 15. t, mi- dopoldne je prispel v Trst z Lloydovim parnikom „Heluan“ egiptovski podkralj Abbas Hibni s princi Abdel Moneimom, Abdel Kadrom in 'J.usuf Kamatom ter mnogobrojnim spremstvom. (O polnoči se je odpeljal ; podkralj z delom svojega spremstva) v Benetke z Lloydovim parnikom, dočim je ostalo veliko spremstvo odpotovalo po državni železnici v Par riz, na Dunaj in v Milan. /Podkralj se v nekaterih dneh povrne v [Trst.
Smrtna kosa. V pondeljek dne 16. t. m. popoldne je umrl v Gorici šolski svetnik Štefan Križnič, vpokojen ravnatelj ženskega učiteljišča in elan gori-škega deželnega šolskega sveta.
Konec dijaške „veleizdajhiške zarote.“ Iz Z;a)d-ra poročajo: Končno je vendar-le prišlo do 'tega, da so napravili (konec oni komediji, ki so jo s- takim krikom iwbobnali po svetu kot velikansko veleizdaj-niško zaroto. 'Stvar je končala tako, kakor je bilo pač pričakovati. Stvar se je začela z najnatančnejšimi hišnimi preiskavami pri šolski mladini, da bi zasledili morda po kakih znakih zaroto, Veleizdajo. Zapirali' so dijake vsenavskriž. 'Zapirali so jih y preiskovalne zapore in jih tamkaj stiskajta dneve in tedne. Veliko dijakov je zaradi tega tudi moralo pretrpeti preostre kazni s strani šlolskih oblasti. Nekdaj jih je bito celo izključenih. Dva sta bila skoraj tri mesece v ječi. Dva zadrska dijaka, Filipič in Curin, sta bila še-le te dni izpuščena iz zaporov. Državno pravdništvo je odstopilo sedaj, ko je prej gnalo u-bogo nedolžno dijaštvo v zapore in nesrečo, od vsega nadaljnega postopian'ja proti Jveileizdajaftoemf, a odstopilo pa je zato, ker vsa večmesečna preiskava ni mogla dognati niti pičice na dijaštvu, ki bi govorila proti njim in ki bi jih obremenjevala. Seveda nastaja sedaj vprašanje, kdo bo povrnil dijakom to šk;bdo, ki so jo trpeli zaradi tega nesmiselnega preganjanja na podlagi podlih ! ovadb zagrebške 'pandurske svojati.
Vojska.
Mirovna’ p o g a j' ja n j a,
11 ali j an sko-t u rška mirovna pogafenja f so i bila zaključena in posredovalci so se odpeljali, da poročajo svojim vladam, ki bodo na podlagi njih poročil svojim oficijoznim posredovalcem naročile in poverile nalogo skleniti mir. Gre namreč Šle za) vprašanje suverenitete in je upati, da najdejo oficijozni posredovalci tudi v tem vprašanju sjporazumljenje. [V najkrajšem času ! se sestanejo1 oficijozni zastopniki na italijanskih tleh, Ako ravno bo že v prihodnjih dneh sklenjen mir, ga bodo zastopniki obeh vlad podpisali še-le po izvršenih' turških volitvah.
Iz Carigrada pa prihaja vest: Uradno se zatrjuje, da so bila neoficijelna mirovna pogajanja — brezvspešna.
Nevarnost vojske na Balkana
P r e d zi n a| k i bolgarsko-turške f	vojne.
Poročila pravijo: Od bolgarsko-turške meje poročajo o zbiranju i mnogoštevilnega vojaštva 'i Vsak vlak, ki pride iz Bolgarskega na* turško zemlijo, zasedejo turški vojaki in ga preiščejo. V vsakem vozu je tudi tajni agent. Potniki v rajonu jedrenske trdnjave ne smejo zapustiti vozov. Vsak dan zapirajo v turških mestih Bolgare.
Hmelj.
>■	Žatec, 12. sept.
Vi pretečeni poročilni dobi je bila; hmeljska kupčija jako živahna, a se je v poslednjih dneh nekoliko poslabšala. Vzrok temu utegne biti ta, da je deloma zmanjkalo hmeljskih vreč, dletoma ni bito zadosti železniških vagonov, kakor tudi pomanjkanje prostorov v skladiščih, kar je seveda mimogrede živar hno kupčijo precej oviralo. Ttudi pričetek judovskih praznikov (je pri tem nekako vplival. Na dah je bilo razpečanih 800 do 1000 bal/ himelja, po večinoma na račun nemške hmeljske trgovine j in nemških' pivovarn. Včeraj se je le 300 bal hmelja pokupilo, oziroma poprodalo, Cene so poskočile, posebno pri hmelju .boljše kakovosti. Znašale so: [112 do 115 K za hmelj manje kakovosti, 120 do 130 K za srednje, 130 do 148 (K za dobro srednje in 150 K za hmelj prima kakovosti per 50 kg. Razpoloženje je mirno.
Na deželi je bila hmeljska kupčija živahna in so pokupili zastopniki domačih' ( in inozemskih ^ pivovarn velike množine hmelja. Producenti ( so postali oprezni ter zahtevajo vjšje cene, katere so deloma tudi dosegli. Posebno veliko se poprašuje po hmelju prima kakovosti, ker ga ni posebno veliko. Cene so ste gibale med 112 do 130 K, za hmelj zelo slabe kakovosti so ponujali manj kot 100' JK. Več partij hmelja prima kakovosti se je poprodalo za ceno od 140 do 148 K per 50 kg.
V mnogih krajjih je že pokupljen ves hmelj in cenijo, da je že do sedaj na deželi pokupljenih 120 do 130.000 stotov hmelja.
Razgled po svetu.
V Rusiji živi Se 25 eseb, ki so se udeležile 1.1912 vojske proti Napoleonu I. Komisija, ki ji je naročeno, da dobi osebe, ki so se same udeležile vojske 1. 1912 proti
S" oleonu L, je dobila še 25 živih očividcev takratne o-francoske vojske. Med njimi je komisiji 10 oseb iz, povedalo svoje spomine. Kmet Juk, 110 let star, je nabiral po bitki pri Kulevu kroglje, neki drugi lOBletni kmet se je udeležil bitke pri Kliaspici, 1201etni kmet Akim se je udeležil štirih bitk, 1201etni kmet Tette se je udeležil zasledovanja Napoleona I.
Tožba Hofrichterjeve žene ua ločitev zakona, iz Sadna poročajo: Dne 11. t. m. se je vršil poslednji spravni poskus med Hofrichteijem in njegovo ženo. Adolf Hofriehter je pri tem izpremeuil svoje prvotno stališče ter privolil, da se loči zakon. Pred okrajnim sodiščem je bilo več sto ljudi zbranih. Oviraa je bil celo promet na cesti. Ko je sodnik vprašal Hofrichterja, ali dovoli, da se zakon sporazumno loči. je Hofriehter odgovoril: Piineipalno sem zato, toda le pod pogojem, da otrok obdrži moje ime ter ostane v stiku z mojo družino. Njegova žena je temu oporekala. Sodnik jo je opozoril na obljubo zvestobe, ki jo je dala pri poroki pred oltarjem, ter je vprašal, ali je na to pozabila. Hof-fichteijeva žena je odgovorila, tresoča se od razhurjenja : Nisem pozabila, toda jaz ne morem več ostati Hofrichterjeva žena. Tedaj je pa Hofriehter vzel iz žepa molitveno knjižico, ki mu jo je darovala njegova žena in na katero ji je prisegel, da je nedolžen. Pri tem prizoru je pa gospa Hofrichterjeva skoro omedlela in so jo morali s pomočjo zdrav nika odpeljati v stransko sobo. Razprava se je nadaljevala v njeni odsotnosti. Ko je bila razprava koočana, je Hofriehter prosil, da bi rad videl svojega otroka. Sodnik je pa izjavil, da ne more v tem oziru ničesar storiti. Sodni akt bodo odstopili sodišču v Linču, kjer je Hofrichterjeva žena vložila tožbo. Hofriehter slika v ječi oltarne slike, ki se prodajajo v Slavoniji in v balkanskih deželah.
Vsak naj nujno opozori svojega znanca in znanko na prvo veliko loterijo „Slovenske Straže“, ki nam nudi prekrasnih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Nagovorite mance in znanke, naj vam dajo denar za srečke (srečka samo 1 K!), nakar več srečk skupaj naročite pri pisarni „Slovenske Straže“ v Ljubljani! V vsakem kraju pridobite tudi prodajalne za srečke! Naj bi ne bilo slovenskega kraja, v katerem bi ne bilo več navdušenih agitatone in agitatorjev za prodajo srečk! Sveta domovinska stvar, kateri je posvečena loterija „Slovenske Straže“, nas kliče vse na požrtvovalno delo!
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje !	—-	----------
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Franc Pleteršek
Maribor, &*r ^afoSia Koroška ^ , ...Sa
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Dve gospodični
«e sprejmeta s celo preskrbo na etanovanjo. — Oglasi se naj pri trgovca Alojz Samenjak, Tegetthoffova ulica 57 v Mariboru. 195
Klad mesarski in selbarski
pomočnik
teli dobiti sedaj ali pozneje službo v Mariboru, o obeh strokah, dober prodajalec, prijaznega vedenja. — Naslov: J. Miklavčič, Gorinčlče p. Št. Jakob v Rožu. Kcroäko. 187
Diiaki se spremevo na
stanovanje in brano pri notarjevi vdovi Marija Koser, Gosposka ulica 50, II. uadst. nasproti gimnazije v Maribora.	194
XXXXXXXXXX
Le pristna s to le 6l|
c**5>
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zobe. I
Dobi se povsod. Steklenica 72 h.
ip«
4^ n t” Prevzamem vsa dela a “ Jf oekoracijske, slikarske in w pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc « Celju
Gospodska ulica 5.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Blumengasse in Quergasse
zavaruje 1. proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji nastop.
S2S2Ü? Rožni mlin! Msmfc
Zraven slike od mene iznajdeue mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodna ali motorno moč. — Prva a druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke ineden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlina. — V začetka si seveda ne zna vsak dobre moke-napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju.
- Spričevalo:
Bakovnik, 18. febr. 1912.
Cenjeni gospod!
Naznanim Yam, da sera iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gOBpod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Stefan Colarič, Bakovnik št. 6, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).
BMC* Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto
J= Pfeifer»
tovarna za poljedeljske in kmetijske strojem livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru na :::	Štajerskem.
444
„Slov. Straža" v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stražo v
LjubljanL	171
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti želo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transpomrharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
47
b|otel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta Š=SB it. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovca — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ‘THNU
Lojzka in Pepca Leon.
Pri nakupu „pravega Francka“ izvolite paziti na to - le varovalno ^ znamko.
Tovarna v Zagrebu.
sl im 122/24577
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck“.
Proizvod najboljših sirovin.
> Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
regMrovana zadruga z'neomejeno
Uradni dnevi
so: vsako sredo io vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—ure dopoldne. Yplaéuje In izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. nre dopoldne.
Uradni prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptnju.
Hranilne vloge
obrestuje se p« 4'/»V» od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene ©bresti se koneem junija ia decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestevanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob-Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice 564	|t. 118.060 in domači nabiralniki.
se dajejo na vknjižbo po 5—51/,,*/«, na vknjižbo in poroštvo po 51/,®/», na osebno poroštvo po 6®/«, na zastavo vrednostnih Ketin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.