108. šiev. tf GfcLiU, čeits-iek 9. teptembra .920. Poitoln« plačana v gotoviu LET© «•»*!•. - 04NM ¦ Za celo ieto 80K, M pol let« 40 kro«, "> č«trt lela 20 K, u I BMWC 7 kron. *••««•*•• «tevtHUi flM« I kr«B*. Na pisme»e naročfee brei poftitjatvt denari« «• •• «tnm« OEirai Mtročnikl naf poflljajo narotaine po pottai Mkaznid. Reklamadfe gUde H»U «o poitniM proftto. Nf- fraflkirant fepi* m ¦« vpntcamafr. Nt doplte kru po#fa te nc «rirt. H ¦¦ ^m 9 H ff_l B ^V ^k ^b I ^B I_B '«rMUMAtv* I" #pr&vnlttv* M Mbafa v Z*«*ni tJÄarni v Cell», IMm«m4l*ii«v* «Hoa •€.L QgU«i M računejo po poraklji— frtotoru ia «ic«s: u tiwbt« cgl««e po ftt w *4 1 **, M poafana, «•- ¦latilti «bcafe Ibowr, ¦¦¦»¦»fh # «rti, Mtrrtf* ML K fa» •« 1 f* at i*lwn m>4Ic« nmö MMtoM • ¦ |4^ Mj|lo0y*frtfreč4Tf*t) Iv V« Pii Ttčkratnftt wte'wn p^ywgj. IZDJUA M TISKH ZVEZNA TISKJUtNJI V OELJU. BBB 0DG0V0RNI UREDRHH VEKOSLJLV 8PINDLER. J n: Katastrofalen položaj Slovenije S porazom neinštva v poslednji sve- ' tovni vojski smo tuUi Slovenci dosegli \ svojo svobodo. Izvršilo se je to na jezo Nemcev, Madžarov in italijanov, i ako \ proti slednjim računi še niso eisti. Ob- , dani smo danes od treh sosedov, od kä- ! terih vsaki nrisli in čiiti. da se je uaša ; svoboda dosegla na njihov račmi. Na- ; pačno je pričakovati, da se bodo ti so- sedjc sprijaznili z našo svobodo oziro- ma s svojo tocgubo danos naših krajev. ; Nasprotno. čim bolj bodo si opomogli od ndareev. prizadetih njini vslcd vojskc, ! tem bolj bodo zopet začeli misliti na to, ; kako bi dobili nazaj vsai najvažnejše de- le onili krajev, ki so j'h izgubili v tej voj- ski. Med te za n.ie viaivaznejše dele spa- da tndi Slovenija. ' Kdo je tako slep, da . erujc, da je s ; poslcdnjo vojsko konuo neinški okspa».- i /.vnosti? Ncmški nacijouaüzeni ni ubit, i ako so poražene ncmske annadc. Na- ; sprotno, vidimo čuclo, da je nemski nacl- jonalizem cclo sedaj. v času nemške sra- motc in nemSkcKa Kladn ncobicno vclik in du hitro naprcJiijc. fllcimo samo Hm- skc iu letosjiie volitve v iicmski državm zbor, ako žc nočemo videti o^roinnc^p naciionalncKa dda. ki sa zopct sistcir.at- sko vršc vsc iicinško naciionalne orjfa- nizacije. Kdor v;led;r more videti, eta iK'mska opasnost /nova raste. Nemštvo si bo prejalislej zacelo zopet iskati izlio- (ia v svet, a osobito v on.ieri^Najkra.iSa . pot nm bo v tem povdedu baš preko Slo- vciijc na Jadran in tain po nior.iu daiie. i Nemci so /e preü vojsko polatfali najveC- io važnost na clelo za zidanje >mostn k -Adriji«. Kdo veni.ie. da so na la most po- • zabiP? ^e demos srnali'a.io izgnbo nino- ' ftili ozemelj. a osobito tndi Slovenije kot : n]im nc'.nieno naci.ionaliio krivioo. Čim bolj pa si bodo opomoaii od udarcev po- ra'/a — in opomo^li subodo! —¦ tembolj* bodo smatrali za krivico vse ono. kar se njini ie doji'odilo N'sled posleduje vo.l- ske; tembolj so bodo tudJ začeli priprav- l.iati na »rcvanžo<. na |)opravljan|o stor- ¦ jeirli njim krivic. Slovenija bo mod prvi- | mi, na katero bodo zaeelj obraeati oCri 'ws radi lionovne.^a pohoda v orijent. l">niy:i. Imdo tcpen r.aš 3osed so Mad- ; -/ari. Njiliov poraz ic še dosti luijši od iiL'inskega. JiiKoslov.:nor,i ne bodo poza- bili izKnbe silno bosatcjai Hanata, Haeke in Baranie, a specijelno Siovencem tic bodo pozabili ixjitibe istotako bojcatcRa ' Prekmurja. Iskali bodo vedno prijike. i?a ' si zopct osvojc ono, kar so izgubili In j kdor iziTied njiliovih sosedov bo iiajslab- ši in naineopreznejši, tistega bodo prvo zsrabili, eim se njim nudi prilika. Tretji naš soscd je Italijan. On je v zadnji vojski samo pridobil, pridobil mnogo več, nego k zaslužil. Ujjrabil Je tndi mnogo naše zcwilje. Usoda jste sicer so iii zakljueena, all tol'ko je notovo, (Ja prijatcljstvo med luniü in Jtalijani skoro- da ni vee mogoce. italijani si žele na vz- hod. Njihova glavna naloga je danes, ka- kor iiam njihova politika dokazuie, Ua č:m naibolj oslabe .'ugoslaxijo. NajbližJe njim it v tern pogledu Sovenija, ki hi jo raje zasedli danes nego jutri, kajti Slove- nija Una bogate gozdove, ki jili Italija n!- ina in ima mnogo pretnoga, ki Itaiiji pri- manjknje. A glavno jt. ital;jansko Pn- morje, osobito list ne more živeti, ako ozadje ni italijansko, da bi se promet od 'I'rsta v nemske kraic in na Ceško mogel vršiti po italijanski volji. To so velevaž"- ni razlogi, ki bodo vedno vsebovali za Slovenijo nevarnost italijanskega vpiuta. A!i se Slovenija torej zaveda opan- nosti, v kateri se naiiaja'-1 Ne zaveda si-. to dokazuje danaSnia smer slovenske po- lilikc. Kakor ie bil >:a Slovenijo v dobi osvobodrlne borbe spas samo v našein njedinjenjn s Srbi in Mrvati, tako nani more za naš svob^.dni obstanck dati najvee garancij za hodoenost Ciim naj- irdnejše naše edinstvo s Srbi in Mrvatl. Cim rnočnejša bo .Ingoslayijn. obsegajo- ea vsa tri plemena našega naroda, tern \cCja bo naša odporna sila proti nave- denim neprijateljskjni sosedom. To so iakti, ki jih niliee ne more pobiti. Ali pn se liaša politika danes ravna po teh fak- tih? Ne ravna se. kajti v Sloveniji vlada stranka, ki je najvecji in v Sloveniji i1^- Tin tega zraven Nemcev edjni .nasprot- Mjk moene .Ingoslavije in trdnega narod- m:ga in državnega edinstva Srbov, Hrva- lov in Slovcneev. Našo politiko danc. \odi stranka Korosea in Brcjca, ki se i!o- ma in v Beogradn najoeitnejše zavzema za »najšlršo avtonomijo.., to je za popol- no samostojnost Slovenije. Slovenski klcrikalci so danes najbolji xavezniki Nemeev, Italijanov in JVladža- rov in torej tudi največji sovražniki STo- vonije in slovenske.ifa dela na?ega jngo- slovenskega naroda. All se na.^i klerikal- c\ tega zavedajo, a!i smiselno in liote d(% hijejo v tem pravou, kdo ve? Fakt pa ic. da nas njihova politika tira v iKijveejo nevarnost. Ne mislimo, da se bo Srhijfa npirala, ako bi Slovenija v konstittianli /•.ahtevala za sebe samoslojriost. Srbi so '/.-¦:. danes siti tega veenega klerikalnega povdar.ianja samoslovenstva iff' sloven- ske »najširše avtonomije <, siti so večnc- ga zbadanja s katoücanÄtvom, ker [)r:-- voslavna navada to še nikdar ni bila. Citajle srbske easoiJis^ in razgovarjajte se s Srbi, pa se uverite! Oni bodo pustili, da se v tem pogledn Slovene! sami odlo- čimo. Kako si homo postlali, tako bomn tudi spali! Opasnost je najveeja. a s-j jc čas. Odloeitev o naši nsodi iKide v konstitn- anti, a volitve za isio se bodo se Ie vrsi- le. Narodno zaveden del Sloveneev. po- stani zopet aktivnejši! Zaeninio zbirati svoje moči in se pripravijati na odločilno borbo. Mi smo rešili Slovenijo. Naša po- litika, radi katere sta nas Šnšteršič In Korošee hnje preganjala, nego Nemci sa- mi, je vzbndila v Slovencili jugosloven- sko zavest ter s torn ustvarila glavn! jiredpogoj za uašo osvoboditev. Ne pu- stimo, da bodo to delo sedaj nnieili oni, ki so nas ieta 1°H in poprej toljko pre- ganjali radi našega »srbüiilslva«! Posta- vimo se še enkrat v vrste in v boj! Ne plašimo se terorja brezdoinovinskili kle- rikaleev. kakor se indi v prošlosti nisuio plašili! Volitve, ki se blizajo, bodo ouTo- c]c našo nsodo za vedno? .1 n: Postanimo praktiönejäi v stanovanjskem ypradanju! V Sloveniji, v tej klasični dezeli za- bavljanja. seveda tudi v stanovanjskem vprašanju ne pridemo nikamor. In to baS radi tega, ker samo zabavljamo. iiamr- .itu iia bi mirno presodiii pn'/ikc. v Icatt i-ifi /Jvimo In bf potem storili realnün pvilikiim primerne zakljueke. Pa bi se lie Jalo dobiti novih stav.ovani brez gosarl- iaci, to ni istina. Ali nani pae ni za prak- iieno ni'sljenie in posit:dica je, da se nam rode kveejemii gf^sar.ii, a dalje ne pri- deino. Novo, zares praktieno pot pokazaT nani jc še Ie sedanji minister za socijalno politiko g. dr. Kukovee. Predložil ie mi- nstrskemu svetu lU'cdbo o podpivanju pmdukeije novih stanovanj. l:redba je bi- la sprejeta in dne 19. jnlija 11/;?0 podpisa- na tnd: od prestolonaslednika. Poglejmo si najvažnejše doloebe te uredbe. Obse- žene so v claim !. in i. CJ. I. dofoCa. da se osvobodc vseli tiavkov ona stanovanja in hiše, ki sc bodo zgradile tekovn dveh lei poeensi od dneva. ko stopi uredba v vcljavo, to ie od 23. iislija 1920 do 23. jnlija 1922. Osvobcv ditev velja: 1. 25 let za vse hise, ki ima- jo samo mala stanovanja za delavee in srednje sloje in rnv dobro; toda ma- lenkostni Korosec jp bolj inislil na - oi- Invski tabor, nego 'ia v^d v svojeni tninj- strstvu. Že pred mcscem in poprej jc Ko- rosec vedel, da se bodo voznine morale povišati, toda on toga |)ravočasno zato ni storil. ker je hotel, da bi se poprej 5c njegovi orli vozili prav po ceni. Cim ie orlovski tabor končaii, takoj je prišcl s povišanjem. in to Se pred mariborsklm sokolskim zletom. Korosec je namreč mi- si rt v prvi vrsti na to, kako bi koristil or- lom in škodoval sokolom. On naj taji ka- kor hoče, ali to je istina, kajti celi Koros- čev značaj je tnk, da ta ncsrečni mo? sploh ne more dnigače delati, nego samo zavratno, neiskreno. Da je vse to točno, dokazujejo tudj razne novice, ki jih je sa- mo železniSko ministrstvo lansiralo v svet. namrec da se bode 20. avgusta voznine povišale celo za 300%. Vse to Je v zvezi s Koroščevim značajem in z ma- dborskim sokolskim zletom! In tega mo- z'a narocl ne spodi, kamor spada? Korošec kot železnf- 5kl minister in Ifuelstvo. Korosec vcdno farba javnost, da dc- luje samo in edinole za siromaSno ljud- stvo. Karkoli prime v roke, vedno misli na to, ali s svoiini ravnanicm koristi s"i- rokim ijudskim niasam ali ne. Tako vsajf frdijo njegovi časopisi in čestilci! Kako , pa ta njegova ljiidska Ijnbczen izgleda v ! resnici, v praksi? Fogiejmo samo, kak- šen je žclezniški prom et. Pred vsem oo- •sebni promet. Ako se hočes" Uanes iz STo- venije peljati v Beograd ali sploh prcko Zagreba, tedaj sta ti na razpolaffo samo dve moznosti: Ali da si bogataš in se mo- res voz-iti z ekspresnim all pa brziir. vTa- kom, ki ima samo I. in If. razred, ali pa si revež in tedaj moraš na vsak načfn poprej napraviti testamen*, kajti potovai bos'po- Koroščcvih železnicah v. osebnim vlakom. Kaj se to pravi, \-e samo oni, Ki je to skusil. Korošee seveda ni skusl, kajti on se kot ljudski prijatcli seveda vo- zi z ekspresom in razun tega še v salon- skem vozn! Omenimo, da vozi od 2a- greba dalje dnevno samo eden osebni vlak. To je za siromašno ljudstvo. ki tvo- re^nicnost in iz nje v zdravo mladost. Nato se poiiavadi spomnim inštniK- ciie. ki jo imam v istijhiši. Zaklenem duri in se posloviva. Stoplni v višje nadstrop- je in z okna pogledam za njfin, ko gre po ulici. Nato se vrnein in sc nasmchncnr za njim, siromakom. Zadnjič sem nekaj obolel in ves ta čas ga ni bilo k meni, da bi motil: da bi liodil k meni obto/evat Ijud: grehov in krivlc, ki jiti v nekaj manjS! meri sam dela meni. Skoro sem ga že pogrešal. Ob svidenjn sem ga frl celo vesel. Rax- odel mj je vse. Preselil se je nekatn izven inesta, ka- mor je Presičariu in Bczljaju mnogo pre- daleč. Zato hodita zdaj baje v kavarno biljardirat. Peter Klopotec pa ^ivi mimo in deb nenmorno. S sonetnim venccm je gotov, tragediji pa manjka samo !^e poslednji prizor zadnjega dejanja. Tudi je obožcvana trdosrčnost že nekol;ko oma- jana, kar ga navdaja z novirni nadami in naČrti. Edino PrcsiCar. stari in neizpros- ni liubitelj debelih ocvirkov rcu §e povz- roča muke dvakrat v tcdnn. K vsem Jepim nspchom sem mu iskreno čestital in b'l me je silno vesel. Povabil me je k »Heli miSki« na večer, pa nisem priSel. Prevcč sein se bal paplr- jev, z verzi prepreženih. n ogromno večino celega n'iroda. '\ za vojne dobičkarje in razne druge sleparje^ ki žive na račun wbogegd ljtidstva. je na razpolago vsak ;lan ekspresni in vsak dan bravlak. Korosec se niti toliko ni zmenil do danes za ljiidstvo, da bi prr- klop'il brzovlaku vsaj tudi par vagonov 3. razreda. So slučaji, ko bi se tucli rev. neiŠi človek, kniet ali obrtnik nli uradnik, uioral peljati z brzovlakom, a se pri da- našnjih cenah ne more spusliti v I. in 'Z. razred. 3. razreda pa po Koroščevi za- slugi ni. Ali Korosec je vkliub temu pri- jatclj ljudstva. Nikola Pašlč, šef radikalne stran- ke, je glasom poročila »Jutra« dne 7. t. m. brez motivacijc» odložil poslanskl rnandat. lirvatr.ka zajednica je na letni t;!avni skupščini pozvalnzaupnikastran- ke v niinistrstvu, dr. .Drinkoviča in Ko- vaCoviča, da o;1stopitn. KoTistituanta se sestane 12. de- cembra. Splošna stavka v Italij?, ki je najprvo izbrnhni'a v zasedenem ozem- lju in Sev. Italiji, se 5iri vedno bo!j. Rusko—poljskfh po.^ajanj je ven- darle v kratkem pričakovati. Kakor po- ročajo \i VarSave, je poljska mirovna delegacija v petek odpotovnla v Rigo. Konec zasledovanja Albancev. Naše čete so dobile ukaz, se nstaviti tia demarkacijski črti iz I. 1918, kar se ie tudi zgodüo. Iz Korotana, Med Vetrinjem in Celovcem se je vzpostavila dvakratna poštna avio- tnobilna zveza dnevno. Žendarmerljo utrakvlzirala bo plebiscitna kornisija na Koroškem tako, da bo od 10. tm. naprej v coni A in B vršilo službo mešano jugoslovensko- avstrijsko orožniStvo. Še en nemäkf polom na Ko- roškein. V Bisrrici v Rožu, kamor so Nemci za 5. trn. sklicali tudi zboro- vanje in je prišlo tja vse polno Celov- čanov, se je sešlo na tisoče Slovencev in so preprečili nemSki shod. Naše voja'^tvo v coni A se, kakor poruča »Slov. Narod«, ne umakne z ozirom na to, da je ob meji pri Beljaku in v celovški okolici več bataljonov italijanske vojske. Mariborske novice. Državno žensko učiteljlšče v Marlboru je — kakor poroča »Jutro« — ukazal reaktivirati minister prosvete Pribičevič. Do!go se je Verstovšek na ijubo nunam temu upiral, sedaj pa ne bo več §to. 22 ponarejenih 20-dinarsk!h ban- kovcev je zaplenila te dni mariborska policija pri pregledovanju po tnaribor- skih trgovinah. Še vedno samonemSke napise imata frančiSkanska in itolna cerkev. »Straža« seve o tem nič ne ve. Pač pa so v frančiSkanski cerkvi odstranili potetn, ko je »Nova Doba« prvič po- ročala o teh samonemSkih napisih. dvojozične tablice za »Liebesgaben«. Nemških napisov na Križevem potu pa častiti gospodje nočejo odstraniti, ker Miha Napotnik še vedno upa na lepše case pod blagitni Habsburgovci. Imamo tore} v Mariboru edino v cerkvah javne samonemške napise. In vendar si drzne- jo kaplani iz Cinlove tiskarne zago- varjati to škatidalozno narodno sra- motoll Nemäko - švabski .?Bund" in celjski Nemci. (Dopis iz občinstvR.) Nemci in Švabi cele Jugosiavije so si ustanovili svoj nemško - Svabski > Bund« s sedežem v Novem Sadu. Olasi- lo tega «Bunda«, ^Deutsches Volksblatt«, ki izhajii v Novem Sadu, poroča dne 13. avgusta tl., da se snuje »Bundova« po- družnica tudi v Celju, kjer so vstop prl- javili že sledeči: Dr. Oeorg Skoberne, dr. Fritz Zanger. zobozdravnik Sadnik, inž. Fritz Burger, dr. Valter Negri, juve- Yw Pachiatfo, dr. Avgnsl Scburbi, hotc- lir Skoberne, odvetuik Rieb!, gdč. Hele- na Skoberne, trgovec Alojz Fabian, dr. Fritz Mesarec. trgovec. Lukas Putan, dr. i Jesenko, dr. Hugo Vincenc knez Win- dischgrätz, Alfred princ Windischgrätz, riuuard princ Windischgrätz, Gottlieb princ WiiidischgräU. Franz Josef princ VVindischgrätz, gospa Hilda Skoberne. Omenjeni list pa dostavJja: >-UverjenT sino,' da bo »Bundovo^ vodstvo smatry- lo za svojo najznamenitejSo nalogo, Sčf- titi kultiunc in gospodarske interest- Nemcev v Slovenifi z nujjveäjini povdar- kotn.« Oho, zakaj pa tako odločno radi *.eh par Nemcev, ki živJ v Sloveniji? U'dZ- umemo, nemfški most do Adrije je tudi za bodočnost ostal vas program. Slovene!, bodimo pravočasno oprezni! »Bunj« nain je dokaz, da nemška kača zopet prevzetno dviga svojo glavo. Celjski STo- venci. oglejmo sj natančno liašlcto dru- žbn, ki hoce v Celju znova graditi stebcr za nemški most k .ladrani1. A švabom v Banatu bi resno svetovali, naj nc posta- iajo predrzni, sicer bodo sami placxali rn- čun. V Sloveniji u'mate niOesar iskati: Ako pa niste zadovoljui s tem, da vain da.ie Jugoslavia v Banatu celo vec, ne- gu sc vaiti je kedaj san.iuio, kar v svojeni listn odkrito priznavatc. potem bo Jug<»- slavija znala tudi vas naučiti boljih mu- nir. Celjske ^ovio©. Osebna vest. G. Niko Dominiko, državni pravdnik v Celju, je od vlade imenovan članom mednarodnega ple- biscitnega sodišča v Celovcu Z drž. pravdništva v Celju. G Niko Dominiko, o katerega imcnovanju poročamo na drugem mestu, je danes 9. tm. zjutraj odpotoval. Bo obenem informator plebiscitne komistje v vseh sodne uprave se tičočih zadovah. Z današnjim dnern je prevzel vodstvo drž. pravdništva g. dr. Jos. Požar. V službovanje k istemu je vpoklican g. dr. Barle iz Novčgn mesta. Občni zbor Glasbene Maticü v Celju se vrši v sredo, dne 15. tm ob 8. nri zvečer v mali dvorani Nr-.r. doma. Klub napr. slov. akademikov v Ce- ll» otvarja ta teden ciklus napovedanlh javnih potičnih predavanj. Prvo preda- vanjc, ki se vrši v petek, dne 10. tm. oi? ! 8. uri zvečer v mali dvorani Nar. donta, jc prevzel g. dr. Antoi Schwab. Pted- met: Spohte bole/.n». Pristop imajo su- mo mo Ski. Mestna trgovskj sola v Cclju. V'pi- sovanjc \' dvoletno irgovsko solo in pri- pravljalni razred se vrši 15. in 17. sep- tcmbra od 9. do 12. lire. K vpjsu je pn- nesti krstni list in zadnjj šolsko izpriče- valo. Vpisnina z-naša kron IO.~- in prl- spevck za učila kron ?0. —. Sprejcmni !n ponavlialni i7.p-ti bodo 17. soptcmbra od 15. do 18. ure pismeni in 18. scptembr^ od 8. do* 12. ure ustmeni. K pismenemu izpitu je prinesti tri pole napirja in per«. V pondeljek, dne 20. sept, sc udeleže vs» gojenci in gojenke otvoritvenc sv. ma5e in se zberejo na to v svojih razredih. --¦¦ Reden pouk prične v torek, dne 21. sef>- tembra. Vpisovanie v trgovsko nadaljc- valno solo bo v četrtek 16.. petek 17. in sahoto 18. septembra od US. do 19. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko Izpri- Cevalo ter učno pogoclbo ali obvcstiTo trgovca-gospodarja s pochitki o ticnem razn?crjn vajenca. Vpisnina znnša 10 R. Ponavlialni izpiti bodo v torek 21. in sredo 22. septembra oü 17. do 20. ure V četrtek, dne 23. septembra se prične ob 16. uri reden pouk. — Ravnateljstvo. Nojjo zlomi! si je pri noLometui tekmi dne 5. tm. v Celju clan celjskega Atletik Snortkluba Jože Toplak. Gri2a Se vedno ne da miru krog Celja in se je zadnji čas zlasti vgnez- dila v nekaterih krajih proti Vojniku, v Prekorju, Lahomni itd. Aretiran je bil 31. avg. od policije v Gradcu v Celiu dobro znani »vele- trgovec« Peter Zajc (»Muki«) in radi goljufiie oddan deželnemu sodišču. Tatvina v vojaškem skladišču. V teku zadnjih 2 mesecev je bil ukra- den v tukajšnjem vojaškem oskrbova- liSču 1 vagon ovsa. Po intenzivnem poizvedovanju pol'cijskih agentov se ie dognalo, da je kupil neki Ulaga Anton, stanuioč v Št. Lenartu nad LaSkim, okoli srede avgusta od narednilca Kohne 52 vreč — 2600 kg- po 2 K. Kohne se je izrazil, da mu oves preostaja radi znižanja 'konjskega staleža v zadnjem času. Ulas:a je prodal omenjeni oves nekemw Gabron Ivan«, trgovcu v Tr- bovljah, po 2'10. Zadeva je odstopljena voja^ki in civilni sodnijski oblasti. 5 nogometnih tekem se je vršilo 4., 5. in 6. ^trn. v Celiu. •— One 4. tm. med slov. Športnim klubofn v Celju in SK Svobodo. Končala je v razmeriu 4 : 2 v korist CSK. Dne 5. tm. so bile 3 tekme: SK Svoboda Ljubljana : SK Svoboda Celjft (2:1), graäki Sfurm : Atletik-Sportklub Celje (4 : 2), SK Kra- pina : SK Celje (4 : *). Due 6. tm. Atl. Sp. Klub Celje : graäk« S urm (2 : 2). Proslfsva irldesetle^itica Celt- s^ega Sokola. Celje, 9. sept. Lepo, vzorov in deia polno dobo ima za seboj Celjski Sokol in lahko ie nanjo ponosen. Porojen od idealnih rodoljubov v časih, ko je slovenska zavest zlasti v Celju bila g'e zelo mala, plana in poni?.na, poroien v namenu, oa jo avigne, da jj da moči in živ- Ijenja, da pornaga ustvarjati boljSe po- goje za razvoj in bodočnost naroda, lahko danes s ponosom zre na ogrotn- lio izvrženo narodno in sokolsko delü v Celju in izven njega. S po- nosom lahko trdi, da je naša narodna revolucija !. 1918 v veliki meri tudi niegova zaslug», zakaj temelj? narodni naši revoif.ciji, naroclni uaši svobodi je zidalo baš Sokolstvo In tako je Celjski Sokol včeraj, v polni zavesti vztrajnegn, nesebičn?ga in ncumorp.ega 30-letnega dela, praznoval svoj jubilej, in občinstvo naše je pokazalo, da ve ceniti njegovo delo da ga ve spoštovati in da mu je Ceijski Sokol k sreu prirasel. Ž u p n a t e k m a se je vršila dopoldno na glaziji. Te- kmovalo je v viSjem oddelku 9, v nižjem 27 Sckolov-telovadcev. V vis'jem so zmagovalci : prvi Fran Do 12an (Celje), dm i Ivan Virant (Ža!ec). tretji Blaž Kazimir (Zagorje). V nižjem oddelku so zmagovalci: Ivan Mr muh (Zagorje), Slavoj Saks (Z-agorje) in Jernej Verakovič (Žalec). Slavnostno zborovanje se je vršilo ob 11. uri v sokolski te- lovadnici. Starosta Celjskega Sokola br. Smertnik je pozdravil navzoče Sokolstvo in mnogobrojno občinstvo, tried njimi zlasti prvega starosto Celj- skega Sokola dr. Jos. Vrečka, dr. Rosina iz Maribora, dr. Karlovška kot bivSega slarosto, polkovn ka To- siča kot zastopnika vojaSke oblasti, vlad. svetnika dr. L. Žužeka kot za- stopnika politične obiasts in gerenta Celja, ter druge. OpiSe kratko zgodo- vino Celjskega Sokola, ki je bila pod Avstrijo zgodovina bojev, trpljsnja in dela. Sokol je vlil v narodno dušo so- kolskega duha, zaupanje v lastno silo, vero v življenje in bodočnost, nem- škemu terorju pa }e odgovarjal s po- Urobnim delom v telovadnici in izven nje. Celjski Sokol je bi! avantgarda v življenju celjskesa Sloveusr.va, poleg tega pa so skoro vsa sokolska društva rra Štajerskem plod njegovega dela. Pomagai |e vstvariti državo, »edaj je njegova naloga, da jo pomaga kon- solidirsti, da vzgoji dobre, značajne in delavne državljane. Po njegovem govoru je v imenu članic Sokola gdč. Tončka Mirni- kova na njegov prapor pripela sloven- ski trak z napisom : »1890 — 8. IX. — 1920 — Celjske Sokoiice.« Spregovoril j? prvi starosta Celj. Sokola dr. Jos. Vre čko. Spominjal se je mož, niladih, idealnih, ki so pred 30 leti ustanovili druStvo, spominjal se je onih, ki jih ni več med nami (dr. Dečka in drugih) ter onih, ki še danes prisegajo na isti sokolski prapor. Spo- minjal se je težkih časov, v katerih se je ustnnovitev izvrSila, bojev z nem- škim nasiijem. napadov celjske faki- naže ob ustanovitvi -- sporninjal pa se dalje tudi nad vse idealnega dela v druStvu, ki ni bilo Sokol samo po ime- nu, ni imelo krojev samo, da se šopiri, ampak je v telovadnici v polni meri storilo od prvega početka svojo doiž- nost. Danes je Sokol močan, ima mole, mladeniče, rnladenke in mladino. To je moč, s katero mora vsakdo računati. Kdor se drzne Sokolu podtikati druge nego plemenite, čiste namene, govori neresnico. Moški značaj, moška odloč- nost — je bil in bodi cilj sokolstva tudi vnaprej. Dr. Rosina prinaša pozdrave iz Podravja. Načela, ki smo jih zastopali kot mladeniči, zastopamo Se dan«s, ko gremo v stara leta. Neka politična stran- ka ie smatrala za svojo dolžnost, me- tati blato na Sokolstvo. Tako psovanje nar. ne doseže. Demokratizem je oc* nekdaj in tudi danes obiležje Sokolstva: inteligent poleg meščana, trgovca, obrt- älev. 108 »NOVA DOBA« Stran 3. nika, pomočnika, kmečkega fanta. »Slo- vene'c« ocita sokolstvu, da skozi 50 let ni nič delal. Pravim: Brez Sokolstva bi ii e imeli tega na severu, kar s m o z a s e d 1 ii M a r i b o r b i brez n j e- ga ne bil n aš! Sokol bo stebor države, kl se ne bo omajal. Otožnost me prime, če pomislim, kako hitro je minilo 30 let, zadoščenje pa občutim, ko vidim, da je prvo, !Heiienvolka< so poka/ali poLotnci tukajšnjili »Bürgarjev< v neüc- ljo 8. avg. v planinski koči na DonaCki gori Zbrali so sc popoldne Wr oüSli nn Äoro, med njiini Pepi H z ženo: sin iie- kega, pred krativim došlega St., ?tajero?.- jant'c I). s frajlicuiiii, nezrela mladina znane trgovinc j. t'jr znani obrtnik P. Bili so v koči iü ker na drug načiri riiso mogli dokazati svojc «kulture«, so na kk.peh in kjer se je dalo. namazali / og- ljcin »Heil Roliitsi:li, Heil Fröhlich« itcl.; Tudi so nekaj /azdrli in ponjuzali. Koffa je last tukajšnje podružnice Slov. plan. društva in jo je ista pred kratkim dala nekoliko |X)praviti z velikirni stroški: pa pridejo kulturonosci in pokažejo na ta način svojo izobraženost. Sramota! Se- veda, jugoslovenski knin radi jedo in ker so že presiti, ne yedo, kako bi pokazali svojo preobjestnot, ker vodo, da se iim nič ne /.godi. Udeležena je bila tudi gospa 0., ki sploh menda ni jugoslovenska clr- žavljanka in spada v Avstrijo; vsaj iz- razila se je, da je že sita .iujjoslavije in da koinaj eaka, da oditle proč; oditi pa vseeno noče, že dohro ve, zakaj. V ncki štcvilki Vašega ceni. lista je nekdo vpra- šal, kedaj bo Rogatčaue obiskal sv. buh, kakor je videti, jili še ni obiskal in jih tu- di ne bo, dokler s trdo pestio ne iztrebl- ino različnih elementov in jih ne posljc- mo tja, kamor jih sree vleče. Ne dolgo tcRa, se je zopet zbrala takSna družbica, med njiini pek K. in sest>'a, potem ,U"on iinenovana gosjia O. in več drugih, ter so prcpcvali pozuo v noči v »hoch^ kulturni nunščin'. Bog obvari, ako bi tu preje pod Avstrijo storil kaj lakoga Slovencc, bi ga najbrže obesili ali v najboljšem slučaju zanrli ladi motenja nočnega mini; sedaj se jini nie ne zgodi. ^ospodom nemškii- tarjem. Velika napaka tu je. da se vse klanja stebrom nejnškiitarstva, ker so slueajno premožni; Slovencc pač niisll, s temi gospodi ie treba lepo postopatl. da se jim nič ne zgodi — oni pa SkoduJC- jo nam, kjer le morejo. Kedai nas bo pa- met srečala, da boino postapali s takimi elementi tako, kot zaslužijo ¦— uajboliSe po italijanskem načinu?! — Očividec. mm viwri 25 dnl brez jedi je bil 7. t. m. corkSki župan Sweaney na Irskem, ki je zaprt zaradi upora in veleizdaje. Pravi o. da hoče na ta način ali izvršiti samomor ali pa doseči, da ga izpuste. KmeČki nemlrl so izbruhnili v dugoselskem okraju in v Sv. Jvanu Zelini na Hrvatskem radi žigosanja konj in popisovanja živine. To je sad hujskačev Radičeve in drugih separa- tističnih strank. Vellke povodnji so imeli zadnje dni vsled neprestanega deževja na Salcbur.^kem in Gor. Avstrijskem, Cela pincgavska dolina je bila pod vodo. Ceste so razdrte, železnižki promet je bil ustavljen Za 2 mlljona zlatnine in draglh kamnov so doslej neznani zločinci 7. tm odnesli iz prodajalnice zlatarja Ortnerja na Jakominijevem trgu v Gradu. Vdrli so van jo iz kleti, ko so iztrgali deske iz tlaka. TRGOViNA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. H M E L J. Žatec, dne 3. 9. 1920. Tukaj so nespremenjeno !vrste cene in sicer 2800—3000 č. K za 50 kg, živahnejša kupčija se pričakuje prihodnji teden. Nürnberg: 300 bal dovoženih, 300 bal prodanih, mirno pa čvrsto in sicer 2200—2800 mark za 50 kg, Z a v e 7. a h rn e 1 j. d r u š t e v. Od 15 000 vagonov pšenlce, do- loČene za izvoz, se bo v smislu pred- loga o finančnem zakonu 5—10% tega blaga pridržalo brezplačno za prehrano pasivnih krajev. Popis in žlgosanje vojnlh posojil se je vsied nepričakovanih ovir rnoralo odložiti od 6. na 16. tm. O davkih v Slovenljl ie 7. t. m. razpravljal finančni odbor. Slovenski de- mokratski poslanci so zahtevali, da re- alni in drugi neposredni davki v Slo- veniji ne smejo presegati dajatev v cirugih pokrajinah. Eksistenčni minimum je sklenil fiiiancni odbor zvišati od 1600 na 7200 kron. Češko-jugoslovenska viuarska ak- cijska dr. se po poročiln »Jugosl. Lloyda« uslanovi v Praici z glavnico 20,000.000 č. K s sodelovanjem vseh vrsi producen- tov in trgovcev z viuom. Da bo društvu mogoče okrepiti obstojece zveze z .Tugo- slavijo, pozivljajo sc jugoslovenski inte- resenti, da postanejo akcijonarii. NatanC- nejše infonnacije daje pisarna druStva, Pragav Kralovskc \rinohrady. Smilov- skelio ul. 18. Železnica Krapiaa-Rogatec. (Vlinistr- stvo saobračaja k zagrebški družbi »Pruga« dovolilo, da izvrši predpriprave za gradnjo normalne železnice od posta- ie Krapina v hrvatskem Zagorju do po- staje Rogatec lokalne zelcznice Orobel- no-Rogatcc. Uvoz in izvoz Orravnili posojil bivSe A^strije in Ogrske. Finančni minister jc s posebno naredbo od 8 avgusta tl. pod štev. D Br. 3916 do nadaljnega zabranH unošenje obveznic predvojnih in vojnlh državnih posojil bivše Avstrije in Ogr- ske na teritorij naže kraljevine. Istoeav no je zabranil iznošenje obveznic pred- vojnih državnili. posojil biv§e Avstrije In Ogrske iz tcritorija naše kraljevine. Vsa- ko ])rotivno poslopanje se bo kaznovalo s konfiskovanjem obveznic. razuntesa se bo z dotieno osebo postopalo kakor s tihotapci. Iznošenje voinili posojil Avstrt- je in Ogrske po tejl naredbi torej ni za- branjeno. Škodljivci slovcnskc trgovine in obr- ti. Pišcjo nam iz Beograda: Nereelne in požrešne elemente najdemo v vseh sta- novili. Ali nobenemu stanu taki elementl ne rnorejo toliko škoditi. kakor ravno tv- jcovcem in obrtnikoni. F.vo zopet dva slu- caja! Pride v Beograd neki Miklavc Iz Ljubljane. Proda.ui in ponuja vsc mogoCe stvari. Srbi knpujejo, a ko je treba blago izročiti, takrat g. Miklavca ni_ nikjer. Ta- ko je neki gospod kupil od njeffa pohi- istvo. ki #a je radi žcnitve pravočasno potrcboval. Miklavc sc zavcže, da prc- skrbi. Notabene se je M. sam ponudil za liferacijo! Nekega dne celo pošlje pošto k dotičnemu gospodu, Če§ da ie p^hištvo žc v Zcmunu. A vse skupaj je bila prda laž in ženin je prišel seveda v največje neprilike! — Drugi slučaj: Neko ministr- stvo naroči pri tyrdki Lenarčič na VrTi- niki čebelne panic. Tvrdka Lcnarčič č!o- loči ceno in ministrstvo akceptira. Ko so bili panji gotovi, pa Lenarčič nacnkrat cenc znatno poviša. Ministrstvo seveda panjev ni vzelo in dotični referent je re- kcl. da ne Ie pri Lenarčiču ne bo ničesar več naročil, temveč sploh v Slovenljl ne! V Srbiji da je navada, da obrtnik besedo držj in raje propade. nego da bi ravnaf po Lcnarčičevo. -- To sta dva slučaja, ki sama govorita dovoli jasno. Interes naših trgovcev in obrtnikov zahteva, da se niihove organizacije začnejo same za- nimati za take slučaje in da proti uereeT- nim svojim članom nastopijo čim naj- stiožje in čim naibrezobzirnej^e! Kmečki praznik na RIedu. Ljubljana. S. sept. Danes se je vrsil tu velik kmečki tabor, katcrega sc je udelezilo nad 5000 ljudstva. Videti Je bilo do 40 okraSeuih flhzov, <^ skupln, predstavljajočih ktnečko svatbo. nebroj najkrasnejših gorenjskih no$. Pri popol- danskem zborovanju so govorili Kušar, Mermolja, Pirc, Oemšar, Drofenik Ku- rait. Lubec, AvrainoviC* (?>rh) itd. Spre- jelo se je več rexoluclj. Zborovanje dobrovoJjcey v Ljubljani. Ljubljana. 8. sept Danes se Je vršilo tu zborovanje naših dobrovolicev. Dopoklne je bila zadusnica v spomin v Dobrudži padlim, nopoklne občni zbor organizacije, zvecer prijateljski sestanek v hotelu Union. Zaradi pokvarjene prose z Ljubljano nam dancs 9. tin. dop. ni bilo niOKoče dobiH druijih porocil. Prosveta. Risto Sawif». vKonec.) 4. Večeiua. Sercnada: a) za orke- ster; b) za glasovir; c) za gosli in glaso- yir. 5. 4 pesmj za en glas in glasovir: aj. Kaj bi te vprašal. b) Ko sem videl rožni gxm. c) Uozd po noči. d) Pozybil sem mnogokaj, dekle. 6. 5 inalenkosti za glasovir :a) 13ar- karola; b) List v albuinj c) Narodna; d) Romanca. *7. Zimska idila. Balada za en glas in glasovir. 8. Pavliha na potovunju. a) Pavliha pripoveduje. b) Pavlihova koračnica za glasovir. *9. Skala v Savini. Balada za en glas in glasovir. 10. 2 preUsinrtuici za en glas in gla- sovir: *a) Kropiti te ne smem. b) Tone solnce. tone. 11. Scherzo za niali orkester. 12. Lepa Vida, Ijiulska opera v 4 Ue- janjih za veliki orkester. Ista za glaso- vi«r in petje. Baletna godba iz operc za orkester. Ista za glasovir. *13. 5 pesnii Otona Zupančiča za en glas in glasovir. a) Pisnio. b) To je tako. c) Svetla noč. č) Marica. d) Ljubica, zdaj je dan. 14. 2 Jntermezza za gosli in glasovir. 15. Jugoslcvanska suita za orkester na lok. a) Uvod. b) Scherzo, c) Večerna. č) Kolo. 16. Allegretto grazioso za gosli in glasovir. 17. 2 pesmi za moški zbor. a) Mi vstajamo. b) Kosa.* 18. 2 pesmi za en jflas in glasovir. a) Na potu. b) V niaju. 19. Plesna Icgcndica, mimična igra v enem dejanju za veiiki orkester. Ista za glasovir. *20. 3 pesmi Otona Zupančlča za en glas in glasovir. a) Serenada. b) Bclo- kranjska. c) Se ena. 21. Balada (Des dur) za gosli in kla- vir. 22. Sonata za čelo in glasovir (C- moll). Z * označene skladbe so izšle. 2al, da sedajne razmere ne pripufc- čajo izdaje vseh navedenih konip_ozicij, s katerimi je zdatno pomnožena itak šib- ka slovenska glasb. literature, osoWto pa na orkestralnem poiju. Z ozirom na dejstvo, da se bližamo zopctni uprizoritvi Jjudske opere »Lepa Vida«, za katero že vlada lepo zanimanjc, se mi zdi umestno, da seznanim si. ob- činstvo, ki se zanima tndi za večja glas- bena dela, z dejanjem izvirne slovenske opere Savinjčana Risto Savina. «Lepa Vldaa. O s e b e : Anton, bariton; VjJa, njegova žena, sopraii; Alberto, mlad Benečan, tenor; Pietro, mlad Benečan. bas; Neža, gospodinja v hiši Antona, alt; ürega, Nežin oce, bas; Ninetta, Vi- dina služkinja v Benetkah, sopran; Camariere, Vidina siužkinja v Benet- kah, bas. Sola a) Predgovor v pojasnilo dejanja. Vsako večje rnesto ima krasotice, znane pod imenom grisette, v obmorskiff krajih Adrijc pa takoimenovane sartore- le. ki so navadno lepe, simpatične zuiia- njosti, slede toalet na moderni višini, po poklicu krojačice, stanujoče v predmest- jih večijh mest ter imajo čez dan oprav!- la v uglednih hišah ali konfekc. trgo- vinah. Ko se na večer odpravljajo proti domu, jih zasledujejo. spremljajo galant- ui gospodje, ali jih pa tudi že pričakuje- jo na — domu. V miljeju te družbe se je rodila tudi »Lepa Vida«. Tudi ta je krojačila. pri bo- gatih ljudeh ter posncmala njih navade in razvade. Lepa Vida je hitela dan na dan iz Su- šaka na Reko in zopet nazaj na svoj dom. Zasledovali, ogovarjali in dvoranili so ji gospodje na tej poti, pa tudi doma. Prl- šedši domov pa so padali opornini, moral- ni pouk, namigavanje in sumničcnje skrb- nih staršev, ter izzvali večkrar Uidi prc- pir v rodbini. Vidi je konečno minulo po- trpljenje, pobegnila je z doma ter porocv- la boffatega, na ix)l izobražencga. stare- Strait 4, »NOVA DOB A« Stev. 10.1. ftegistirov« krcditna ia* stavbena iadrugazom.zav, L*»¦¦¦¦ Prešernova u» 15 w ^^U11— rLASTNl DOM" Sprejema hparoefroe vfoge in jifa obi*&stuje po /^ O| ^. 401 Mfttil*i Od sfO ^^»^ lOß 156-53 Edfna slovenska specijalna | ', trg^vina z barvaml in laki. Agentura in komf« ftifsko podietle. Iv. «Ferlež ® Celje 447 156-51 Nfifc*»oelni cLom Trgovlna z lesum in drvml na drobno in rfebelo. Kupuje jamskl In ostali les po najvišjih dnevnih cenah. «Podružnica _____ Ljubljanske kredifne hanKe v Celju | ~P^fl"nlžha nlaifnica 50,000.000 kron, | - OEiiTRALA V LJUBLJAM - sBrn^nTfönül nad 45,000.000 fcron. | Podr>užnice """ ~~ ~ v Spiitu, Trsfu, Sa^&jeyu, GoHci« Stflaivberu, Borcvljah in F&uju» Sprcjema VlOge na Rttjižtce ill lellOČi J5KS5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, ffacUM profit ugodnemu obrestovanju. &%&% valut in dovoljuje vsa&OVTSfne Rffedite. ga krčmarja in posestiiika Anton-a z na- nienoin, iiajti mlrnega zavetja — bre/. ljubezni. Za nilaclo, lepo, živahno in teni- peramentno Vido. Antonovo ženo. niso bili podani pogoji sruuiega zakona. Pripeti sc, da spozna V'ida lahkoži-. vega, mladega Laha Alberta, sluOaj. ki otvarja opcrno dejanje. V prvem dejanju vidimo ribiško go- stilno, kjer se zabava mešaiia dnižba kmerov. sartorel, mornarjev itd. Mladina pleše kolo. Anton pr.je z go- sti. Vida scdi pri okiin in gleda sanjajc v mesečini svctlikajoče sc mot je. Že med plesorn ie slišati zabavljanjc, namenjeno Antonn, Ceš, kjc je nocoj Al- berto in njegov orijatclj Pietro. zakaj je Anton tako resen in zamišljeii. A Anton prestriže vsako podobno govorenje in namigavanje. iPlcs jc končan. Vido pa pozovejo gostje, naj pojc balado o »LepJ Vidi«. Ne- rada se jc odzvala Vida tcj želji. Ko ]c Vida odpela, jc nehala tudi zabava. Ljndstvo sc pozgubi. Vida in Anton pa ostaiieta na odrn. V ductii (dvospc- vu), ki sledi, sc pojasni y/akonsko razmcv- jc med obcnia. Ant^n pozove ženo, naj mu sledi v spalnico. Vida odklanja ter sc zgovarja z deloin, ki pa je bilo Ie pretve- za. Pravi vzrok tiči drtigje. Še to noč inora priti Alberto, ki Jo odvede v Bcnetkc. Vida se bojnje sama s scboj. Ne more se odločiti v izvcdbo tega pomembnega koiaka ter zapustiti svojega sineka. Prcd ra/.pclom si i/.prosl kreposti in varstva. A ko zagleda Vida pn.^cdšcga Alber- ta, inn pade okoli vratn. Po kratkeni dušcvncni boju sledi nc- srečna žena zapcljivcu Albertn na njegov dom v Benetke. kjer postanc Vida Albcr- tova metresa. Lalikoživec Alberto pa pride tu v ro- kc kabaretni dami Soli, se naveliča Vide ter jo lioče odstopiti svojcinn prijatelju Pietru. V nekcm ponočnem prizoru Jo zasmehujeta Pietro in Alberto; zadnji To slednjič tudi izda. Vida Alberta proklinja, ga ^apust; z namenom, da še enkrat vidi svoje dele in potcm konča s samomoroin. Tretje dejanje slika v začetku raz- mere v hiSi Antona v Vidini odsotnosti. Neza vodi gospodinjstvo ter skrbi materinsko za Vidim^a sineka. Neža An- tona sicer ljubi, a fa ji Ijubezni fie vrača. Prišla pa je novica, da je Vida, o kateri sc je žc vobčc mislilo, da ni več med ži- vinij, v Benetkali. S klicem: »Ni mrtva, oiia zivi, gorje menu«, plane Neža pri vratih ven. Kmalu na to nastopi Vida. vsa potr- ta. hiti k spečeinu deckn ter nui pojc uspavanko, hoteč se tudi posloviti s po- Ijubom od fantka. Otrok pa sc zbndi ter sc upira strast- neinu objemn tuje mu dame. Sedaj vstopi Neža ter zazene svojo rivalinjo iz hiše, češ, sedaj je ona (Neža) matl tcga otroka. Vida, svesta si svoje krivde. skoči proti vratim, kjer sc zgrudi vsled ulrn- jenosti in bolesti. Anton vpraSa svojo ženo. kje se jc tako dolgo mudila in čcsa jc prinesla. »Padla scm« — mu odvrne—. «nc maram ostati tn, Ie $e enkrat sem botela videti svojega otroka, potem pa umrcti«. Ta Vidin sklep jc vzbuclil v Antonu usml- Ijenje. zagotavlja ji, da jo Se vedno ljubi in da jo hoče zopet vzcti za svojo. Vida pa hoče proč odtod ter odkla- nja Antonovo prizancsljivost in usmi- Ijenje. Ko vstopi zopet Neža, zavpije. opa- zivši Vido v naročiu Antonovem. Ljubosuinnost Vide nyprani Ncži, kl ji hočc odvesti otroka, se zrcali v raz- burljivi sceni, ki konča s tern, da se od- loei Vida ostati v prejšnjeni svojeni do- V Oetrtem dejanju vidimo Vido z An- tonom in Nežo v roniarskcin kraju »e Tcrsatu, kjer pride do katastrofe. Po Ncžinein zaslcdovanju je razkrin- kano Vidino počctje v Benetkali. Anton umori Alberta. Ko se zave Anton svojega dejanjti. pade od kapi za- dct nirtcv na tla, Vida pa znori ter se z glasnim uasmtliom zgrudi preko Anto- novega trupla. if * :): S tern je v bolje razumevanje »Lepe Vide« podana kratka vsebina opernegu dejanja z zeljo, da bi imelo najvecje slo- vensko glasbeno delo v svoji prenovljenl in razširjeni obliki nc lc na ljubljanskem. tcmveč tudi na ostalih iii^oslovenskih opcrnih odrih najlep§i u^peh. R. V. histnica uredMiSlva. Sv« Juri ob j. ž : Sokolska orga- nizacija stoji na stališču, da na bla- tenje v nasprotnib časopisih odgovarja samo stem intenzivnejšim delom. Tako bodi tudi v tem slučaju! Pustite pse, naj lajajo, to kaže le, da jahamo! Zdravo! Po pomoti je nekdo vzel v vinskem šotoru na Sokolski vesclici v Na-^odnem dotnu ve- liko stain ruto. Prosi se, da jo vine v tra- fiko na Glavnem trgu štev. 15. 1210 2—1 Lepo riopollirif o hociio j lahka, za enega konja, «c jB^oda. ! jt StfelfC, tapetar. moister OeEie. 1207 1 ___ O?*žav*sS icracfnik slovenskega, sibo-hrvaSkega in nemškcga jezika veSč, išče primerne službe pri kakem 1 trgovskcm ali inustrijskem podjetju v Cel- ju za popoldanskeure. Ponudbe pod,,Adri- ja 1400" poštnoležeče Celje. 1209 2-1 kot blagajnik. korespondent ali slično ' išče mlajši trgovec ako mogoče v Celiu. Je zmožen nemškega, slovenskega in češkega jezika v govoru in pisavi. Najboljše referen- ce. Ponndbe pod J.H.V.D. Zagreb glavna poSta poštno ležeče. 1208 1 Spalna soba |] ^Mseradi selitvc ceno proda, istotako LwJ fotografični aparat 16X18. Vprašati je ftžSt popoldne od 4—7 urc zvcčer v Gospo- == ska ulica Stev. 5 v Celju. 1206 2--1 stanovan|e x. mobiljami. Na?.lov 1198 v upravništvu »Nove Dobe«. 2—2 Gosfilno v Harodnem joi v Celjn priporočava slavnemu občinstvu naj to pie je in si bova prizadevala, da bo vsakdo dobro postrežen z najboljSim pristnim vinom, vedno svežim pivDm in okusno prirejenimi gorkimi a!i mrzlimi jedili. Na razpolago so vsi slov. časopisi, igralne karte, šah-igra in izvrstna kava. Za seje in zborovanja solokali zelo K'nTTkl ii-i I^sikT\r»a Dürr 1082-12 pripravni. Se priporočata ^01 Ul 1! » rCpCa fi CI C. Razšii jOjfb „Novo Doho"! Stoie, timni^et razno fsoihiäivo in tap&tniške ixdelke ima v ;:rbi IÄapi|a Bauinpite 156-140 Qossiostk» ulSoa 25. NaroČil?! se izvrSuiejo točno in soiidno. Ivan Strelec tapetnik v Celju, Samostanska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, l bakreni, najnovejšega siste- j ma, brzoparni komplet, od I 25—100 litrov za kuhanje sadja. Izgotovljeni so iz do- bregabakrenega predvojne- ga materijala. — Najboljše in najsolidnejše izvršnjem na- ročila z prvovrstnimi delav- nimi močmi. Prevzamem raznovrstna to- varniška pečarska poprav itd. pri znani solidni tvrdki z sigurnim jamstvom. S STRILIČ kotlar ZAGREB, Petrinjaka cesta 55. 1194 3—3__________ 1046 12-6 Bencln, e strojno olje, " kolomaz, I petrolej, e ciHndrovo olje, g vazelln, gonilno olje, a tovot mast, r o!je in mastza usniarje I | dobavlja ppomptno I Dopise na eenfralo v MaHbf;^m. I Telefon itev. 80. Bf-Eojawi: Rafinerüja. I _____ _^.^^wml