Telja 50 i



NA DUNAJU,

G.KR.ZAUJGA ŠOLSKIH KMJUS.


M™*’  JBWWW»W


—--


« Tx g « c « g a

Začetnica

za

slovenske ljudske šole.

Sestavila

Janez Koprivnik in Gabrijel Majcen.

Velja vezana 50 vinarjev.

•-o*

Na Dunaju.

V cesarski kraljevski zalogi šolskih knjig.

1897.

4197

r

i

Šolske knjige v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane,
ne smejo draze prodajati se,  ko je na čelni strani postavljeno.

Pridržujejo se vse pravice.

V

I. del.

Pisane in tiskane črke.
Vaje v branji.

yy//y//////y/////yy%m%m

7r/yy//y/yš///y7yy/yyyy777

/m/yyyy/yy  I.

6


i, u, n, m, e, y.

i. vi, in, ni, um, mu, mi,
vem, vun, nem, i-me,
u-ni, vi-me, me-ne;

u - meni. u-men, ne-
vem, ne me-ne, ne
vun, ne u-me me, vi
in mi.

I

wyy//frs/r//j////j/y//^_

i.o, on, no, o-no, o-yo,
o-ve, o-ne, nov, no-vi,

e-no;

2 o-vini, o-nim, u - men.
mi-ino, ve-mo, on ni,
on ve, no-vo vi-no.

8

zzzzz

i. r, re-ye, re-yen, rey-no,
mi-ren, ve-ren, ru-men,
re-men, mu-ren;

2 ne-mi-ren, ne-ve-ren,
ne-mir, mo -rem, no-ve
u-re, me-rim, no-ya

me - ra.

9

a

^7Z77ZWm////S//////ZEL

i a, nam, ma-ma, vi-nar.
ra-ven, i-mam, ni-mam,
na-ma, ra-na, mo-rem,
ma-rani, yar-no, rev¬
na, mar - na;

10

2. na ra - mi, me - n - mo,
i-mam ra-no, u-ra mi¬
ne, ni u-ren, o-na me¬
ri, me-ni me-ri, ni¬
ma n - re.

1

7//r//^/U//7&ATU/7

11

1 .1, ul, ol, a-li, val, va-lo-vi,
mal, ma-le-mu, mil, mi-lo, lo¬
vi - mo, vel lan, no-ve vi-le;

2. i-ma-mo mi-lo, on ve-li, ria¬
li -va vi-no, ma-la n-ra, on
mo-li, mo-li-mo! ne lo-mi!
lo-vi me!


12

1. h, oh! ah! u-ho, o-reh, ve-ha,
mu-ha, mah, meh, me-hur, vo¬
ham, ra-hel, le-nu-hi;

2.  i-mam voh, ma-ha-mo, iie-ha-
mo, re-va hi-ra, lo-vi mu-ho,
i-mam ma-lo o-re-hov.

13

1. j, mo-ja, mo-je, na-jin, ya-jin,
ye-ja, me-ja, loj, li-li-ja, ho¬
ja, ve-ja, ya-ja, o-je;

2.  la-ja, li-je, ja-ha, o-na yi-je,
ma-ja ve-jo, je-mo ju-ho, on
or-je, lo-yi-jo je-le-na.

77¥//-/f/SX

14

1. f, lin, fi-no, fl-na, fa-ra, fa-ran,
fa-ra-ni, far-man, far-ma-ni;

2.  fu-li, fer-fo-li, fa-ra-ni v fa-ri,
vol-na je fl-na, far-ma-ni i-
ma-jo i-me-na.

^  S

sMmz.

i. s, o-sa, so-va, ro-sa, sol, le-sa,
li-sa, sa-ni, se-no, se-me re-sa,
le-sen;

15

2.  no-sim, so-lini, sa-mi so, ni-so
sa-me. no-si o-yes, u-mi-vam se,
so-li-mo sir;

3.  ne-se na ra-mi sol, ro-sa ro-si,
so-va fer-fo-li, i-ma-mo su-lio
se-no, je-mo ju-ho in me-so,
se-je-mo se-me.


s


t/

• (S



16

1. š, šum, šu-ma, su-ša, ši-yar,
u-še-sa, mi-ši, su-ši-jo, me-ša-
jo, a-li ši-yaš? ma-šiš li? va-ša
hi-ša;

2.  ši-var ši-ya, ma-ša mi-ne, y hi¬
ši sem, vi-Ie ni-so va-še, v šo¬
li ri-šem;

3.  ni-sem y šu-mi, lan se su-ši,
on me-ša se-no, y n-še-si šn-mi,
o su-ši ne ra-se, ne ša-li se!
na-ri-ši u-ho!

17

Z



i. z, za-vor, za-re, je-za, mi-zar,
re-zi-lo, ma-zi-lo, ze-va, za-la,
ze-lo, res, rez, res, vez,
las, laz;

2. za mi-zo, na za-rah, ze-len o-
reh, z va-mi, z na-mi;

Začetnica za slovenske ljudske Sole. 2

18

3. ne je-zi me! u-ma-zan si, ne-
ze-yaj! zo-ve me, za-le-zu-je
miš, o-ves zo-ri, mi-zar ri-še
mi-zo, i-mam ma-zi-lo, na yo-
zu je za-vor.


t/ t/


19

1. ž, jež, yo-ža, ži-ma, ži-la, že-lo,
že-le-zo, ži-yež, ži-yi-na, lu-ža,
fi-žol, koš, gož, ješ, jež, peš,
yeš, dež;

2.  ži-yim, ve-žem, ne la-žem, žal

o-sa že-lo?

2 *

20

C

i. c, cel, oy ca, li si ca, me zi nec,
ye ye ri ca, le yi ca, žim ni ca;

2. li ce in sen ci, ce sar in ce ša¬
ri ca, vem no yi co, re ci mu,
ra ce so ži ya li, li si ca i ma
u še sa, e ne oy ce ni;

21

3. na le vi ci i mam ra no,
že ce li, lo vi mo ve ve ri co,
lo nec je iz i la, mi za i ma-
miznieo, v miz niči so vilice.

L/


i. č, meč, ma če, me ča, ro či ca,
če sen, le ča, ra čn ni ca, ve¬
čer ni ce, več na luč;

22

2.  ho čem, no čem, ne me čem,
če šem se, čil sem, nič ne
re čem, u či mo se, z me čem
ma ha;

3.  nož i ma roč, če mu so no ži?
la čen sem, yo  li so moč ni,
ra ču ni mo iz ra ču ni ce,
orač orje z oralom, voz
i ma o si in ro či ce.

t

23

1.  t, nit, tič, si to, re še to,
o ta va, te sar, te ri ca, to ca,
le to, ti ha lu na, li to že le zo,
si to te le;

2.  te sar te še, ti či le ta jo,
u ra te če, se ter ze le ni, ži to
zo ri, to ča tol če, le to mi ne,
loj se taja, ne tožite!

3.  terica tere lan, nit je zamo¬
ta na, ne ža li te to ra ri šev!
tat hi-ti iz Ya-si, te-ta to či
ri no, si ro ta ni ma ma te re,
nima očeta, tolažite siroto!

1. d, dež, ded, de te, de nar,
dn ri, du ša, di ša ya, ru da,
do li na, se dem, de vet, de set,
tat, gad; pet, ped; sit, zid;

2.  hu da u ra, naš dom, re den
in če den, da ni se, da ni ca
ža ri, yo  da de re, dim dn si;

25

3. de te se jo če, jed mi di ši,
mudi se mi, ne zamudi šole!
da jaj rad! mo li in de laj!
du še ne vi di mo, de ca, va di
se redu! davi je dež namočil,
ne ho di te da nes od do ma!

b

1. b, bim, bam, bom, o ba, o be,
bel ro bec, o ba zo ba, ši lo
bo di lo;

26

2.  do ber dan! o be ya bi, yi har
buči, biba leze, zob me
bo li, o bu va mo se, be rem
berilo, bob je tečen, bos
sem, i ma mo še ba bi co ;

3.  u ra bi je de set, n či la se
bo ya, če ber i ma de be le
ob ro če, ob ro bu ra se jo
de be le bu če.

27

1. p, pif, paf, puf, po, pa, rep,
z re pom, žep, v že pu, na
pi pi, po zor!

2.  dob, top; rob, rep; zob, čop;
sa pa pi še, li pa di ši, s pi lo
pi li mo, re po pu li jo, pe so
lu pi jo, yoz  ro po če, pe te lin
se re pen či, v pe či pe ce mo,
pu ran se pe ce, pi yo  je pi-
ja ca, ži Yi na se pa se, po
no ci po či Ya mo;

s. be rac ho di s pa li co, ši pa
je po ci la, pe ri ca pe re
pe ri lo, ba bi ca no si jo
pe co, iz pe li na de la jo
pe li no Yec, i ma mo pe re sa,
pišemo na papir, lepo pišite!

28

i. g, golob golči, gos go go če,
o sel ri ga, ja go da di si,
a li me ni mi ga ? ga ni se!
u bo gaj rad! ma lo go vo ri!
po ma gaj u bo ge mu!

2. go re či ca me de re, vo da
gasi žejo, na nogah nosimo
no ga vi ce, go ve do i ma gol
go bec, po go rah ra se jo
go be;

29

3. sirota moli na gomili, de ca
se gu ga na gu gi, go lo bi ca
pi ta go lo bi ča iz gol ca, jež
zalezuje gade!



i. k, log, lok; lug, luk; rog,
sok, vi so ka kad, ve lik
ka men, ko za me ke če, ku¬
ka vi ca ku ka, ka ko ku ka ?

30

ko koš ko ko da ka, ku pec
ku pu je, ko le sa te ko, ka di
se, mika me;

2.  kovač kuje železo, baker je
rudeč, kositer je siv, voda
je kalna, lipa je košata, kaj
peče pek? kuharica kulia
kosilo, kaša je naša paša;

3.  oko je dar božji, roka roko
u mi va, s se ki ro se ka mo,
s ko so ko si mo, ko lar na-
re di voz, ko vač ga o ku je,
ko vač je ro ko de lec, ko lar
tu di, ra ki ži ve po po to kih,
re kah in rib ni kih.

31

o, o, t, d, b, p, g, k.

33

jutro: — lučice na nebu so ugasnile;
tam na robu gore pa se žari; na ro¬
žicah se zalesketa tisoč in tisoč isker,
to je rosa; tičice ubirajo pesmice za
novi dan; z visoke line zadoni; oče
in mati molita; potem pojdeta na delo.

poldan: — velika luč je najviše na nebu;
popotnik se poti; rožice venejo; pes
zija; živina počiva; ura bije poldan;
iz line zopet zadoni; sedemo za mizo;
na mizi je kosilo; jemo in pijemo;
oče molijo; mi tudi; potem idemo iz
hiše.

večer: — tema lega v dolino; tički so
sedli počivat; rožice so se nagnile;
na nebu zagori lučica tik lučice;
izza gore poluka mesec; o, kako lepo
je nebo! kako lepo šele mora biti
v nebesih!

Začetnica za slovenske ljudske Sole.

3

34

1 .

sm: smet, smeh, smejati se, smešno,
smukati, smola, smoditi.

s n: snaga, snažen, snažiti, sneg, po¬
snemati.

sl: slama, slamnik; slep, slepec; sliva,
slivovec; oslabeti, nasloniti se.

sv: svetiti, sveča; svet, svetnik; svinec,
svora, svaditi.

sr: sram, sramuj se! sraka, srabot,
sreš, sreča.

2.

zm: zmotati, zmota, zmetati, zmirorn,
zmazek.

zn: znati, znanec; kaznovati, kaznovan.

zl: zlog, zložiti, zlagati; zleteti, izlet.

zv: zvon zvoni; zvita zver, zvijača.

zr: zreti, zrem; zrelo, zrak.

s.

žl: žlica, žličnik; žleb, žleza.

žv: žvekati, prežvekati; žveplo, žviž¬
gati.

žr: žreti, žrelo, požrešen, žrebe.

35

4 .

ml: mleti, mlin; mlatiti, mlati c; mla¬
dina, pomlad.

mr: mrači se, mrak je; mraz, mrena,
umreti.

mn: mnogo, množica; mnih.

5 .

vl: vleci, vlak, vlačen; vliti.

vr: vroč; vreti, vrelec; vrezati, vrata,
vrat.

vz: vzeti, vzamem; vzidati.

6.

hi: hlad, hladno; hlap, hlače, hlapec.

hr: hripav, hripa; hrom, hromeč; hram,
hraniti; vihrati, vihrav.

hi: blato, blatiti; blag, blažen; bled,
bloditi.

pl: pletem, plot; plug, plužiti; plačati,
plačilo; pleve, platno.

br: brat, breg, brisati; brusiti, brus;
brada, brod.

pr: prav, pravica; prag, prah, praprot;
napraviti.

3 *

36

8 .

gl: gluh, glušec; globok, globočina;

gladiti, gladilnik; glodati, glodavec.
ki: klet, klin, klop, kladivo, klic, klicati,
gr: greh, grešnik; grad, graditi; grah,
griva, greben.

kr: krava, kravar; kri, krivica, kreda,
krovec, krojač.

9.

km: kmet, kmetija; kmalu,
gn: gniti, gniloba; gnati; gnoj, gnojnica,
kv: kvas; kvariti, na kvar; kvokati.
cv: cvet, cvesti, cvetica; cviliti,
čl: človek, človeška duša; član.
čr: črep, čreda, čreta, črevo.

10 .

tl : tleti, tla, tlaka, na tleh, pritlikovec.
dl: dlan, dlaka, dleto,
tr : trava, trobenta, trebuh, treti, trositi,
dr: drog, drobiž, drevo, dren, drobtina,
dreti, drobiti,
tv : tvoj; tvor, tvoriti,
dv: dve, dvajset, dvor, dvomiti, dvigati.

37

st: stopalo, stopati; stati, stojalo; most,
čast.

št: šteti, število; pošten,
sp: spati, spalnica; spisati, spis; spodaj,
sk: skok, skočiti, skakati; skop, skopuh;
vrisk, blisk.

šk: škoda, škodovati; škarje, škorec.

n.

zb: zbor, zbirati; zbadati, zbijati, zbo¬
leti.

zd: zdaj; zdihniti, zdihovati; zdi se mi.
zg*: zgoreti, zgeniti, zgoditi se, zgodaj,
žg*: žge, žgati, žganci; žganico žgejo
iz sbv.

12 .

smr: smrad, smreka, smrečje,
shr: shramba, shraniti, shranjati.
spl: splesti, splesniti, splavati, sploh,
spr: spraviti, sprevod, spresti, spredaj,
skl: skleda, sklednik; skleniti, sklep;
skladati, sklicati.

skr: skriti, skrivno, skrivnost; skrinja,
stv: stvar, stvariti, stvarnik.

38

str: strah, strašiti; streha, struna,
straža,

zdr: zdrav, zdravje; zdrobiti, zdramiti se.
skr : škripati, škripec, škropiti, škrohotati.

nj:

P«:

kij:

knj:

r:

13.

šcipati, ščetina, klešče, hrošč,
ljub, ljubiti, ljubezen; ljudje, marljiv,
uljuden, učitelj, metulj,
njegov, njiva, cunja suknja, konj,
ogenj.

pljuvati, pljunec, pljuvalnik,
ključ, ključar, kljun, kljuka, kljuse,
knjiga, knjižica, knjižnica, knjigar.

14.

srbeti, srce, sršen, srp, zrno, zrcalo,
žrjav, žrjavica, žrd, mrtev, mrlič,
mrzel, mrva, vrba, vrniti, vrv, vrt,
hrčati, hrček, brleti, brneti, brcati,
brž, prvič, prtič, grča, grlica, grm,
krt, krtica, krtača, črta, črv, črnilo,
trn, trs, trg, držati, držalo, strm,
strd.

39

strupene jagode: — sosedov rejenček
pase po gozdu ovce; pod hrastom
najde grmič z lepimi črnimi jagodami;

misli, da so črešnje; utrga jagodo
in jo pozoblje; ker je bila sladka,
pozoblje jih še več; pa niso bile
črešnje, ampak strupene jagode;

rejenček hudo zboli in trpi velike
bolečine; doma mu dado toplega
mleka, da je bijeva!; s tem se je otel
smrti; ozdravel pa dolgo ni.

40

ZiZ t T.

streže bolniku. Tobija je
zidar.

// žil n N.

Nace je nesel žito v mlin.
Nikolaj je bil vojak. Noe je
svaril ljudstvo.

41

Marko hodi v šolo. Matevž
služi pri sosedu. Metod se
uči kolarskega.

Vojteh lepo poje. Vincenc
gladko bere. Valentin glasno
odgovarja.

Urban moli iz molitvene
knjige. Urh streže pri sveti
maši.

Izidor je delavec. Ignacij je
duhovnik. Jakob je bil apo¬
stol. Janez je krstil Jezusa.

43

V

Zdenko pase ovce. Žiga

V'

napaja konje. Zelko vprega
vole.

Tine, Nikolaj, Matija, Valentin, Urban,
Ivan, Jakob, Zdenko, Žiga so moška
krstna imena.

Na poti v šolo.

Zimskega dne je bilo. Tonček gre
v šolo. Na poti pade v sneg. Ta je
bil debel. Tonček ne more vstati. Milo

44

Zclaj prideta za njim njegova tovariša
Ivo in Želko. Ivo se poredno nasmeje.

v

Tončka hoče pokriti s snegom. Zelko pa
reče: „Ne stori Tončku nič žalega!“
Nato ga prime za roko in ga vzdigne.
Tudi mu otrese sneg ter mu ponese
torbico do šole.

Vesel se mu Tonček zahvali. Iva pa
je sram.

Cecilija umiva mizo. Časti-
slava pospravlja po sobi.

45

o O, a A.

Otilija plete nogavice. Ana
šiva srajco. Agata gladi
perilo.

Genovefa nosi vodo. Gabri¬
jela varuje Anico.

Helena mesi kruh. Katarina
pometa soho.

Filomena trebi gobe. Fran¬
čiška pobira slive.

v

Cecilija, Castislava, Otilija, Agata,
Genovefa, Helena, Katarina, Filomena
so ženska krstna imena,

47

Cilka in Anica.

Cilka je imela premožne roditelje.
Česar je potrebovala za šolo, vse so ji
lahko preskrbeli.

V šoli je poleg nje sedela Anica.
Njeni roditelji pa so bili ubožni. Jako
slabo se jim je godilo. Anici niso mogli
vselej o pravem času kupiti kamenčka,
svinčnika ali peresa.

Nekega dne pišejo otroci v šoli
s peresom. Anica nima peresa, Cilka to
zapazi. Hitro seže v peresnico. Anici
posodi novo pero.

Gospod učitelj to vidijo. Obrnejo se
k učencem in reko: „Glejte, otroci, kako
je Cilka dobra in postrežna. Novo pero
je posodila Anici. •“

Anica se Cilki lepo zahvali. Otroci
pa so imeli Cilko odslej še rajši.

48

: p P.

Peč greje sobo. Pes varuje
hišo. Poštenje je najboljše
premoženje.

Bog vse vidi, Bog vse ve.
Bad moli in delaj! Besnica
je vsakomur ljuba.

49

Sivi glavi se odkrij! Slabe
družbe se varuj! Naj te šola

V

veseli! Šiba še nikomur ni
kosti zlomila.

1L, e E.

Začetnica za slovenske ljudske šole.

4

50

Lazniku nihče ne verjame.
Lenega čaka strgan rokav.
Eden hlapec kosi, drugi za
njim suši. Ena dekla žanje,
druga za njo veže.

Dober dan! Dolge noči,
kratki dnevi. Dobro povsod,
najbolje doma.

Prešeren, Boštjančič, Ravnikar, Slomšek,
Šubic, Levstik, Erjavec, Dolinar so
priimki.


51

Petelinov klic.

Kikiriki!

Brž otroci mi vstanite,
Brž umijte se, molite!
Kdor predolgo spi,
Dosti vreden ni.
Kikiriki!

Kikiriki!

Knjige brž v roke vzemite,
Lepo pridno se učite!
Kdor se mlad uči,

Glada ne trpi.

Kikiriki!

Kikiriki!

V šolo mi hodite radi,
Dokler ste še čvrsti, mladi!
Kdor predolgo spi,

v

Solo zamudi.

Kikiriki!

4 *

— 52  -

Abeceda

ty

t T, u U, v V, z Z, ž Ž.

55

v

A. Sola.

1.  Šolski mladini.

Uči pridno se, pobožno moli,
Lepo vedi se doma in v šoli!

2 . Prvič v šolo.

Mati sinku:

„Pojdi zdaj, pa priden bodi,
Da se boš naučil kaj;

Sveti Duh te, sinek, vodi,

On razum ti pravi daj!

Na odkazano ti mesto
Sedi, pa na klop rokč;
Ne šepeči, pazi zvesto,
Kaj učitelj govorč!

Kaj oni velč ti, stori;
Vprašan, gledaj jim v obraz,
In pa možko odgovori! —
Zdaj pa pojdi; zadnji čas!“

3.  Na poti v šolo.

Mihec in Jožek gresta v šolo. Na poti pokaže
Jožek Mihcu nalogo. Mihec jo pogleda in reče: „Ej,
Jožek, dosti je napak!“ Hoče jih Jožku tudi pokazati.

56

Jožek pa se razjezi. Mihcu iztrga nalogo. Tudi ga
suva in bije s pestjo. Mihec pa reče mirno: „Gospodu
učitelju povem, da si me suval in tepel/ 4  — „Le povej !“
odgovori Jožek.

Približata se šoli. Jožek prime Mihca za roko,
rekoč: „Čuj, Mihec, ne pravi gospodu učitelju, kaj je
bilo! Nikoli več ne storim kaj takega/"

Mihec pogleda Jožka in vidi, da je žalosten in da
se boji. Seže mu v roko in reče: „Odpuščam ti. Poza¬
biti hočem, kar je bilo.“

4.  Molitev pred ukom.

Pred poukom v šoli zbrani,

Prosimo te, Bog, srčnč:

Pridne, dobre nas ohrani,

Da dospemo kdaj v nebč!

5. Janezek v šoli.

Janezek je bil vsak dan v šoli. Vendar ni pisal,
čital in računil tako dobro, kakor njegovi součenci.
Zakaj je neki Janezek tako zaostajal? Ker v šoli ni
pazil.

Kadar so gospod učitelj učili, oziral se je vedno
ali pa se je igral pod klopjo. Zato nikoli ni vedel, kaj
so pravili.

6. Molitev po uku.

Ukov lepih smo prejeli
Danes v šoli mnogo spet.

Bog daj, da po njih živeli
Zvesto bi še poznih let!

57

7.  Pridna Rozika.

Roziko so hoteli mati doma imeti, da bi jim kaj
pomagala. Rozika pa je žalostna. Joče se in pravi
materi: „Drugi otroci bodo kaj znali, jaz pa zaostanem.

Mati pa še niso hoteli pustiti Rozike v šolo. Zato
jih prime Rozika zaroko in pravi: „Ljuba moja mati,
lepo vas prosim, pustite me v šolo! Saj pridem iz šole
hitro domov in bom tem pridnejša."

Mati ji prijazno reko: „Torej pa pojdi, ker se tako
rada učiš! Vem, da se v šoli več naučiš, nego mi doma
pomagaš. “

8.  Šola.

Kako te, šola, rad imam,

Kako me veseliš!

Karkoli vem, karkoli znam,

Ti vsega me učiš.

Otrok bi nehvaležen bil,
če ne bi, šola, te častil!

9.  Uganka.

Ima liste,

Ni drevo;
Ima hrbet,
■Ni telo;

Brž ugani,
Kaj je to!

58

B. Dom.

a)  Uvod.

1. Hiša.

Vidko reče Dragici: „Pojdi, sestrica! Sezidajva si
hišico zate, zame, za očeta in za mater! Zraven hišice
postaviva hlevček za konje, vole in krave ! a

Gresta torej na dvorišče, nabereta kamenčkov in
zidata, da je veselje. Že stoji zid; sedaj napravita še
okna in duri. Zgoraj pa naredita streho.

Iz veže držč stopnice na podstrešje in v klet. Zraven
hiše sezidata hlev in poleg hleva kočico za psa. Po
dovršenem delu sta zelo vesela in od veselja ploskata
z rokami.

2.  Naša hiša.

Naša hiša ljubezniva
Nas v naročje svoje skriva,

Da ne more sneg pa mraz,

Ne vihar in dež do nas.

Tukaj s stariši živimo,

Veselimo se, učimo;

Kadar pride tihi mrak,

V mehko postelj leže vsak.

59

Kdor pa varne strehe nima,

Muci ga poletje, zima; —

Torej, Bog, to prošnjo Suj,

Ter naš dom nezgod varuj!

Luknjica pri luknjiici, pa vendar vodo drži. Kaj je to?

b)  Družina.

1. Dobri otroci.

Jožek, Nežika in Franček sedč na klopi pred hišo.
Pogovarjajo se o očetu in materi. Jožek, starejši brat,
pravi: „Včeraj so mi kupili oče novo začetnico / 4  Sestra
reče: „Meni so dali mati lep robec / 1  Franček, naj¬
mlajši bratec, pravi: „Zvečer nam dado mati mleka
in kruha / 1

Potem še dalje govorč, kako dobra sta oče in
mati. Jožek tudi pripoveduje o sosedovi Metki, ki so
ji mati umrli. Vsi se spogledajo in imajo solzne oči.
Franček reče: „Naša mati ne smejo umreti ! 11

Nato gredo vsi trije v hišo in niso nikjer tako
radi, kakor pri očetu in materi.

2. Oče in mati.

Ljubi oče, ljuba mati
Čuvata me dam in noč.

Kaj se treba meni bati,

Saj sta vselej mi v pomoč!

Vse mi dasta, česar prosim:
Sadje, kruh in med in sok;

60

Suknja topla, ki jo nosim,
Dar je tudi njiju rok.

S cim naj neki ju zahvalim,
Da bo prav obema všeč?
če ju slušam in ne žalim,

To je menda prva reč.

3. Tolažba.

Tiho, tiho, Tonček mali, Ta nožiček, ki so mati
O, ne jokaj se tako; Dali mi za god ga, veš?

Mater so ti pokopali, N4 ga, tvoj je, le jokati,

To je pač strašno hudo! Ljubi Tonček, se ne smeš.

In pa te-le desetice,

Od očeta jih imam;

Košek jagod, kos potice,

Kar imam, vse rad ti dam.

c)  Človeško telo.

1. Nepokorna Tončika.

Šestletna Tončika se je rada igrala z noži, vilicami
in škarjami. Mati so ji pogostoma dejali: „Tončika,
pusti te reči! To bode. Gotovo se ti še kaj pripeti/ 1
Ali nič ni pomagalo.

Nekoč zleze Tončika z nožem v roki na stol. Stol
se zvrne, deklica pade na tla in se zbode z nožem v
levo oko. „0 joj, o joj! 11  zakliče Tončika, in roditelji

61

od strahu ne ved6, kaj bi storili. Pošljejo po zdravnika.
Zdravnik pride ter ji obveže oko. Tončika je prebila
hude bolečine in je bila potem na jedno oko slepa.

2.  Prsti na roki.

Ta z drevesa
Hruške stresa;
Ta jih meče
V prazne vreče;

Ta na rame
Vrečo vzame;
Ta jo skozi
Vrata vozi;

Ta pa gleda
In pojeda.

3.  Dobri deček.

Padel je deček pod voz in si zlomil nogo. Zelo
je jokal, ko so ga prinesli domov. Bolna mati izvedo
veliko nesrečo. Iz postelje skočijo in omedlč.

Deček to vidi in takoj utihne. Pride zdravnik in
mu obveže nogo. Pri tem opravilu se je deček grizel
v ustna od prevelikih bolečin.

Vzdihoval je, zajokal pa ni. Vprašajo ga, ali ga
nič ne boli. „Oj, boli, boli, zelo boli!“ pravi deček
tiho ; „pa bojim se ječati, da bi mati ne bili še bolj
žalostni.

4.  Micika in Mirko.

Mirko se zjutraj ni nikoli redno umil in počesal.
Sestri Mieiki pa se je posmehoval, kadar si je z vodo

62

izpirala tista in snažila zobe, umivala lice, ušesa in
sploh vso glavo ter si skrbno česala dolge lase.

Oče in mati sta Mirka pogostoma opominjala, naj
je tudi sam tako čeden, kakor je Micika. Mirko pa
ni slušal. Končno se mu je po rokah izpuhnilo tako
gnusno, da so se ga ogibali vsi součenci. Dobil je namreč
garje, ki hudo srbč in se lahko preneso na drugega
človeka.

Mirko je moral dolgo ostati doma in se ni smel
družiti z nikomur. Micika pa je bila vedno zdrava.

5.  Cigani gredo!

Zbežimo, stecimo,
Cigani gredo!

V rjavih bisagah
Otroke neso!

Če se ne umivaš,
Cigana se boj!

Sicer te zaloti
In vzame s seboj.

6.  Molitev zjutraj.

Spet napočil dan je nov,
Daj mi, Bog, svoj blagoslov!
Angeljček pri meni stoj,

Da otrok ostanem Tvoj!

7.  Molitev zvečer.

Glavica mi je zaspana,
Posteljica že postlana;
Bog mi svojo daj pomoč!
Oče, mati, lahko noč!

63

č)  človeške dobe.

Jurce in starček.

Jurce stopi iz hiše na prag. Prav tedaj pride
starček mimo njega. Glava mu je sklonjena, hrbet
upognjen, noge se mu tresejo, opira se na palico. Jurce
se mu glasno zasmeje. Starček pa se ozre na dečka in
ga nagovori tako le:

„Ljubi deček, zakaj se mi posmehuješ? Ali ne veš,
kaj te čaka? Kadar prebiješ toliko, kakor sem jaz, tudi ne
boš več poskakoval. 44

Jurčetu sežejo te besede do srca. Hitro stopi k
starčku, prime ga za roko in mu reče: „Ljubi mož,
prosim vas, odpustite mi, da sem vas razžalil! 44  Starček
pravi: „Odpuščam ti! Le vedno spoštuj stare ljudi,
to je všeč Bogu in ljudem! 44

d)  Jed in pijača.

1. Molitev pred jedjo.

0 Bog, to vse nam daješ Ti,

Kar dan za dnevom nas krepi;

Podeli, da bi to jedilo
Po Tvoji volji nam teknilo !

2 .  Nezmerni deček.

Krištof je bil v šoli najmanjši učenec. Sicer pa je
bil zdrav in rdečih lic. Ljudje so ga dražili: „KriŠtof,


— G4 —

kdaj že pogledaš gospodu učitelju na mizo ? 11  Dečka
so te besede vselej zbodle.

Nekoč mu reče nekdo: „Krištof, močno jej, da
hitreje dorasteš!" Krištof si misli: „To pa že storim . 11
Odslej jč in tlači vase, da je groza. Vendar pa ni rasel
nič hitreje, nego bledel je in hiral. Nič ga ni veselilo,
ne delo, ne šola. Naposled zboli prav močno.

V postelji ležeč si misli: „Ali nisem zbolel zato,
ker sem preveč jedel? Odslej bom jedel le za potrebo . 11
čez nekoliko časa ozdravi; a jedel je zdaj le toliko,
kolikor je bilo prav. In zopet je bil vesel in rdečih lic.

8. Usmiljena deklica.

Stara Jera je dobivala pri Ivanovih kosilo. Po jed je
hodila z loncem. Nekoč se nekoliko zakesni, Ivanovi so že
odkosili, dekle pa so pozabile kaj prihraniti stari ubožici.

Ivanove Minke ni bilo doma. Mati so jo bili poslali
k šivilji. Ko pride deklica domov, gre v kuhinjo, da
bi si vzela kosilo, ki jo je čakalo.

V kuhinji pa ugleda staro ženo s praznim loncem.
Dekle ji povedo, zakaj ni dobila Jera obeda. »Dajte
ubogi Jeri jedi, katere ste prihranile meni, reče Minka;
„lože prebijem jaz brez kosila ko ona . 11  Jera je dobila
Minkino kosilo.

4. Molitev po jedi.

Za nas kot oče, Bog, skrbiš,
Jedi, pijače nam deliš.

Kar milost nam je Tvoja dala,
Za vse, za vse Ti bodi hvala!

65

5. Kruh na poti.

Če kruhek kje na tleh leži,
Nikar ne stopi, dete, nanj !
Lahko živalca ga dobi,

Ki se Bogii zahvali zanj.

Položi s ceste ga na kraj!
Morda ga najde droben ptic,
Pa ž njim zleti, da bode kaj,
V široki svet čez plan in grič

6. Mrzla voda.

Kadar je bil Blaže razgret in žejen, hotel je vselej
takoj piti. Oče so mu branili in ga večkrat svarili, rekoč:
„Dokler ti je vroče, ne pij, sicer zboliš!

Nekoč priteče ves razvnet z vrta. Očeta ni blizu.
Naravnost gre k studencu ter se napije mrzle vode.
Vesel, da si je tako hitro ugasil žejo, reče: „To je bilo
dobro \ u

Toda kmalu začuti bolečine v prsih. Tudi mrzlica
se ga loti, in kašelj ga sili. Se tisti dan mora v posteljo.
Oče pošljejo po zdravnika. Blaže dobi zdravila. Vendar
mu prihaja slabše od dne do dne, sčasoma ga je zgolj
kost in koža. Kolikokrat vzdihuje v postelji: „Ko bi
le ozdravel! Nikdar več ne bi pil, dokler se ne bi
ohladil. “ A ni mu bilo pomoči. Nekoliko časa je še
trpel, naposled je umrl.

Začetnica za slovenske ljudske sole. 5

66

7. Najboljše vince za otroke.

Za deco kaplje slajše
Od kaplje bele ni;
Izpod pečin to vince
Izvira in kipi.

Po logu tiho teče
Ta žlahtni, bistri vir;
Zastonj ob njem dobiva
Živina, ptič požir.

Od tega vinca glava
Nikogar ne boli;

Telo je čvrsto, zdravo,
In sladko se zaspi.

Pa če je voda zdrava
Za deco, dobro vem,

Da tudi nič ne škodi
Odraslim že ljudem.

i

e)  Obleka.

1. Lepa suknja.

Srečko ni bil priden. Neredno je hodil v
šolo in tudi učil se je malo. Rad pa je imel
lepo obleko.

Nekega dne pride z novo suknjico v šolo.
Tovariš Videk je imel staro suknjo. Srečko mu
reče: „Glej , kako lepo suknjo imam! Ti nimaš
take N

V šolo stopijo gospod učitelj. Ko z učenci
odmolijo, pokličejo Srečka in ga vprašajo. Toda
on ne ve kaj odgovoriti. Totem pokličejo Vidka.

67

Ta pa jim odgovorja, da je veselje. Zdaj je bilo
Srečka sram. Spoznal je, da sama lepa suknja
ne pomaga nič, če človek ni priden.

2.  Uganka.

Hrbčt ima, trebuha ni,

Rokč ima, brez nog stoji,

Lašč ima, a ne glavč. —

Kako je stvari tej ime?

3.  Kaj imaš pa ti?

Glej, polža krije hiška,

Kožušek ima miška;

Metuljček ima krilo,

A perja ptič obilo. -—

Dej, kaj imaš pa ti?

Znaj, oče, mati zlata
Prav rada me imata!

Obleko imam tudi
In hišo v zimi hudi.

Ko zunaj veter hruje,

Peč mraza me varuje —

Kaj torej me skrbi?

4.  V nedeljo zjutraj.

Bilo je neko nedeljo. Mati opravijo Mieiko in
Franceta za cerkev. Potem velč: „Pojdita na vrt in
povijta tri šopke, ali pazita mi na pražnjo obleko! 4 '

68

France steče naprej. Ko pride Micika za njim,
prihiti ji s šopkom v roki ves moker in blaten čez
gredo naproti. Micika pravi: „Kakšen si, France! Kaj
poreko mati! Zakaj nisi pazil na obleko? Nato natrga
Micika ob kraju grede cvetic, in oba gresta v hišo.

Mati takoj zapazijo, kakšen je France. Obraz se
j im  stemni in nevoljno rekč : „Nesrečno dete! Dobro
veš, kako težko te oblačiva oče in jaz, pa ne varuješ
obleke! Ker me nisi slušal, ostaneš danes doma! Sleci
pražnjo obleko in obleci delavno!“

Ko se France preobleče, mora v zadnjo sobo.
Tukaj je ostal za kazen do poldne.

f)  Stanovanje.

1. Bog vse vidi.

Jakec in Anica sta bila sama doma. Jakec reče
Anici: „Pojdi z menoj! Poiščiva si kaj dobrega!" Anica
mu odgovori: „Pojdem, če veš za tak kraj, kjer naju
nihče ne vidi/'

„No," reče Jakec, „pojdiva v mlečnico! Tam je
dosti smetane." Anica odgovori: „Tam bi naju videl
sosed, ki na dvorišču drva cepi."

„Pa pojdiva v kuhinjo!" pravi Jakec. „V kuhinjski
omari je poln lonec medli; kruli bodeva namakala vanj.
Anica veli: „Tam naju utegne videti soseda, ki sedi
pri oknu in prede.”

„ Torej pojdiva v klet jabolk jest!" reče Jakec;
„tam je taka tema, da naju ne bo nihče videl." Anica

69

pa odgovori: „Oh, ljubi moj Jakec, ali res misliš, da
bi naju tam nihče ne videl? Ne veš li nič o tistem
očesu nad nami, ki vidi skozi zidove in tudi v temi?"

Jakec se prestraši in reče: „Prav praviš, ljuba
sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer bi naju ne videlo
človeško oko. Zatorej nikjer ne delajva, kar bi ne
bilo prav ! 41

2 . Otrok in peč.

„Ti grda, črna peč, obleci si lepše oblačilo ! 44  reče
otrok poletnega dne. „Poglej mize, stole, omare in
zrcalo, kako je vse snažno in lepo. Samo ti, peč, si
tako umazana in črna, kakor saje. 4 "

Peč pa molči in si misli: „Počakaj, ko mine
poletje, gotovo ti bom po volji . 44

Pride zima, in zunaj vse zmrzuje. Tedaj pa priteče
otrok v sobo k topli peči, gladi jo, objemlje jo in pravi:
„Oh, ljuba peč, kako si dobra! Tako radi te imamo!
Kako bi brez tebe prebili!

3. Uganka.

Poleti je hladna, pa ni gladna.

Pozimi je gladna, pa ni hladna.

Kaj je to?

4. Blaže in Nežica.

Bila sta bratec in sestrica po imenu Blaže in Nežica.
Blaže je imel svoje reči vedno razmetane, da jih je bilo
grdo videti. Klobuk je ležal na tleh, suknjo je imel na

70

klopi, tablo na peci, pisalo na postelji i. t. d. Kadar
pa mu je bilo česa treba, nikoli ni hitro našel svojih
rečij. Zato je pi-ihajal tudi prepozno v šolo.

Pri Nežici pa je imela vsaka reč svoje mesto, da
je bilo lepo videti. Tudi je lahko vsako vzela hitro v
roke, ker je vedela, kam jo je bila dejala. Sole ni
zamudila nikdar.

Nekega večera reko mati Blažetu in Nežici: „Jutri
se odpeljemo po železnici k babici. Pa vlak odide že
zgodaj. Kdor ne bode o pravem času oblečen, ostane
doma. a

Otroka se močno veselita, da bosta videla babico.
Od same radosti skoro ne moreta zaspati.

Drugo jutro ju mati zgodaj vzbudč. Mati in Nežica
sta kmalu opravljeni, a Blaže ne najde kape. Bilo je
čas oditi. „Kje pa imaš kapo? 1 ' vprašajo ga mati. Blaže
je išče in išče, a predno jo najde, morata mati in
Nežica z doma. Blaže žalostno gleda za njima in sklene,
da bode imel odslej svoje reči vedno v redu.

5. Gori, gori!

Stefe se je rad igral z vžigalicami. Roditelji so
ga zategadelj že večkrat pokarali. Nekega dne je
sam doma. S police vzame vžigalico in drgne ž njo
po posteljnjaku.

Zdajci odskoči iskra in se skrije v slamnico.
Slamnica zagori plamenoma. Stefe se prestraši in po¬
begne. Ogenj pa se naglo razširi po sobi. Vsa oprava:
omare, miza in stoli, vse zgori. Pregori tudi strop, in
ogenj pride na podstrešje. Kmalu je vsa hiša v plamenu.

71

Ljudje vpijejo: „Gori, gori ! 41  in prihiti gasit. Pa
prepozno je. Hiša pogori do tal.

Steletovi roditelji se razjočejo od žalosti. Imeli niso
ne stanovanja, ne obleke, ne živeža- Vse nesreče pa
je bil kriv maloskrbni Stefe, ker se je igral z vži¬
galicami.

g)  Živali in rastline v hiši.

L Pes.

Psiček naš, hav, hav!

Lajaj, to je prav!

Da pred hišna vrata

K nam ne bode tata;

Psiček naš, hav, hav!

Lajaj, to je prav!

2. Naša muca.

Muca, maca,

Bolna taca?

Kje si bila, kaj storila,

Da te dekla je podila? —

«V kuhinji sem se mudila,
Pa me dekla je spazila.
Jezo name je razlila.

Jaz sem se za lonec skrila,
A preveč nerodna bila;
Lonec mleka prevrnila,

72

Pa ji smetano skazila.

Dekla me je z metlo, „štrc!
Pa še v rebra nekaj, „brc!’

3. Pajek in muka.

*

Pajek sije spredel v kotu mrežo, v katero je lovil
muhe, mušice in vešče. Nekega dne ugleda mlado muho,
ki veselo leta po sobi, toda daleč od mreže.

Ko pajek vidi, da se muha ne ujame, dobrika seji ter
jo vabi k sebi, rekoč: „Prijateljica, pridi k meni v vas!
Postrežem ti s slaščicami, kakoršne imaš posebno rada/‘

Muha se d& pregovoriti in zbrenči na mrežo. Pa
o joj! Pajek jo zgrabi in trdno zaplete v mrežo. Potem
pa jo zadavi in ji izpije kri.

4. Uganka.

V kot je sedel
Predeč skrit,

Pa napredel
Tanko nit.

Reci, kdo je predeč bil,

Ki se presti ni učil?

5. Usekli klinčki.

Mati so imeli na oknu cvetice. Pridno so jih tre¬
bili in jim o pravem času prilivali. Zato so pa tudi
čvrsto rasle in lepo cvetele.

73

Lizika bi bila tudi kaj rada imela svoj lonec
cvetnjak. Večkrat je že naprosila mater, da bi ji ga
dali. Ko prinese iz šole dobro naznanilo, dado ji lep
klinček, poln rdečega cvetja. Pristavijo pa: „To cvetico
oskrbuj sama in ne zanemarjaj je!'

Prvi teden je Lizika klinčku pridno prilivala in
ga trebila. Drugi teden je bila že menj skrbna. Tretji
teden pa popolnoma pozabi cvetico.

Slučajno jo zapazijo mati. Pokličejo Liziko ter ji
velč, naj pogleda klinček. Lizika pristopi in kaj vidi?
Cvet je suh, listje velo, in prst vsa razpokla. Žal ji
je bilo. Spoznala je, daje lepa cvetica usehnila le zaradi
njene nemarnosti. Zelo se je jokala, toda bilo je pre¬
pozno.

74

C. Pri hiši.

1. Mlatiči.

Hej, junaki, hej, mlatiči,
Kup pšenični je visok;
Krepko naj pojo cepiči:
Pika poka, pika pok!

Kruhku belemu se smeje
Oče, mati in otrok;

Hej, mlatimo še krepkeje:
Pika poka, pika pok!

2. Zaslužena kazen.

Vinko je rad mučil živali. Nekega dne gre v hlev.
Tam je stala krava, pridna Belka, ki mu je dajala
vsak dan sladkega mleka. A kaj stori neusmiljeni
Vinko?

Potegne jo za rep tako močno, da uboga žival
od bolečine odskoči.

V tem hipu pa vstopijo oče. Videli so, kaj je storil
hudobni deček. Primejo ga za lase in mu jih prav
močno nategnejo. Vinko zakriči: „Joj, joj ! 1  Oče pa
reko: „ Ali te boli? Vidiš, tako boli tudi kravo, ako jo
mučiš.“ — Odslej Vinko ni nobeni živali storil nič
žalega.

75

3. Mlado jagnje.

Lepo, belo jagnje mlado
Poskakavalo je rado,

Ko veselo in živb
Z materjo se past je šlo.

Mati pravi: „čuj,ne skakaj,
Po brežini se ne takaj!
Lahko kam se zaletiš,

Šibko si nogo zdrobiš.“

Jagnje misli si drugače,
Rajši suče se in skače
Zdajci se požene v skok,
Zvrne v jarek se globok.

Jagnje si nogo zlomilo,
Bridko vpilo in tožilo:
„Dete, slušaj, če ti kdaj
Nasvetuje mati kaj !"

4.  Lakomni kozel.

Gospodar kupi kozla in ga zapre k ovcam. Ovčar
je polagal krmo vsem skupaj. Ali uboge ovce so poleg
kozla izhajale kaj slabo. Kadar so dobile dobre
krme, trkal jih je, dokler niso odšle od jaslij. Kozel
pa je dobro krmo pojedel sam.

To zapazi ovčar in priveže kozla na vrv. Zdaj pa
je dobival kozel, kar je ostajalo ovcam.

5.  Konj.

Konjič vriska: Ihaha!

Dobro biti je doma!

Sena dosti, ovsa dosti.

Nič ne vemo, kdo se posti;

Ali kadar popotujem,

Popotujem in cestujem,

76

Kola vozim, sedlo nosim,
Lačen hodim, slame prosim.
Konjic vriska: Ihaha!
Dobro biti je doma.

6. Uganka.

čez hrbet, čez pleča, čez glavo leti,
Konjiček, voliček se vsak ga boji.
Kaj je to?

7. Česa te uči kokoš.

Mati stojč z Marico na dvorišču. Po dvorišču hodijo
kokoši ter pobirajo zrnca in črvičke. Stara kokoš gre
h koritu, da se napije. To vidi Marica in vpraša
mater:

„Mati, zakaj kokoš vselej pogleda proti nebu, ko
zajme s kljunom vode?“ Mati odgovorč: „Nebeškega
Očeta zahvaljuje za kapljice vode, ki jih je zajela
in popila/’

77

C. Šolski kraj.

a)  Cerkev.

1. Molitev k angelju varuhu.

Ljubi angelj varuh moj,
Vedno poleg mene stoj;

Bodi z mano dan in noč,

V raj privedi me nekoč!

2. Božje oko.

Oče pridejo s sinkom Vojtehom do cerkve. Vojteh
ugleda nad cerkvenimi vrati veliko naslikano oko
in vpraša radoveden: „Oče, kaj pomeni oko na

cerkvi ? 41

Oče reko: „To oko pomeni, da Bog vse vidi in
vse ve. Bog vidi, kaj delamo doma, kaj na polji in kaj
v cerkvi; kaj po dne, kaj po noči. Bog vse vidi.
Vidi tudi v našo dušo in ve, kaj mislimo in želimo.
Bog vse ve. Njemu ni nič prikrito. 4 "

Vojtehu sežejo te besede globoko v srce. S svetim
strahom stopi v hišo božjo.

78

3. Večerni zvon.

Ko solnce gre za goro spat, Marija gleda iz neb&,
Zapoje zvon v večerni hlad. Marija rada vas im&;
Tako-le pravi, govori: Pošljite k nji pobožen klic

..Molite, otročiči vi! Na čast kraljici vseh kraljic!

Molite za roditelje,

Dobrotnike, učitelje!

Molite, otročiči vi!

Marija milosti deli. “

h)  Na cesti.

1. Uljudni otroci.

Zvečer so se otroci igrali pred hišo. Po cesti pride
tujec. Ko se jim približa, umaknejo se otroci na levo
in desno, odkrijejo se ter prijazno pozdravijo: „Dober
večer!' — »Bog daj! l ‘ odgovori potnik in gre dalje.

Kar se obrne in vpraša: „Ali mi veste povedati,
katera pot drži v trg?“ Otroci glasno odgovorč: „Desna
pot!“ Jeden pa še gre za potnikom in ga spremi na
grič, odkoder se je že videlo v trg.

2. Pošteni deček.

Mirko najde na cesti nož z dvema reziloma in
koščenima platnicama na roču. Zdi se mu zelo lep.

79

Takšnega si je želel že dolgo. Vesel skoči ž njim v
grmovje, ureže si šibico in poskuša, ali je nož oster.

Zdaj pa se mu nekaj oglasi v srcu: „Nož ni tvoj,
samo našel si ga! Glej, da ga vrneš!“ Mirko se pre¬
straši in reče sam sebi: „Ko bi le vedel, kdo ga je
izgubil!

V tem pride mož po cesti. Gleda ob tla, kakor bi
česa iskal. Ko Mirko to vidi, misli si: „Ta mož išče
noža/ 4  Stopi k njemu in ga vpraša: ,,Mož, ali ste kaj
izgubili? 44  Mož odgovori: „Izgubil sem nož z dvema
reziloma in koščenima platnicama na roču. 44  Mirko seže
v žep ter mu vesel poda najdeni nož.

C)  Vrt.

1. Vrtec.

Kako je moj vrtec
Ves živozelen!
Krasnejši od njega
Ni kraj mi noben.

Tu klije po gredah
Vse polno cvetic,

Na vejah glasi se
Roj pisanih ptic.

e in cvetje
Ž njim petje sladkč —
Oj, božje stvarjenje,
Kako si lep6!

2. Cvetice v plevelu.

Stanko je bil nemaren deček. Nič ga ni veselilo,
ne delo, ne uk. Mati mu dado na vrtu gredico cvetic,

80

da bi jim prilival in jih trebil plevela. Pa tudi cvetice
zanemarja.

Nekega dne gre sestrica Vida na svojo gredico
zamakat cvetic. Stanko pride za njo. Ko Vida ugleda
zanemarjeno gredico Stankovo, reče mu: „Ljubi bratec,
zakaj ne skrbiš za gredico? Plevel ti zaduši cvetice ! 11
Stanko odgovori: „Kaj ti je do mojih cvetic; skrbi za
svoje! Potem pa gre na drugo stran, kjer so ravno
dozorevale žlahtne krušnice.

Bliža se materin god. Otroka se ga že zelo veselita.
Pa že tudi premišljujeta, kako bi čestitala materi in
kakšno vezilo bi jim dala.

Na dan materinega godu Vida zgodaj vstane ter
vzbudi tudi Stanka. Umijeta se in pražnje oblečeta.
Nato gresta na vrt vsak po svoj šopek. Na Vidini gredi
je bilo mnogo cvetic, zato je imela hitro šopek povit.
Stanko pa zaman išče rožic po svoji gredi. Brez vezila
mora stopiti pred mater.

Vida materi srčno častita in jim pokloni lepi šopek.
Zdaj se približa Stanko. A ne upa si pogledati materi
v obraz, ker nima vezila. Skuša povedati, kar je hotel;
toda vse je pozabil. Mati sicer ničesar ne rekč, vendar so
žalostni. Stanka pa je tako sram, da se razjoče.

3. Polomljena drevesca.

Mati so z Andrejčkom o mraku sedeli v sobi.
Oče pridejo z vrta. Nevoljni so in reko resno:
„iKaj sem videl na vrtu! Nekdo mi je polomil

mlada drevesc a A

81

Mati se ustrašijo, Andrej ček pa ves preplašen
pobesi oči. Oče vprašajo: „Andrejček, morda
veš ti, kdo mi je to storil?“ Andrejček očeta ža¬
lostno pogleda in odgovori jokaje: „0h, oče, jaz!
Ne jezite se! Odslej nikoli več ne storim kaj
takega A

„Za zdaj ti odpuščam, 11  reko oče, „ker si bil
odkritosrčen; drugič pa mi nikar več ne stori
kaj takšnega! Če drevesa lomiš, ne bodo rastla
in tudi ne bodo rodila dobrega sadja.“

4. Uganka.

Spomladi dišim,
Poleti hladim,
Jeseni redim,
Pozimi gorim.
Kaj je to?

5. Maček na vrtu.

Kaj tako po vrtu laziš,
Maček, tiho kakor tat?
Molči, ti na ptice paziš,
Rad zavil bi kteri vrat.

Začetnica za slovenske ljudske šole.

Kaj si ti zato pri hiši,
Da bi ptice nam moril?
Za podgane si in miši,
Da bi pridno jih lovil!

6

82

č)  Polje, travnik in gozd.

1. Ženjice.

Dozorela je pšenica,
Trudno kima klas težak;
Urno sukaj srp ženjica,
Snope povezuj, možak!

Prepelica petpedika,
Vabi družbico mlado;
Delj in delj se ž njo umika,
Kam se slednjič skrila bo ?

Polu dne je zazvonilo,
Zdaj sklenimo vsi rokč;
Dekla nese nam kosilo,
Použijmo ga sedč !

Potlej Njega zahvalimo,
Ki je tak dobrotnik nam!
Za poletje nam in zimo
Z vrhom polni žitni hram.

2 .  Slamnati mož.

Kmet je imel veliko njivo prosa. Ko pa je proso
dozorelo, hodili so ga vrabci pridno zobat.

Nekoč gre kmet na vse zgodaj na polje, da bi
postrelil požrešne in tatinske vrabce. Ali predno pride
tja, bili so vrabci že siti njegovega prosa. Veseli so
sedeli na bližnjem črešnjevem drevesu ter glasno vri-
ščali. Zdelo se je kmetu, kakor bi se mu posmehovali,
češ: „Mi vrabci vstajamo prej nego vi, kmetje/

Kmet preudarja, kako bi pregnal vrabce. Kmalu
ugane dober pomoček.

Ko pride domov, vzame dolg kol ter ga debelo
povije s slamo. Naredi mu glavo, roke in noge. Potem

83

(ja opravi a staro obleko in pokrije s klobukom. V roko
pa mu da dolg bič. Ko gredo zvečer vrabci spat, postavi
slamnatega moža sredi njive.

Drugo jutro zletč vrabci naravnoč na njivo, da bi
se nazobali prosa. Ali groza jih obide, ko ugledajo
sredi prosa srditega moža z bičem v roki. Čakajo in
čakajo, da bi odšel. Toda mož se ne gane. Naposled
zletč drugam. Nikdar več jih ni bilo na polje.

3. Kosec.

Prepelica prepeli,

Ko Še ni minila rosa;
Kosec travico kosi,

V solncu se mu sveti kosa.

Pot, ki čelo mu rosi,

Si obriše, koso brusi;
Kadar se mu dobra zdi,
Razkoračen jo poskusi.

Travne bilke padajo,
Vmes sirotice cvetice;
Gl A vice pokladajo
Petelinčki in zlatice.

Padaj, padaj travica,
Sivka suho bo hrustala;
Pridna naša kravica
Mleka bo obilo dala.

4. Uganka.

Črn kakor kovač,

Orje kakor orač;

Pa ni kovač
In ni orač.

Kaj je to?

6 *

84

5. Strupene gobe.

Mati so poslali Katarinko v gozd po gobe, ker so
jih oče posebno radi jedli.

„Mati,“ reče deklica, ko se vrne, „danes sem na¬
brala jako lepih gob! Poglejte, kako so lepo rdeče in
belo pisane! Našla sem tudi onih zagorelih in sivih,
katerih ste prinesli v soboto, pa jih nisem hotela
pobrati “

„Oh, brezpametno dete ! 11  odgovorč mati, „to so
mušnice, vse strupene, četudi se zdč tebi tako lepe!
Kdor bi jih jedel, bi umrl. One zagorele in sive pa
so globanje in golobice, najboljše gobe, kar jih raste,
če se tudi tebi zdč grde. 1 ’

85

D. Solnce, nebo in čas.

1. Solnce vse oživlja.

Že dviga se solnce, vrhove zlati,
Na gori, v dolini se vse oživi.

Po drevju zelenem se ptički budč,
Bučelice pridne na pašo hitš.

Cvetica se vzdigne iz nočnega sn&,
Na glavi blišči se ji rosa svetiš-

Človeku pa solnce veleva tako:
Brž vstani in moli in delaj skrbno!

2. Otroka in mesec.

Solnce je bilo zašlo; mračilo se je že. Otroci so bili
že vsi doma, le dva sta-še sedela na polji ter se igrala.
Bila sta tako zamišljena v igro, da niti nista zapazila,
kdaj je nastopila noč.

Zdajci skočita kvišku ter prestrašena zbežita po
poti proti domu. Ali kmalu spoznata, da sta izgrešila

86

pot. Stečeta nazaj in je iščeta, vendar zastonj, ker je
že trda tema.

Kar posveti izza drevja mesec. Ko ugleda otroka,
reče jima: „Dober večer! Kaj pa delata tako pozno
tukaj ? u

Otroka je začetkoma strah; ko pa vidita, da se
mesec prijazno smehlja, pravita: „Oh, zakesnila sva se
in zdaj ne najdeva več domov.

Mesec odgovori: „če dobro poznata hišo, kjer
sta doma, posvetim vama, da najdeta pot. u  In mesec
jima sveti.

Otroka pa hitita domov, kolikor se dd. Srečno
dospeta do hiše. Ko obstojita pred njo, rečeta: „Lepa
hvala, ljubi mesec, da si nama svetil V'  On pa jima
odgovori: „Hitro stecita k materi! V skrbeh so že
zaradi vaju. Lahko noč!

3. Večer.

Solnce zašlo je za gore,
Noči umika se dan;

Mrak po nižavah prostore
V plašč že zagrinja teman.

Mesec polagoma vzhaja,
Zvezda večerna miglja;
Žejne cvetice napaja
Hladna rosica z neba.

Zvon je zapel iz zvonika,
Snema klobuček pastir;
Mesec se više pomika,
Pokoj povsod je in mir.

Jagodo, Sivko in Dimo —
Dobro napasle so se —
Umo domov poženimo,

One so site, mi ne!

87

4. Solnce in dež.

Deževalo je. Otroci so morali ostati v sobi. Zato
so bili nevoljni. Rekli so: „Da bi pač vedno sijalo

Ta želja se jim je kmalu izpolnila. Več tednov se
ni pokazal niti oblaček na nebu. Otroci so se lahko
vsak dan igrali pod milim nebom.

Toda na vrtu so zvenele vse cvetice. Useknila so
vsa zelišča na polju. Po travnikih ni bilo ne trave ne
cvetic. Potoki in studenci so se posušili. Le globoko
v jarku je še kapala voda izpod pečine. Tja doli so
hodili po njo in jo nosili domov, da so kuhali in prali,
gasili si žejo in napajali živino. Sčasoma pa je pohajala
voda tudi tukaj.

Ljudje so bili žalostni. Otrok ni več mikalo, da
bi se igrali. Vzdihovali so: „0h, da bi le spet

deževalo ! w

Mati pa reko: „Zdaj vidite, da je dež prav

tako potreben, kakor solnce! Dež in solnce sta od

5. Kako cvetice rastejo.

Glej, zmeče drobno
Na zemlji leži:

Popiha mu vetrec,

Ga v tla zapraši.

Tu spava prav sladko
Ko dete mladč,

In zemlja ga mati
Varuje skrbno.

88

Če žejno je časih,
Bog piti mu d&,

In kmalu priklije
Iz tal do vrhd.

Razvija se, raste,
In gleda v neb6 ;
Sam Bog ga obleče
V obleko lepo.

6. Pomlad.

Mladd je nebo se razpelo
In jasno ko ribje ok6;

„Sčink, 4t  Ščinkovec ščinka veselo,

Ko grm zeleni in drevo.

Trobentice, zvončke, zlatice
Bučela obira brenče;

Igrajo se v solncu mušice,

Metulj spreletava se že.

Pastirček pri čredi prepeva
In uka, pomladi vesel;

Pred hišo se starček ogreva,

Kožušek je solncu odpel.

Kako je lepo zdaj na sveti,

Čast pojmo in hvalo Bogu,

Ki dal nam je spet doživeti
To rajsko lepoto — juhu!

7. Jesen.

Jesen je tu, po vrtu v travi Slovo že lastovke so vzele,
Podlesek cvete nevesel; V grmovju črni kos molči;
Na jug zleteli so žrjavi, Senice so prišle vesele
Hladan se čas nam je začel. Od mrzle severne strani.

89

Jesen rumena, dobra žena!
Otroci se je veselč;

Rdeča, bela in rumena
Na drevju jabolka zorč.

8. Huda zima.

Zima je hotela pokončati ljudi in živali. Zato je
napravila takšen mraz, da je vse pokalo. Vode so
zamrznile, in debel sneg je zapadel.

Ali kar je hotela, ni mogla storiti. Uboge ptičice
je sicer zelo zeblo in dobivale so le malo živeža. Ali
priletele so k hišam, in dobri ljudje so jim trosili zrnec
in drobtinic.

Domača živina je stala v toplih hlevih. Da ne bi
mogla zima k nji, zamašili so ljudje okna ter povili
duri s slamo. V jasli so polagali živini seno in oves.

Sami pa so si pridno greli sobe. Čim bolj je pri¬
tiskal mraz, tem bolj so kurili v peči, da je bilo toplo.
Kadar so šli z doma, oblekli so se v debele suknje in
kožuhe.

Ko zima spozna, da ne more pokončati ljudij in
živalij, odneha. Topel vetrič pripiha, led se raztaja in
sneg skopni. Solnce dobiva od dne do dne več moči.
Kmalu zopet zapoj6 ptičice, travnik ozeleni, in cvetice
zacveto.

9. Ptič na oknu.

Na okno potrka: „Tip, tip!
Odprite mi vendar za kratek hip!

90

Veter brije, gosto sneži,

Zmrznil bodem, hrane ni.

Dobri ljudje, odprite mi dom,

Jako priden na domu bom."

Odpro mu radi topli hram:
Krušne drobtine pobiral je tam;
Dokaj tednov na toplem prebil.

Ko pa je zunaj mraz minil,

V kotu sedel je žalosten spet.

Odprli so mu — v fes, zletel je v svet!

10. Uganka.

Po zraku leti,

Na zemlji leži,

V rokah se stopi,
Na peči scedi.

11. Zima.

Prikašljala je starka zima,
Naguban suh ima obraz;

Ko z brado kljukasto pokima,
Sneg z neba prileti in mraz.

Po vrtu se Senica klati,
Premalo hrane daje gozd;

Zdaj imaš, zajec ti uhati,

Svoj štiridesetdanski post.

91

Mož starček se pri peči greje
In kima truden, da zaspi;

Da bo dovolj za platno preje,
Kolovrat urno suče liči.

Po gladkem ledu se otroci
Drvč, ne včdo, kaj je mraz;
Nagajajo si s kepo v roči —
Kako vesel je zimski čas!

12. Voščilo za novo leto.

Prišlo je zopet novo leto  —
Da bilo dobro bi pričelo!

Veselja Bog Vam dosti daj,

Ž njim zdravje, sreče marsikaj!

92

Cesarska pesem.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike!

S habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije!

In s cesarjem zaročnica,

Jedne misli in krvi,

Vlada milo cesarica,

Polna dušne žlahtnosti.

Kar se more v srečo šteti,

Večni Bog naj podeli
Franc Jožefu, Lizabeti,

Celi hiši habsburški!

93

Vsebina in kazalo.

I. del.

Pisane in tiskane črke. Vaje v branji.

Stran

1. Samoglasniki in trpežni soglasniki. 4

2. Hipni soglasniki.20

3. Ponavljanje malih črk .31

4. Glasovne skupine. ... , .34

5. Velike črke.•.40

6. Abeceda.52

II. del.

Berila.

A. Šola.

1. Šolski mladini (»Angeljček*').55

2. Prvič v šolo (Jos. Stritar).—

3. Na poti v šolo (poslov, in izprem.).—

4. Molitev pred ukom (prenaredil Ant. Funtek).56

5. Janezek v šoli (G. M.).—

6. Molitev po uku (prenaredil Ant. Funtek).—

7. Pridna Rozika (po Slomšeku).57

8. Šola (prenaredil Ant. Funtek) . . . •.—

9. Uganka (knjiga) (G. M.) . . .—

B. Dom.

a)  Uvod:

(. Hiša (po Fr. Gabršku).58

2. Naša hiša (L. Černej).—

94

b)  Družina:

v  Stran

1. Dobri otroci (Razinger in Zumer-jev Abec.)'.59

2. Oče in mati (Ant. Funtek).—

3. Tolažba (Jos. Stritar).60

c)  Človeško telo:

1. Nepokorna Tončika (po Miklozič-evi Začetnici).GO

2. Prsti na roki („Vrtec“) .61

3. Dobri deček (po „Vrtcu“).—

4. Micika in Mirko (poslov, in izprem.).—

5. Cigani gredč 1 (Narodna.).62

6. Molitev zjutraj (prenaredil Ant. Funtek).—

7. Molitev zvečer (prenaredil Ant. Funtek).—

č)  Človeške dobe:

Jurce in starček (poslov, in izpr.).63

dj  Jed in pijača:

j.  Molitev pred jedjo (po Razing. in Žum. Abec. Ant. Funtek) . . . 63

2. Nezmerni deček (G. M.).—

3. Usmiljena deklica (J. K.).64

.4. Molitev po jedi (prenaredil Ant. Funtek). —

5. Kruh na poti (poslov. Ant. Funtek).65

6. Mrzla voda (po Slomšeku).—

7. Najboljše vince za otroke (Slomšek-Funtek).66

e)  Obleka:

1. Lepa suknja (po Praprota. Abeced.).66

2. Uganka (kožuh) (Gabršek-Funtek).. . 67

3. Kaj imaš pa ti? (prenaredil Ant. Funtek). —

4. V nedeljo zjutraj (G. M.).. —

f)  Stanovanje:

1. Bog vse vidi (po Slomšeku).. 68

2. Otrok in peč (po Mikloz. Začet.) . •.69

3. Uganka (peč) (Fr. Gabršek).—

4. Blaže in Nežica (po Mikloz. Začetn.).—

5. Gori, gori! (po Mikloz. Začeta.).70

95

g)  Živali in rastline v hiši:

Stran

1, Pes (Ant. Funtek)..71

2. Naša muca (Narodna)..—

3 Pajek in muha (J. K.).72

4. Uganka (pajek) (prenaredil Ant. Funtek).—

5. Usehli klinčki (G. M.).—

O. Pri hiši.

1. Mlatiči (Jos. Stritar).74

2. Zaslužena kazen (G. M.).—

3. Mlado jagnje (Slomšek-Funtek) .75

4. Lakomni kozel (po Slomešku).. . . —

5. Konj (Fr. Levstik).. ..—

6. Uganka (bič) (,,Vrtec“) ... .. . 7(5

7. Česa te uči kokoš (J. K.).—

Č. Šolski kraj.

a)  Cerkev:

1. Molitev k angelju varuhu („Venec“).77

2. Božje oko (Razing. in Žum. Abecedn.). —

3. Večerni zvon („Angeljček“).78

b)  Na cesti:

1. Uljudni otroci (po Raz. in Žum. Abeced.) ..78

2. Pošteni deček (po Mikloz. Začet ).—

c )  Vrt:

j . Vrtec (prenaredil Ant. Funtek).. . 7S>

2. Cvetice v plevelu (J. K.).  —

3. Polomljena drevesca (po Mikloz. Začetn.).80

4. Uganka (sadno drevo) („Vrtec“).81

5. Maček na vrtu (Jos. Stritar).—

96

č)  Polje, travnik in gozd:

Stran

j. Ženjice (Jos. Stritar).82

2. Slamnati mož (po Mikloz. Začetn.).—

3. Kosec (Jos. Stritar).83

4. Uganka (krt.) (Fr. Gabršek).  —

5. Strupene gobe (po Mikloz. Začetn.).84

D. Solnce, nebo in čas.

1. Solnce vse oživlja (G. M.).85

2. Otroka in mesec (posl. in izprem,).—

3. Večer (Jos. Stritar).86

4. Solnce in dež (po Mikloz. Začetn.).87

5. Kako cvetice rastejo (po Mikloz. Začetn.).—

6. Pomlad (Jos. Stritar).88

7. Jesen (Jos. Stritar) . . ..—

8. Huda zima (poslov, in izprem.).89

9. Ptič na oknu (poslov. Ant. Funtek).—

10 Uganka (sneg) ( n Vrtec“).90

11. Zima (Jos. Stritar).—

12. Voščilo za novo leto (prenaredil A. Funtek).91

Cesarska pesem.92

Natisnil Karl GoriSek  na Dunaju.