ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV FEDERATION OF SLOVENIAN CLUÈÓ ifer •HI VLSTNIK Stasilo eia nov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir. - Naslov uprave Kluba: J53 Essex St., Pascoe Vale, Vic. - Telefon: FL 646ó - Za uredništvo odgovarja tajništvo Telefonske Številke: Patra Basilija -WM 8ll8; podpredsednika S. Spacapana.il/6i38 in tajnika J. Novaka 75-6378, Štev. 42. Leto IV. JULIJ 1959. SPOŠTOVANI BRALCI VESTUIKA! Upravnemu odboru SKM se je zdelo potrebno, da zopet napiše in razloži v^ CESTNIKU nekoliko o organizacijah za zdravniško in bolniško pomoč, ker vedno vee 'in vec naših ljudi prihaja v Australijo in se ti lahko zaenkrat samo potom slovenskega časopisja upoznajo z ukrepi, zakoni, pravicami in možnostmi, katere nudi Commonwealth ali razne organizacije; v našem primeru organizacije za zdravstveno ali bolniško zavarovanje. Spodnji članek pa gotovo ne bo škodil "starim", ker je le-ta izdan od Commonwealth Department of Health v Camberri in ni tako "Stara stvar." ( Opomba Uredništva) ORGANIZACIJE ZA ZDRAVNIŠKO IN BOLNIŠKO POMOČ. November, 1958« ( Tiskano v tiskarni Federativne vlade v Camberri) Zdravljenje in zdravniška pomoč v Australiji ponavadi ni bresplačno. Vsak posameznik je odgovoren za bolniške in zdravniške stroške. Zaradi tega obstojajo zdravniške in bolniške organizacije za katere je odgovorna Federativna vlada, katere vam pomagajo pri znižavanjm teh stroškov. Kod član takšne organizacije ima vsak posameznik možnost, da zavaruje sebe ali svojce s tem, da plačuje zelo skromen tedenski prispevek eni teh organizacij, Statere so registrirane pri Federativni vladi v te svrhe. In če ste član take orga-Miizacije imate ptravico do denarne pomoči s strani te organizacije v slučaju, da morate ali kdo od vaše družine plačati za zdravnika ali zdravljenje v bolnici. In ne samo to, da ta organizacija plača denarno pomoč po dogovoru s poedin-eem, temveč prispeva tudi Federativna vlada določen del denarne pomoči. Ako pa želite dobivati denarno pomoč v slučaju bolezni ali zdravljenja v bolnici od Federativne vlade kakor od strani organizacije da lažje zmanjšate bolniške stroške, potem se morate učlaniti pri taki organizaciji, katera je registrirana pri Federativnem ministrstvu za zdravje - Commonwealth Department of Health. Ni pa nujno, da se učlanite v takih organizacijah, katere so registrirane pri Ministrstvu za zdravje; razumljivo je potem, da nimate pravice do denarne pomoči, katero nudi Federativna vlada za zdravljenje v bolnici ali za zdravniške stroske, ker le-ta plača pomoč samo skozi organizacije katere so registrirane pri njej. Kako se učlanite. V Australiji obstoja več organizacij za zdravstveno pomoč in zavarovanje. Večina od teh organizacij je regestrirana pri Federativni vladi, in te ne plačajo samo svoj prispevek,, temveč tudi s strani Vlade. Torej, ce se učlanite pri organizaciji, katera ni. registrirana, potem dobite pomoč samo od te organizä.cije. Če se pa zavarujete pri registrirani organizaciji, v slučaju zdravniških ali bolniških stroškov dobite denarno pomoč od organizacije, posebej pa še od države. Tedenska članarina ali prispevek zavisi od tega, koliko želite prejeti v slučaju zdravljenja. Ponavadi samci plačaujejo manj kod družine, V nobenem primeru pa plačevanje ni veliko, Naprimer, družine,,uklučno z otroci že lahko dobe denarno pomoč za morebitne zdravniške stroške, če plačujejo dva šilinga na teden. Če naprimer samec plačuje tri penije na teden in družina šest penijev, bo denarna ponoc za zdravljenje v bolnici deset šilingov na dan; štiri šilinge od države in šest šilingov od organizacije. Tedenski prispevek devet penijev za samce in šiling sest penijev za družino, registrirana organizacija garantira za eno funto in osem šilingov dnevno, to je dvanajst šilingov drzafne pomoči in šestnajst šilingov od 1 - ( Nadaljevanje na strani 4) Obletnica Prešernove smrti = osmi februar = je postala praznik slovenske kulture. Na stodeseto obletnico, odkar je zvonček v Kranju na Gorenjskem naznanil smrt našega velikega pevca in so se v odmev zamajali ljubljanski zvonovi, je prav,, da spregovorimo o slovenski kulturi, V enem stoletju so namreč Prešernove ideje in načela in njegov zgled obrodili izredno bogate sadove, ki se nam jih v družbi drugih narodov ni treba sramovati, marveč lahko ponosno pokažemo nanje. . _ Majhen narod smo, ce se primerjamo z drugimi. Po številu, po gospodar- ski in politični-moči prav malo pomenimo. Našim sosedom se ni treba tresti pre£ nami. Nikogar ne ogrožamo, pa tudi nikomur ne želimo biti hlapci. Če nas je Stvarnik pozval v zgodovino, ne smemo bežati iz nje. Gotovo imamo tudi mi kaj povedati v tem starem, kulturnem osrčju Evrope. Tudi naš glas je potreben v zboru, tudi naša barva lepša mozaik narodov. Imamo svoje poslanstvo, tako kakor drugi majhni narodi s to poslanstvo je umetnisko-»kulturno, Prešernovo življenje in delo razodevata predvsem tri ideje, tri različne stopnje ljubezni s ljubezen do svobode, ljubezen do domovine, ljubezen do človeštva. Ni drugega pogoja za srečno in zadovoljno življenje na zemlji kot ljubezen do vzvišenih stvari. Ona je najrodovitnejšas prinaša mir, napredek in blaginjo. SVOBODOBJUBJEg vsa zgodovina je en sam boj med nasiljem in svobodo. Koliko krvi je preteklo za veliki cilj narodne in osebne svobodel Vsako nesvobodr^. ljudstvo čuti v podzavesti željo, da bi si samo kovalo postave in krojilo življer^e. Tedaj vstane iz njega borec meča ali borec besede. Slovenci smo dolgg, stoletja tujcu tlačanili, za njegove koristi krvaveli, njemu kopičili bogastvo. Besedo, ki smo jo prinesli izza Karpatov, pa smo ohranjali vsemu navkljub, Živela je v vsakdanjem pogovoru, v pesmi, v bajkah, v pregovorih; živela je iz roda v rod na vasi in na polju, v krčmi in v cerkvi, na sejmu in na romanju, Trubar, begunec na Nemškem, jo je prvi pie sal v knjigahg dal ji je novo življenje. Začela je namreč živeti tudi napisana. Bogatila se je v nabožnih knjigah, čistila se je tuje navlake, bolj in bolj je dehtela pt> prenovljeni pristnosti. Duhovniki in učitelji so jo poslušali iz ust zvestega ljudstva, jo zapisovali in zbirali, čutili so, da je ljudska govorica poglavitni izraz samoniklega narodnoga življenja, nosilka svobode, do katere ima vsak narod pravico. Vse to se je pripravljalo za tistega, ki je imel priti in kateremu je bilo usojeno, da*bo kot pesnik izpovedal svojo bolečino g svojo bolečino kot v njem samem zgoščeno bolečino vsega naroda, kateri ga je rodil. Prišel je Prešeren in je prinesel naši besedi poplemenitanjegiz vsakdanje pogovorne in 1judskoumetniŠke ter kasneje še versko in moralno poučne rabe se je vzdignila v izraz človeške izpovednosti. Slovenska beseda je postala posoda naših misli in čustevg Parnas Evrope in sveta je obogatel za nov glasi V Poezijah je Prešeren izpovedal sebe in hkrati ves naš narod, in vsi, ki so za njim peli o lepoti naše movine, o teh "nebesih pod Triglavom", o gorah in poljih in rekah in jezerih in gozdovih in morju, so samo nadaljevali njegovo delo. Vsi, ki so sanjali o svobodi in jo čakali in se nanjo pripravljali, so se hranili iz Prešerna, Vsi, ki so se zanjo bojevali in umirali ali pa si v njenem imenu nalagali na pleča križ begunstva, so bili duhovni dediči Prešernovi, dediči pesnika, ki je klical s Rabelne zatret in tiranel Prava sreča, prava umetnost, prava kultura s poroštvom nesmrtnosti v sebi lahko raste samo v duhovni svobodi in iz nje. Z velikim geslom svobode so se zasužnjena ljudstva otresla tujega jarma, se zedinjovala in se - če svobodi ni sledila nadutost,oblastnost in grabežljivost - uvrščala v složno družino narodov. RODOBJUBJE g Trubar je bil ves nežen, kadar mu je beseda nanesla na Slovence in^slovenščino, Vodnik je sanjal o Iliriji - novi Sloveniji, ki bo prstan Evrope, Prešeren pa je jokal hkrati z domovino spričo narodne nezavednosti svojih rojakov. Za njim je Gregorčič sej al kaplje svoje srčne krvi "po doleh in po bregeh", da bi iz nje zraslo cvetje domovinske ljubezni. Jenko, Stritar, MeŠko, Pinžgar,Cankar, Zupančič, Gradnik, Kosovel, Balantič - vsi ti in še mnogi drugi so ljubili, zdvajali, trpeli, jokali, tolažili, opevali, verovali g vsak po svojem značaju, na svoj način in skladno s svojim časom so izpovedovali svojo bol kot zgoščeno bol vsega svojega naroda. Našli so za svoje čustvo najlepšo besedo in so jo vsejali v srca svojih rojakov. Danes vidimo, kako raste ta beseda v Sloveniji in v zamejstvu - in kako je zaživela in noče umreti v Kanadi, v Združenih Državah, v Argentini, v Avstralijigpovsod tam živi, kjer ce jo znašla kopica Slovencev, ki sanjajo o prstanu Evrope, o deželi mod snežniki, morjem in panonsko nižino,No morejo je pozabiti,kakor Odisej ni pozabil revne -male,skope.gorate Itako.Pišejo o tujih deželah,o tujih ljudeh,o tujem življenju, toda s slovenskim srooraJ._n_s slovensko Ilsede. "Zemlja""kranjska", s katero' je jokal Prešeren,^ se je skrivnostno""'cazlirila*"/"'brezmejnostg duhovna Slovenija je povsod tam, kjer so Slov one i. , , . . . " . ' _---------------i Nadaljevanje m konec prihodnjič} - 2 - -"-'XtiieM JthJzrn^o 'Mcfmyl" <> 4- ^ ^ ^ ^ ^ £ * Na poti bi že moral biti v Južno Avstralijo: vse stvari sen že skoraj znosil v avto. Najprej v pristanišče na ladjo, potem pa na pot! Za »Vestnik» bom pa stipkal v Adelaidi,.. En- sam telefonski klic, pa so vsi načrti spremenjeni. Dr*Mihelčič mi je sporočil, da Pride "Aurelia" šele zvečer. To se pravi: čakaj na ladjo, pozdravi novodosle in jim pomagaj ori izkrcanju, od polnoči do jutra pa vozi proti viktorijski meji, da nadomestiš ure današnjega dneva. Ho ja, če drugače ne gre! Saj ni prvič! Popoldne Pa lahko porabim za te vrstice, da bo v Adelaidi ena skrb manj.t. Hura! * Naša melbournska slovenska skupina je dobila - čarodeja. Se čudno sliši, pa drži. Pred kratkim je dospel ned nas gospod PARMA, katerega ime je bilo že dolga leta znano po vsej ^domovini. Nastopal je po vseh slovenskih odrih ter zabaval ljudi s svojimi čarovnijami. Kakor mi je pravil j je imel prvo predstavo leta 1911*. Da je veliko na- ' dokazu3e dejstvo, d?, je imela njegova zadnja predstava v domovini številko -62hö. Na zadnji slovenski z •••brvi v Prahranu je pokazal rojakom nekaj svojih čarovnij, celotni program na M-o vidite na posebnem večeru, ki ga bo g. Parmi"" organ iz ir al Slovenski klub v soboto te 22.avgusta ob osmih zvečer v farni dvorani žurnije sv.Bri-gite, Nicholson Street, worth Fitzrcy (dvorana, kjer smo igrali igro "Stari, grehi"). JJfp^^^ieJno ob javljeno drugje. Mislim, da nikomur ne bo žal. Obenem pa s svojo udeležbo pomagamo rojaku, da se polagoma uveljavi ti di v novi deželi. Našemu "Čarovniku" pas Dobrodošli ir, obilo uspehov v Avstraliji! V" ^ščevali smo dne 5.julija v družini Stanka ludvik in Ane r.Barba v Burnley: sinku je ime EDVARD. Isti dan pa tudi v družini Ivana KOROŠA In Hermine r.Grebenšek: dociliso IVANA. DAVID je zajokal v družini Alojza JANŽEKOVEČA in. Elizabete r.Pernek v South Tarra: krščen je bil dne 11.julija.^Zdaj pa za spremembo punčka: MARGARETO MA- e dobila družinica Ignacija VALENCICA in Vide r. Maring iS v Alphinrtonu. Dne 12. julija smo jo nesli h krstu. - V Ascot Vale sm.o pa naredili kar enkrat za dvakrat: Dne 19.julija je bil krst ROBERTA GORDOMA in KAREN VERE, sinain hčerkice Jožeta MARINACI m Inge r.Bleckwehl. Sinko je starejši od sestrice in ne bo pevec (skozi vse obrede se je smejal), sestrica pa je napravila pri krstu izoit za operno pevko. Ho, zhs&j pa ne! - Čestitke vsem staršem in malčkom! * In Pari? Ene 27. junija sta si v North Balwynu podala roke Marija HTRARO iz Kaldira_in Peter TOFARDIN iz, Pauletincev (Hrv. ). Isti dan sta si v cerkvi sv.toto-r na v Alphmgt'onu obljubila zvestobo dva Notranjca: Polde BAJT je doma iz Unca, Ivana MEDI? pa iz begunjske župnije, v Hawthornu pa sta na isti datum postala mož in žena f-artin DODIG, po rodu Hrvat, in pa Katica GERIČ iz fare Črensovci. - Dne l.iulija poroka v St.Albanen: ženin, je dospel iz Adelaide, Ivan LUTAR; nevesta Angela DENjjA Pa dauere j z ladjo iz Evrope. Oba sta iz fare Tornisce. Tako je Prav: najprej P ' P f Pa,v skuPno življenje z božjim žegnom! Nekateri fantje kar pozabijo ^P! poroko, ko pride njihova nevesta, z njim le civilno poročena "bv proxy", '.SS dom,°yine- - Alojz POLES je dobil ženko v Albini I®ZGEC : dne t. julij a sta stopila „f ojLtar cerkve sv.Jožefa v Northcote. Oba sta doma iz fare Slivje. - Isti dan ax lek±a "Hoeem!" Alojz sels3 (iz fare Pregarje) in Teodora ČELIGOJ (iz fare Tr-no«),vn-anjo KOLAR (po rodu Hrvat) pa je dobil za ženko Marijo Magdaleno SANKA, doma iz Knezakra, Zadnji dve poroki sta bili pri sv. Jakobu v North Richmondu. Istega datuma Dele-.i slovenska poročna knjiga tudi poroko Marjana VIHTELIČA in Amalije HRVATIM, katerima je v Marijini cerkvi v Ascot Vale pri poročnih obredih zapel pevski zbor iriglav . - Dne 18 julija sta si v cerkvi sv.Janeza v East Melbourne obljubila zvestobo Edvm BEMBIC in. Marija Marcela BRATINAt župnija TSuška in župnija' Lokavec sta si podala roke. V stolnici sv.Patrika pa je TUŠKOV Ludvik iz St.Albansa sklenil zakon s Sarmo DITKS. Ludvik je bil rojen v Hrastniku, nevesta pa je iz Latvije. Dolge litanije imen, kajne? Vsem od prvega do zadnjega - obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti! * Eredi septembra bo v stolnici spet birma za Je eno Pomoč, poleg zgoraj omenjene za vse one, kateri so zav^ov«ni prH kakšni organizaciji za bolniško pomoč. Ta pomoč se sestoji od dvanajstih šilinačv aco je dojena oseba zavarovana na potìoS od najmanj šestnajst šilingov dnevno cd l^To/?6 ?r^zaciJ® za bolniško pomoč, če pa jo dotična oseba zavarovana naj- • manj od sest pn do -šestnajst šilingov je pa pomoč štiri šilinge dnevno. To še eno fe ZZ&l*LVr0i T imenu federativne vlade poleg svoje pomoči organizacija sa- .ft ^ 3me SaMO en0 ySoto' v kateri so vklucena tako državna pomoč kod pomoč s stralli organizacije za bolniško zavarovanje. + , fihce otežen, da se Učlani pri zdravniškem ali' bolniškem zavorovanju kateri koli organizaciji, ali če želi se lahko. -Za posameznosti se 1-hko obrnete Federativnem načelniku za zdravi© 1 Commonwealth Director of Health - v glavnem mestu drzave\ateri živite. ' nite n, vlL^t lnfoJraaci° ^ oslovih registriranih organizacij se obr- nite na Federativno Mmisurstvo za zdravje v glavnem mestu države v kateri živite, aa v ic ton jo s The Commonwealth Ditector of Health, Commonwealth Department. of Health, Commonwealth Offices., Spring Street, MELBOUBìT1? C 1 'i c /> L "eek. Oglašmo se zopet enkrat s parimi vrsticami iz Geelonga. Paš klub ie pretekli mesec^T.VI. ptiredil plesno zabavo, katera je biìa zelo dSro^-zaslug gre tu brezdvoma gospodu podpredsedniku društva ITem-1 firedil: m nJeg0T0 illativo: Gosp-d II eine c Je naj- " — in f' gre ™ Za Nemca raspolag^ysaki cas ^ g°Sp°d ^tijan ^toji na term Ö8el°^ je kupìl tudi med tem časom blok zemlje, na ka- Se zelo S ZaC;S^ kegljÌS5e in Pr03t0r za balinanje, saj S.lo venci Peli Parku Oh K ^ lgri* Blok Bmo v ^i^ni Tamson Ed. v -en 1 arku. Ob tej priliki se najtopleje zahvaljujemo članu Oeelonske-a ki— S fotS-i3 ' kav^naE je podaril ki J-Ä na lottnai 5, kateri so bili v vsoto za nakup zemljišča. Pa snorP1GeJC-T ^ Z za ^turno prireditev, ki bo dne 2?. august-* mu 3e b° Zel° PeSter b0d° rsoitacije, pesmi ii igra enodej^T^' Pa še drugič nekaj Pczdravlja vse Ivan MejaČ 4 Tajnik Slov. kluba ................... GESLOITG da je bilo čistega dobička zadnje zabave, dne 4. julija £ l<>3> kafasi so bili dani za odsek DOM in s tem zneskom pomaknili višino vereH darov za gradnjo Slov, kulturnega,- oentra- -k- e tevi Iki" 3000. Plesna zabava 4..7» je lepo uspela, tehnična izvedba je bila dobra imeli smo pa še neko posebnost, katero nismo še nikoli, namreč, ljudstvu je pokazal nekaj svojih "trikov" znani europski umetnik-carovnik g. Parma? celovečerni nastop bo pa imel dne 22. augusta v st. Brigid Church Hall, kaj več ctem .pa .bo na naslednji strani. In še podrobnosti finančnega poročila zabave 4» 7» FINANČNO POROČILO ZABAVE "PLESNA ZABAVA" Vstopninski darovi Jedača in pijače Cigareti v Najemnina za dvorano, mize idd. Godba Licenca, vabila in poštnina Dekoracija in drobnarija Stroški prevoza Uničeni inventar Breostala jedača, pijača, cigar Čisti dobiček Dohodki : J.40.I0.-116. 3. 3 1. 5. lo 4. - % 8. 3. 4 "2267 6.~5~ Izdatkis 59.18. 6 3. 4o 2 49« 6. -25. -. - 12.14. 6 4. 4. 9 3.15. - 103.„3^. 6 226._6j_ ji V Melboumu, 12., 7. 1959. Blagajniks VINKO MOLAN SKM je priredil v mesecu juliju izlet v.TEA, Zjutraj ob devetih 19. se je zbralo na starem zbirališču pred kino State za dva autobusa ljudi, Vreme je bilo za ta del letnega časa prekrasno, enako tudi razpoloženje izletnikov. Po dveurni vožnji sta se auto'busa ustavila v gozdu blizu Kinglake, kjer su as izletniki za dve uri sprostili v svojem elementu ••• naravi in svežem zraku. Po kosilu sta se aR to busa odpravila, skozi slikovito in lepo pokrajino do Tea in proti večeru po drugi strani nazaj domov. I/let sam je bil zanimiv in gotovo ni žal nikomur, da se ga je udeležil. Finančno poročiloslzlet v YEA - 19► 7. 1959. ~^iro3ki prevoza Strošli prevoza za tasi Vstppuina v nac. park Zbirka pri. igri v autobusu Loter i ja Jedača in pijača Cigareti Vrednost ostalega blaga Čisti dobiček Dohodki 2 52.I0. - 5. 2. 5 5. 9 17.I. 9. 8.- Izdatki s 56. -14. -lo. - 16.II.II I.I8. 4 ~ 7.~5~ % £ 83., 9.11 83,, 9.ii Melbourne 28. julija 19597 Blagajniki! VINKO $0LAN Obveščam vse Slovence v Gee-longu, da sem odprl krojaško delavnico, v kateri Vam nudim moške obleke, plašče, ženske kustume in plašče po meri in europski izdelavi po znižanih cenah. Delam iz svo jega in iz europe prinešenega materiala. Se priporočam! CMTRALL MARKET KYRIE STR. G E E L 0 N G. Ker se je že parkrat dogodilo, da so me ljudje bodisi stari ali novodo-Sli izpraševali kje je vsako prvo nedeljo v mesecu SLOVENSKA MiŠA sem sklenil, da v tem ko ti čiru VESTNIKA povem vsem ki še ne vedo, da je SLOVEN-ska maša v ST. LOUIS CHURCH, Stawell Str., BURN- LUÌ o Ur, <=//j e -v - ■• ^ prehrano črnih bednikov. Razpadajoče .De, gnijoča drobovina in zbirka vseh vrst tropskega sadja in sadnih ostankov. To je ležalo vsepovsod in na tisoče ornili in sivih vran se je spreletavalo nad tam organskim grobiščem, ki jim je nudilo ostanek Kak0 ifasno sem opazil, da ni skoraj nobene razlike med jatami črnih etic in trop,ami na pol golih- črncev, ki jih je bilo toliko, da so bili samim sebi v napoto. Ostudno umazanijo je delno je delno ublaževala mistična indijska pesem, prepolna. čustev in egzotičnoga okolja templjev, množice svečnikov in fakirjev, preds^ nikov sive davnine. Obkrožajo me tropi golili dečkov in d©klio, hi s solzami v širokih, belih očeh moledujejo za miloščino, za kar koli. G težavo se prebijam skozi gozd iztegnjenih roka, segam v žepe in sejem kratkotrajno srečo med ta bedna bitja. Lahkotno sem se olajšal za zveneči ostanek, ki. mi je raztegoval žepe. Zdi se mi, kod d . zopet- stojim pred Fontano di. Trevi in preko ramen me-novo iS e med zlate in srobr...; ribice, ki hlastajo za svetlika jočimi predmeti .^ariji-roga vides*. Takrat ec-»a jaz iskal srečo, danes pa se okoli mene v "prahu zvi ia-crne ribice , ki ihtavo grabijo rupi je. Toda Prikazen prihaja za prikaznijo in povraćam se nekaj let nazaj v preteklost, ko sem se v delirij tremensu vračal iz "Ria" proti domu in je vsak mrtvi preamet, ki sem jih srecaval, oživel v grozečo posast. Toda to je boleča stvarnost.. , . iilada lepa Ceylonka mi maha v pozdrav z golim koščenim streljem desnice, docim dlan levice že pleše okoli mene kod kobra ples milosti. Z desnico je zadavi3a novorojenca, črnega desetega brata, ki bi sicer umrl od gladu in odrezali so ji-morilsko roko. • ° . , . pred Edinim templjem leži fakir - živi okostnjak in se posipa po glavi m telesu sopranom, da tako dokaze predanost svojemu bozanétvu. Skoraj četrt metra dolgo povoženo podgano lepo v slogu obd.eluie.ta ogabna mačka m debelokljuna vrana. Trgovanje se odvija kar po pločnikih. Kupi dadja.zelenjave, rib ir ostalega, nad njimi roji zelenih muh. Prodajalke so kod posasti, bdeče nad svojim plenom Jcx se iz dneva v dan pretvarja v gnuanejse plantaže črvov. Spretni mladenič Sazsko-sava brkatega soma kar v prahu na ulici in podhranjeni domačini s koščenimi prsti-ujed sproti odnašajo krvave kose, " -, . . . Pred Pagodo, ki z neštetimi ekscentričnim! figurami kipi v nebo mi stole um xajiir razkriva s spretnostjo mladeniča vizuelne trike, ki presenečajo priso- . '-'b okroglem stebru sedi krotilec kač in s piskajočimi zvoki trebusaste piščalke izvebi iz- pletene kosare naocarko, ki zapleše ples smrti. «t.^1 i »r vT ?Upn0ti2ira11' 30 odPravim dalje. Nenadoma vsklije pred menoj kod S mladeniča, ograjen--, v svilenosšnje ogrinjalo, ki čudovito poudarja lepoto hren enenie *Ì?T J ^ ŽaIRetno0rae ociiizražajoče nepopisno milino in hrepenenje, so me skoraj podjarmile Iluzije je uničila njena samopredaja. Glas se mi j. zadrgnil nearje globoko v grlu in debeli pogled ji je zvabil smeh na sočne ( Nadaljevanje na straniS °3ö O O O <^7 ^ C? ^ P $2 .C? C? <2? S? V V In ta drobna nepoznana deklica mi je odvzela samoto,odstranila je težke"misli in prineslav to nedeljsko popoldne veselje in srečo. Ob sami misli na njo, je sonce ria nebu svetle je zasijalo, cvetlice na travniku so dvignile cvetove in njib vonj je rahlo drsel preko piarjave. Drevesa, grmovje, kamenje v grapi, prasketanje ognja in gosd, vse je prepeval o z vetrom in drobnimi priSki, pesem o sreči, katero sem do sedaj poznal le v samoti temne noči. W-Ì ic veo nisem sam, srcu je ležala njena podoba, čista in jasna, kakor modro nebo, ki se je tam v daljavi stikalo s sivimi, od sonca ožganimi hribi. Vsa moja daljna in bližnja preteklost, se je v tem trenutku pričela rušiti. lova, do sedaj neznana opojnost je rahlo drsela preko srca in kljub temu, da nikoli nisem verjel v resničnost in poštenost tega občutka, me je bilo strah. Počutil sem se bednega in nemočnega! Bila je tako blizu, pa vendar tako daleč.».. Beli žametni cvet planinke, ki visoko na sivi, razpokani skali Severne stene Triglava, razkazuje svojo lepoto in vabi drznega plezalca v nevarnost. Nahote se zazres v drobno, vitko stebelce, preko brstečih zelenih listovtti pogled potuje tja«"" do tumenih prasnikov in že premišljuješ, kako bi prišel do cveta. Previdno odložiš težko breme, ki te pritiska ob vroči pesek in kamenje, kod da ga ne bi hotel nikoli več naložiti na utrujena pleča. Kreneš z oske stezice, roke se trepetaje oprijemlje-jo krhkega skalovja; ubijajoča strmina se dviga pred teboj, tema globokega prepada pod teboj. "Kaj sedaj?" in mraz te spreleti po vsem telesu. Kako lep je planinski cvet na ozki policij le kratek vzpon in prsti se bodo oprijeli drobnega stebla. Dvigaš se, razdalja je vse manjša, steguješ desnico po cvetu, ko se odkruši skala pod nogami. lied peskom, prahom in kamenjem drsiš v globino, roke brezupno iščejo ^trdnega. predmeta. Bad samim prepadom, ob ozki stezi, se v poslednjem obupu opri-mešmalega, pretlikavega grma - nit življenja se odvija naprej! "Oh ti prelepi, nedosegljivi cvetj zakaj si tako daleč? Zakaj ubogi siromak ne more užiti trenutka tihe sreče ob tvoji beli lepoti?" pot se vleče dalje, moreča sopara leži v ozračju, s težkim bremenom na hrbtu m bres planinskega bisera tavaš, tavaš... le drobna slika in bežen spomin sta ostala v srcui Sonce je mirno plavalo proti zapadu in ob pogledu na jaso, podobno velikemuv mravljišču, je tudi mene prijela otročja razigranost. Zaželel sem si družbe, vese- t. le družbe mladosti! Hotel sem Čuti toplo božanje prešernega smeha, slovensko besedo, krik vroče mladosti in nerazumljive sile ljubezni, . Tam P°d visokimi drevesi eucalypta, ob dišeči mimozi sem izgubil srce. Z bljiznjega je nagajivo hreščala kookaburra, njen krohot, je kod iz napetega loka izstreljena puščica prebadal srce, "ne dvigaj se iz blata, v katerem se pogrezaš, ostani na dnu, ti uboga brez-pomembnosti Hotel si odtrgati prepovedani cvet ,a ni ti uspelo; nikoli se ne bodo tvoje skrite želje uresničile, kajti rojen si bil berač in siromak boš umrl?" - .oB Tedno J'e Brezobzirno odmeval turobni krohot svobodnega priča. V kratem se bodo iz daljave prikradle grozljive pošasti večernih senc in noč bo pregnala dnevno svetlobo, vse sanje in Selje, lepota življenja in radost bo utonila"v temi pnhodnjosti. Toda tja se bom povrnil, v tiste blagoslovljene kraje, kier se je moje srce trepetaje odprlo nezaslišnenu cMu - ljubezni. Tja se povrnem, vesele pesmi so tam, vroče in sočne. (/{/{////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Hadaljevanje s srani 7. ustnice. lahkotno kod srna je odbrzela dalje in že zatrepetala v objemu bradatega mornarja, Izrez svobodne ljubezni s pariških ulic zasenči kombinacija raskošja z revščino. Polne izložbe vsega, pred njimi speča trupla črnih izzetih bednikov. Padajoči mrak zastira ogledalo casa. Vtise sproti zaokrozujem v celoto in ko so nas črni mornarji zopet presadili na Or eon, sera bil sea-M-1 razočaran nad bednim živi ion jem milijonov, ki bedno ubijajo z življenjem. Kakšni kontrasti, kakšna nasprotja v odlomku časa! -8- Autobiografijo piše ZMAGOSLAV ZADRAVSKI ( Nadaljevanje ) laooxam w W y y q w v v v v Ženske vedno rade godrnajo, koliko imajo dela v gospodinjstvu. Samo kuhanje obeda jim vzame dve uri dragocenega casa. Prepričan sem pa, da je obed gotov v pol u-re, le ce si jim kam mudi. Piti zaprška ni prismojena. Co je pa meso še trdo, prepričujejo može, da s predolgim kuhanjem zgubi meso vse maščobe in redilnost. Isto je pri vojakih. V normalnih okoliščinah in v mirnem času traja vojaška izobrazba celih tri let, Med vojno smo pa morali v pičlih dveh mesecih vedeti vse o vojaških stvareh posebno o streljanju tako, da smo lahko izpolnili na fronti praznine katere so nastale med vrstami borcev. Pisem pa bil zadovoljen s tem, da bi stopil pred sovražnika v navadni vojaški obleki. Zato sem vložil prošnjo za vpis v vojno akademijo. Moji sošolci so dobili ze v teku štirinajstih dneh povoljno rešene prošnje, a moja je bila odbita s pripombo s Politično nezanesljiv! Pes čudno. Saj se mi ni na nosu poznalo, da sem bil preje aktiven član Sokola',' niti nisem imel poznanstva s Srbi ali Iteli-ani» Sploh sem pa o Srbih vedel samo toliko, da so tudi oni Slovani. r(5e mi ni dovoljen pristop do oficirske šole, bodem pa bolehal, četudi zdrav' si mislim. Ia bolniškem pregledu so me vprašali?"Kaj ti manjka?" Moj odgovor je bils 'Zdravje, srce me boli." Pri tem sem se nehote spomnil Panike, našo mlade črnolase kel-narice v kasarni. V tem trenutku sera jo videl pred seboj z nasmejanim licem in lepimi plavimi očmi in skoraj bi preslišal zdravnikov odgovors 'Vojak na fronti ne strelja 3 srcem apmak s puško. Sposoben - zdrav!" - '...;, Nekega dne je prišel k nam divizijski general-inšpektor. Po mukepolnih vež-zwh smo se postrojili na vežbališču. Kod kamniti stebfci smo stali pred tribuno, katera je bila narejena nalašč zanj. Sicer je pa bila ta tribuna odveč, tako je bil visok, in bil že z nogami na tleh večji cd naših bajonetov. Velikan vam rečem. Noge so mu segale do zemlje, a v njegovih čevljih bi se lahko varno prepeljal čez Dravo. Pa njegovem do vratu zapetem plašču pa je nosil toliko' zlata in srebra v obliki raznih zvezdic, kolajn in odlikovanj, da bi mogel iz tega materiala napraviti celo bas-trompeto. Visok trd ovratnik mu je držal v ravnotežju kod buča veliko glavo. Opazoval sem ga oziroma muho, katera se je sprehajala po njegovih zavihanih brkih, in ko se je presedla na u-ho, je zmajal nekoliko z glavo in jo prepodil. V njegovi bližini si nihče izmed oficirjev upal prižgati cigatete vetjetno za to, ker so se bali, da bi se ne vnel alkohol, kateri je izhlapeval iz njegovih ust. 13e da bi se malo premaknil pošepnem svojemu vojnemu drugus "Se bo ta človek Šel z nami na fronto, sem .siguren, xmBZXigKTXM% da smo prej nego v štirinajstih dneh bress vsake bitke južnege od Rima." "Oh," mi pravi sošed nazaj,"če bi ga mogel postaviti na našo njivo, bi mi niti enega zrna ptice ne pozobale, saj gotovo ne bi bilo daleč naokoli nobenega kri-latca, kat ri bi se upal približati temu strašilu." V tem trenutku je general zakas-ljal odprl oči kod jazbec v trenutka ko se prebudi iz zimskega spanja . Z izkrokanim ilTti hripavim glasom je dejal dobesedno tako g "Vojaki, temni oblaki plavajo na nebo Eu~ 'Pdpef zavijte se v plašč slave in ostanite zvesti svoji zastavil" To je povedal seve v nemščini. Ker pa mnogo naših fantov nemško ni znalo, sem jim pa jaz ta del govora prevedel tako s "Fantje, črni oblaki se zbirajo na nebu, oblecite si plašče, napijte se ruma in ne pozabite na našo Faniko« " Na žalost je pa pozneje o tem mojem prevodu zvedel tudi komandir naše čete. Za kazen mi je prepovedal izhod iz kasarne za celih štirinajst dni. To se pravi tri tedne, kajti en teden se od prejšnje kazni nisem odslužil. To je bila pa res nezasli-šna smola. Niti v kantino nisem smel. Vendar sem se kljub temu iztifiotabil iz kasarne ter hajd v malo gostilno čisto na kraju vasi. K sreči tja niso zahajali ne oficirji in ne podoficirji. Gostom je stregla sama gostilnicerjeva hčer Micka. Pila je plavo-lasa j imela rjave oci, lepe zobe( samo dva odspredaj sta ji mankala), okroglo lice ter okroglo postavo. Kar je bilo pa najlepše pri pjej je Pa bilo, da je imel usmiljeno m mehko srce. Večkrat se je dogodilo, da mi kakšne čaše vina sploh ni zaračunala. Da, celo moje perilo je prala in ga likala. 0 njrni mladosti hočem biti diskreten in molčati, kajti ženske ne vidijo rade, da se o tem govori? najmanj pa takrat, ko imarjo že tretji kriz na sebi. Nekega večera (naš vodnik je imel tri dni prosto), je zapela na dvorišču kasarne trompeta. Alarm' Nastop v popolni vojni opremi. Razen mene so vsi nastopili. Od razposlanih patrol, da me poiščejo je potrkala tudi na Mickina vrata. Prav nič ni pomagalo, ce sem jim zatrjeval, da sem prišel zamenjat samo perilo. S povešeno glavo sem korakal skozi celo vas nazaj v kasarno v senci štirih bajonetov; a ne v našo sobo, temveč naravnost v klet. Nažalost pa to ni bila vinska klet ampak zapor, 0 spanju to .._ (Nadaljevanje na str.lo ) noč ni bilo govora. Za ležišče trde deske, v glavi pa misli na Miškine objokane oči na njen zadnji objem, na zadnji poljub. " . Drugi dan me je iz dremanja prebudilo lahno trkanje na okno. Skoraj nisem mogel verjeti, da je resnica, ampak da so to le sanje da čujem Mickino šepetanje? "Prinesla sem ti nekaj za priboljsek." Privlekel sem do okna edini stol o celi kleti odprl okno in videl, da to niso sanje, da je to resnica, ko se je pojavil v mojih rokah paket. Komaj sem ji od hvaležnosti mogel malo stisniti roko, pa je že ni bilo več? izginila je v mrak, ker so se približavali stražarjevi koraki. Prižgal sem sveco in odprl paket. Oj, kakšno veselje! Cigarete, klobasa, potica in - in dve steklenici vinal Na-žalost pa je bistro stražarjevo oko po parih dneh zapazilo v kleti več praznih steklenic. Zaprli so me na postresje. Tudi tu je bilo vse v redu in lepo do takrat, ko se je pretrgal konopec s katerim sem vlačil steklenice na podstrečje. Kakor da bi eksplodirala ročna gr-nata so se steklenice razletele na betonu. Micka je takoj zbezala"v noe in jaz sem pa s strahom nameščal odmaknjeno opeko nazaj na staro mesto. Oj nesreče! Po-nerodnosti se mi je opeka izmuznila iz rok ter z nezaslišnim pokom padla na tla, ravno v sredino okrog razbitih steklenic stoječih vojakov. V trenutku so vsi pobegnili v klet mislec, da padajo bombe. Eajnenih seveda ni bilo, samo vsied mantajoče opeke sem se toliko prehladil, da sem dobil pljucnico. Vojaki v moji ceti so dobili nove obleke, novo orožje in natoje5 njih so v živinskih vagonih peljali na fronto a mene pa v celjsko bolnico. Dobrosrčne Micke nisem nikoli vec videl. Po vojni sem zvedel, da je poročena, ter srečna mati treh sinčkov, ki bodo nekdaj morda tudi vojaki. - Nadaljevanje prihodnjič. fffiiiiiifi^fiilffffiflififfiffflfiiffiiiffififi^fiififiiHfi^i^iHfHiff^ ryJs& GÜcsü® ? Bi radi vec ustvarili z manjšim trudom? Potem morate presoditi, ce so sledeče trditve pravilne ali zgrešene. Nekatera spoznanja bodo uničile vaše najljubše teorije. POL NEE DREMANJA PODNEVI USTREZA TREM URAM NOČNEGA SPANJi Pravilno, Se pred kosilom ali pred večerjo malo zadremljemo, potrebujemo potem precej panj spanja ponoči. Nekateri celo trdijo, da je tako spanje prav toliko vredno, kakor tri ure spanja preden se zbudimo. Ljudje, ki se postavljajo s tem, da jim zadostuje le ne kaj ur nočnega spanja, spadajo po veöini v to vrsto "priložnostnih dremacev." KAKO SE SPOČIJEMO, JE VAŽNEJE KAKOR TO KAKO DOLGO SEIMO. Pravilno. Popolnoma sproščeno ležanje nas osveži prav toliko, kakor pravo spanje. Četudi spimo le nekaj ur, ostali del noci pa se popolnoma sprostimo, vstajamo zjutraj čil li in spočiti. Vsi tisti, ki ne morejo spa- raeirajj «g^aexcan©* y NE OGREVAJTE SE ZA VEČERNE ODLOČITVE. Pravilno. Prespite, kar ste sklenili zvečer. Verjetno se vam bodo zdeli ti sklepi drugo jutro drugačni kakor popoldne ali zvečer, ko ste pod vplivom celodnevne utrujenosti. STANJE BOLJ UTRUJA KOD HOJA. Pravilno* Če hodimo, vsaka noga pol časa gočiva. Če pa stojimo pa delata obe nogi. se bolj kod pa stanje nas utruja nestrpnost in dejstvo, da moramo stati. Posebno še, kadar stojimo v repu. RANA URA - ZLATA URA.! Ne za vse! Imamo dve vrsti ljudi. Vrsta A ti, 3prostes ker so ziv-zaradi te se skoraj nikoli ne eni, da ne morejo spati - in ravno ga nemira ne morejo spati. MAJHNA RAZBURJENJA BOLJ UNIČUJEJO KĐD VELIKA. Pravilno, Mnogo majhnih razburjenj nas popolnoma upropasti, največkrat zatoK ker jih ne moremo zajeti v večji razburljiv dogodek in jih ne moremo preprečiti, S stalnim ner-ganjem je ista stvar. Če je pa položaj zares kočljiv in se tega dobro zavedamo si pomagamo z vsemi duševnimi silami. KADAR POČIVAŠ DVIGNI IH ZLESTI NOGE. Pravilno. Vsakodnevni počitek z zleknjenimi nogami v visini bokov pospešije krvni obtok in osvežuje. dela najlažje v zgodnjih jutrajnih urah; za te ljudi je spanje pred polnočjo najbolj koristno. Vrsta B pa doseže višek zmogljivosti v popoldanskih urah. Ti ljudje spi^-o najbolje v zgodnjih jutrajnih urah. Za to vrsto ljudi je najbolje, da se drže pregovora? "Kdor dela do pozne noči, naj zjutraj se dobro naspi." NAPOR PREMAGOVATI Z NAPOROM UBIJA Pravilno. Če si nekaj privoščimo, kar si ne moremo privoščiti, nas to po navadi ubije. Nesigurnost in dvom povzročata izčrpanje mišic in živcev, kakor naporno udejstvovan-je pri športu. S SILO NAPREJ? Pravilno' Le-s korajžo naprej! Beg od dela dvojno utruja - strah pred njim in dejstvo, da ga končno le izvršimo. Če takoj zgraoimo, pot.em mnogo v začetku odločno lažje nadaljujemo. KDOR DELA Z VSEMI SILAMI IMA USPEH. Zgrešeno! Nepravilni napori in prehiter tempo vodijo do krčev in izčrpanosti, zman-sujejo storilnost. Kdor dela sproščeno in enakomerno porabi manj energije in naredi več. ____ - lo - iy o-o 397 - 399 Rathorn Str. C A R L T 0 N Telefons FJ 3483 'i m n ~ r Ì7 CONTINENTAL SMALL GOODS ********* ******* Uli ponovno obveSöam Vse znance in prijatelje, da sera 1 Odprl * mesho trgovino in ! klobasarijo ■y Odslej hoste lahkó \ pisi meni dobili vse \ vrste SVEŽEGA ali FREKAJ2UEGA mesa po našem domačem okusu SLOVENCI POZOR! ALI ŽE "IIS TE j DA JE V MELBOURNÜ ODPETA r J j rows i na Sydney Rd., Vam nudi pivo in vsakovrstne pijače. Pivo je isto, kod ga pijete na slovenskih zabavah, ker Brown's Corner Hotel dobavlja pijačo za slovenske zabave.... NAROČILI VOZIMO BREZPLAČNO "\L DOM? Tel s, FL 1177 ali Tel s FL 5547 Vašega rojaka C j,** i r ! Y\ uJ©C3Q Ü M (/ /) iL 4- f jj w/ 4wiuwmk• - TI? a c-0 G (3 lì © to no □ fe o 7 Dodson Ave. POSAPHA Telefon JI, 5303 Popravljam vse vrste radio- autoradio in radio gramov, televizijo!..?."•. aparatov (izvzemši inšurane na r. n "ola in dele) , vse manjše popravke hladilnikov in pralnih strojev. Popravila izvršujem • po možnosti takoj na Vašom domu. Vse tehnične informacije glede nakupa vseh reh stvari, Vam dam ob vsakem času BREZPLACNC Čez dan, do petih zvečer tudi lahko telefonirate nas —1 , J L - "3 8 S ! Horda želite kupiti novo hišo*? Horda Vas mika, da bi pričeli z zidanjem svoje lastne hišice na lastnem zemljišču ali na zemljišču gradbenika? V vsakem primeru se obrnite na našega rojaka J? rio /72 V prodaji je več lepih hišiv v bližini trgovin, prevoznih sredstev in šole. Imajo po tri spalne sobe, Dnevno sobo, kuhinjo in pralnico. In cena? £ 4850 lahko se dobi tudi na predplačilo z možnostjo dolgoročnega plačevanja. Za vse informacije se obrnite na: 31 Wisklow Street PASCOS VALE Kdor hoče, da se njegovi doma razvesele paketa, naj ga naroči pri zanesljivi firmi s 'v"7r liorda želite vpoklica ti v Australijo svojce ter zanje plačati prevoz? Potem se lahko obrnete na naš potovalni urad Hešteto zahvaljnih pisem dokazuje, da dajemo odlično blago po res zmernih cenah. Zahtevajte cenikS Dr. J. Koce G.P.O. Box 670 PERTH P.A. J U 0 3 A I K I O r- Ji "in o 64 Speneley Str, CLIFTOH HILL Izdelujemo po modi plašče in obleke vseh vrst. Posebno se priporočamo za poročne obleke. V zalogi imamo veliko izbiro perila in čevljev,».. CME PRI PAS SO ZMERNE ! , Tes JW 3678 S A L 0 IM Rojaki, če kupujete ali prodajate svojo hišo ali lokal, potem se obrnite na podjetje Lj mictms l» 26 Smith Str., COLL IPG "F)OD, blizu Victoria Pde. Telefons JA 4556, no urah pas JW 7768 kjer boste občevali v slovenskem jeziku, kjer so strokovni nasveti brezplačni in kjer boste našli ljudi kakršne želite! Paše podjetje se obvezuje, da bo prispevalo od vsake kupne pogodbe s Slovencem £ 15-0-0, kod svoj prispevek za gradnjo SLOVENSKEGA DOMA. OBIŠČITE NAS! 0 ol ^ — JU 6A Elisabeth Str. MELBOURNE. C.l. Telefons MF 6178, po osmi uri zvečer pa JJ 2630 •k********************* -t PRODAJA LETALSKIH, LADIJSKIH IN ŽELEZNIŠKIH POTNIH LISTKOV ZA VSE DELE SVETA. D PREKINI LETALSK03 PREVOZ IZ JUGOSLAVIJE V AUSTRA-LIJO ZA GOffiOVINO ALI POGOJNO ODPLAČILO. POJASNILA V ZVEZI S POTOVANJEM, POTNIMI DOKUMENTI n o PRraiosTT irrwA!—