Poštnina plačana v gotovini
Štev. 31.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1934.
Cena z ilustrirano prilogo 2 Din.
Leto I.
Izhaja vsak četrtek Maročnina letno Din 30'—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10 499
Opomin mrtvih
Svetovna vojna je strahotno opustošila svet. Deset milijonov najkrepkejših mladeničev in mož je padlo na bojiščih; nešteti milijoni ranjencev in pohabljencev, milijoni družin in domov so bili razbiti in razrušeni, brez števila so vojne žrtve, ki jih ne omenja nobena vojna statistika — žene in otroci, uničene so bile milijarde gospodarskih vrednot, razdejani temelji morale in socijalnega sožitja — vse to so bili rezultati svetovne vojne. Blaznost morije najbolj nazorno dokazujejo dolgovezna razpravljanja o ciljih vojne v časopisju vojskujočih držav proti koncu vojne; človeštvo se je klalo in uničevalo med seboj že par let z vsemi sredstvi moderne tehnike barbarizma, ne da bi vedelo zakaj. Evropa, tako ohola na svojo kulturo, je pokazala, da je V bistvu barbarska.
Človeštvo je neverjetno lahkomiselno in Pozabljivo. Od konca vojne je minulo komaj 15 let in velik del sedanje generacije le pozabil na strahote vojne in njene žrtve, ^orastla je že nova generacija, ki ne po-2na iz lastne skušnje pretresljive tragike Vojne, ki jo obdaja z nimbom romantične lepote in junaštva. Žrtve vojne so pozabljene, toda ne od vseh. Morda so jih pozabili njih znanci, prijatelji, sorodniki, morda celo žene in otroci, toda prav gotovo jih Piso pozabile njih matere; pregloboko je vsejana v materinsko srce ljubezen do otroka, da je ne more izruvati nobena sila in Poben čas.
Tako neizbrisno, kakor živi v materi sPomin na umrlega sina, je vklesan tudi v dušo preživelih vojakov spomin na padle tovariše. Ne morejo jih pozabiti, tudi, če bi jih hoteli. Vez, ki jo je skovalo fizično in moralno gorje in trpljenje, pristno tovarištvo in požrtvovalnost ter skupno doživetje Pajhujših trenotkov, je tako močna, da kljubuje celo smrti.
Slovenski bojevniki prihajajo vsako leto iz vseh krajev naše ožje domovine v ogromnih množicah na Brezje, da obujajo v globoki pijeteti in tihi žalosti spomin na Padle tovariše ter da pomolijo za njih duše.
0 je dan vseh mrtvih vojakov iz svetovne v°jne. Neštevilne so žrtve, ki jih je dopri-nesel naš narod na žrtvenik svoje domovi-ne- Kosti srbskih junakov so raztresene po CeIem Balkanu, naši neznani junaki spijo Pa bregovih Soče, v gozdovih Karpatov in na Planjavah Galicije. Pol Evrope smo na-PPjili s svojo krvjo in pognojili s svojimi
kostmi.
Tovariš-borec! Ko stopiš tudi letos v PParn božji, da pomoliš v tihi molitvi za vcčni mir in pokoj padlih tovarišev, tedaj Se spomni njih žrtev in trpljenja. Spomni se Pa tudi, da nas veže na njih težka in odgojna dolžnost. Spomni se, da so nam za-PPstili oporoko, ki veleva:
v>>Ni bila brezsmiselna naša Golgata in Paše žrtve; mi smo izpolnili svojo dolžnost, ot je bilo zapisano v knjigi življenja in Z najvišjo žrtvijo, s svojim življe-Jem smo vam, živim tovarišem in potom-izkupili svobodo in državni dom. Ne Pravljajte lahkomiselno te z našo drago-eP° krvjo pridobljene dediščine, čuvajte jo °t najdražje, množite jo.
Živite in delajte složno, ki ste bratje po rv>; bodite bratje tudi po ljubezni in slogi Pr opustite malenkostne spore. Dokler bo-e složni, boste močni in svobodni, ako pa oste razcepljeni in nesložni, boste slabi ]p P°stanete plen grabežljivih tujcev.
Naš križev pot in naše velike žrtve naj ani bodo strahoten memento: Nikdar več ojne, ki je	z].očjn človeka nad
ovekom. Zavedajte se, da je dala Usoda am Slovanom večjo srčno kulturo in težko Sodovinsko nalogo, da prinesemo Evropi
na "d S SÄ™" f °;.di
. ua'.JC nacen in izkoriščal
in vi ina:! • pr'Pesf vam živim lepš P 21vbenje. Vsakdo in tudi
Ali imamo res kruha za vsakogar?
V	Ameriki, v Vestfaliji, v Franciji, Belgiji in Holandiji, v Egiptu in daljni Avstraliji žive stotisoči naših pridnih, delavnih in zmožnih ljudi. Naša ožja domovina jim ni mogla dati kruha, zato so jo morali zapustiti s krvavečim srcem in s solznimi očmi, da v tujini in v potu svojega obraza zaslužijo svoj košček kruha. Niso šli tja iz objestnosti, pa tudi ne vsled nedoraslosti za življenjsko borbo; šli so v svet, ker nas je doma v Sloveniji preveč, ker so takrat bile razmere take, da se večje število ljudi ni moglo preživeti, naš narod pa se množi zelo hitro.
Dočim je ta močni val emigracije našega delavca in kmeta, zlasti pa našega rudarja prevladoval pred vojno, se po vojni slika glede prekomernega prirasta prebivalstva ni prav nič spremenila. Novi čas je prinesel novih problemov; dosedanje poti emigracije so se zaprle, odprl pa se nam je naš jug, začela je doba notranje kolonizacije. Ta problem še ni zadovoljivo rešen, toda ugotoviti moramo dejstvo, da je v južnih krajih naše države našlo zaposlitve mnogo desettisočev Slovencev. Medtem ko je Amerika in ko so druge industrijske države dajale svoj čas našemu trpinu možnost prihrankov, ker vlada v teh državah višji življenjski standard, naš človek pa je navajen pomanjkanja, si je ob mezdi, ki je za tamošnji standard po-menjala minimum, prav lahko nekaj prihranil. Na našem jugu življenjski standard ni višji, kakor je pri nas, zato je notranja selitev v naši državi za naše ljudi manj privlačna, kakor je bila svojčas izselitev, toda domača njiva je premajhna in ljudi je preveč, zato mora naš človek od doma.
*
V	predzadnjem »Prelomu« smo čitali članek, ki je bil ponatisnjen iz belgrajske »Narodne Odbrane« in ki iz njega izhaja, da je zelo mnogo našega gorja zakrivil priseljen živelj, ki zlorablja naše gostoljubje ter v trgovini, zlasti pa v industriji z goljufijami in raznimi drugimi zlorabami naglo bogati, s tem pa naravnost oropa našo domovino. Imena teh škodljivcev so večinoma nemška, madjarska in španjolska. Ker so Židje, ki tvorijo navadno glavne junake pri raznih zlorabah, pri nas procentualno zelo maloštevilni, pri teh zlorabah pa močno prevladujejo, se mora vsekakor priti do logičnega zaključka, da ta element našemu gospodarskemu organizmu škoduje. Nikakor ni potreben kak predsodek ali kaka aprijoristič-na teza, da se pride do takega zaključka, temveč popolnoma zadostuje, če imamo odprte oči za razne dogodke, ki se dogajajo okoli nas. Ne bi bilo napačno, če bi na merodajnih mestih začeli razmišljati o teh vprašanjih, pa ni treba prav nič rasističnih ali drugih sličnih premislekov, temveč zadostuje, če se omeje na popolnoma gospodarske momente. Ta element, ki se je tako zelo kompromitiral, si zna skoro vselej pomagati iz zagate in sram nas je, ko vidimo dan za dnem, kako se ogromne afere zopet in zopet potlačijo tako, da javna morala nikdar ne dobi primernega zadoščenja.
*
Po narodno socijalistični revoluciji v Nemčiji se je k nam vsulo veliko število
med vami je vaš brat, ki ima pravico do dela in življenja.
Naša pot je končana, toda vas še čakajo težke naloge. Stisnite zobe in pesti, ne obupujte, bodite junaki luči, borite se proti krivici, zlu in temnim silam, ki oklepajo svet. Borite se hrabro, neustrašeno, kot smo se mi borili in zmagali boste, ker tako je zapisano.
Izvršite našo voljo in našo oporoko, da vam bo naša prelita kri v blagoslov in ne v prokletstvo.«
Mrtvi tovariši, naj vam bo večen spomin in pokoj, vi, živi tovariši-borci, pa izpolnite svojo dolžnost!
Avgust Küster.
emigrantov, ki so bili pri nas sprejeti z največjo ljubeznivostjo. Ta ljubeznivost se nam zdi zelo paradoksna, kajti pri nas ni prostora niti za domače ljudi, kar dokazujejo naši emigranti in naši brezposelni, kako bo pa šele prostora za tujce? Pri ruskih emigrantih se da stvar tolmačiti s hvaležnostjo naše države napram carski Rusiji, ki je proti svojim interesom viteško zaščitila napadeno Srbijo: Tu gre za globoko hvaležnost slovanskega naroda napram tisti slovanski državi, ki je bila vselej središče osvobodilnih teženj zasužnjenih Slovanov. Gostoljubnost napram Rusom ni prav nič drugega kakor akt plemenitega človeškega čuvstva hvaležnosti, ki je sicer v mednarodnih diplomatskih odno-šajih zelo redka cvetka, ter na tem polju vlada navadno čist državni rezon; ee pa kaka država v svojih dejanjih dokazuje tako hvaležnost, govori to gotovo njej v prid. Čisto drugačna stvar pa je z nemškimi emigranti: prav nobene hvaležnosti jim nismo dolžni in z začudenjem se sprašujemo, zakaj jih tako širokogrudno sprejemamo.
Na merodajnih mestih se je o tej stvari že javno razpravljalo, toda noben prepričevalen argument ni bil iznešen, nihče nas ni prepričal o smislu ali celo o koristnosti takega postopanja. Mi smo mišljenja, da je treba to vprašanje reševati z največjo opreznostjo in vselej je imeti pred očmi dejstvo, da na stotisoče naših sinov v domovini in v
Najgnusnejši plevel, ki ga je hudič zasejal na ta lepi božji svet, je denuncijantstvo in ovaduštvo. Poleg vseh lastnosti, ki jih ima ta smrdljiva roža, pa ima še to prečudovito svojstvo, da povsod uspeva; v vsakem podnebju, v vsaki zemlji, najsi bo suša ali moča, v zimskem ali letnem času. Polje, na katerem ta rastlina raste, je silno obsežno in široko. Človek bi na prvi pogled mislil, da je treba za obdelavo takega polja neštete množice »marljivih« delavcev, ki okopavajo in gojijo to smrdljivo in strupeno rožo. Pa ni tako. Izkušnje potrjujejo ravno nasprotno in sicer; kjer se denuncijantstvo in ovaduštvo najbolj razvija, tam je na delu le nekaj ljudi, ki v svoji »odlični vnemi in podjetnosti« obdelujejo najobsežnejši teren.
Kaj pa je denuncijantstvo, kdo je denuncijant? Denuncijant je nevidni tat ali ropar tvoje časti, tvojega dobrega imena, nekdo, ki včasih iz lastnega koristoljubja ali častihlepja, včasih pa iz gole škodoželjnosti daje o tebi lažnjiva poročila, z namenom škodovati tebi, svojemu sočloveku. Nevidni pravim, ker ti ne veš, kdo je on in kdaj je na delu. On sleče oblačilo tvoje časti s tebe, pa se ne moreš braniti, ker ne veš, kdaj in kje se to godi. Denuncijant se ti dela v obraz lepega, a za hrbtom ti pripravlja propast, rine ti nož v hrbet, namesto v prsa. Čast, ki ti jo nevidni tat ukrade, si težko priboriš nazaj; tem težje, če je tat denuncijant mogoče na videz »ugledna« oseba, ki sicer po svoji moralni vrednosti ne doseže pocestne vlačuge, pa se ji mogoče več verjame kakor tebi, poštenemu navadnemu človeku. Zato pa, če enkrat veš za koga, da je denuncijant, ogiblji se ga kakor gobavca.
Isto, kar je denuncijant, je ovaduh. To je zvita in hudobna človeška propalica, ki jo najdemo skoraj povsod in v vseh stanovih. Taka propalica preži na vsak tvoj korak, besedo, dejanje in celo kretnjo itd., ter išče prilike, kje bi mogla spraviti svojega sočloveka v konflikt z oblastmi. Če nisi napravil prav ničesar kaznjivega, te taka propalica česarkoli osumi in ovadi, da ti povzroči sitnosti, oblastem pa nepotrebno delo. Gorje
tujini kruha strada in da v goste vabi lahko le oni, ki to more brez škode zase.
Nemčija ne preganja nikogar, ki se podvrže tam veljavnim zakonom, glede državnih služb pa uvaja omejitve, ki jih smatra sama za pravilne in glede katerih se ne bi upali reči kar na hitro, da so neupravičene. Emigranti, ki imajo premoženje ali fundirano podjetje, lahko mirno ostanejo v Nemčiji in nadaljujejo s svojim delom. Upoštevamo prave politične emigrante, ki jim gre povsod azilna pravica, drugače pa je s tistimi, ki beže iz Nemčije radi slabe vesti. Nikjer ne bodo z veseljem sprejeti, ker se jih ne more smatrati za koristne člane človeške družbe. Iz raznih znakov sklepamo, da so Židje, ki tvorijo pristaše vladajoče stranke, uspeli pridobiti naklonjenost te stranke napram nemškim emigrantom, vsled česar se jim olajšuje ne le začasna nastanitev, temveč celo stalna naselitev v naši državi.
Mi borci imamo dolžnost, braniti svojo državo pred vpadom naših sovražnikov v vojnem času. Ali naj bomo gluhi in slepi za mirno penetracijo naših sovražnikov v času miru? Ali ni naša dolžnost, povzdigniti svoj svarilni glas ravno ob tem vprašanju, ki tako resno ogroža naše gospodarsko ravnotežje v tem kritičnem času?
Z vsem povdarkom zahtevamo, da se strankarski vidiki izločijo pri reševanju tega silno važnega nacijonalnega in gospodarskega vprašanja. Patent-patrijotje naj tukaj pokažejo, če jim je res kaj na življenjskih interesih našega naroda.
okolici, kjer taka bitja živijo, ki dostikrat lastne grehe naprtijo drugim na hrbet, ter prikazujejo svoje soljudi v taki luči, kakršna sije okoli njih samih. V mnogih primerih ima pa tak ovaduški intrigant nadpovprečen igralski talent ter se zna predstavljati kot poosebljena poštenost in objektivnost. Tak človek je zmožen vsega. Maščevati se na kakršenkoli način, v skrajnem slučaju ti pa tudi napravi uslugo, ker je tudi dober matematik in ima že zaračunane stoodstotne obresti in vračilo.
Bojevniki! Zato veljaj naš boj tudi denuncijantom in ovaduhom! Težak je ta boj, posebno težak, ker se ovaduhi in denuncijanti bojazljivo skrivajo pod plašč uradne tajnosti. Zato mora biti naša neuklonljiva zahteva, da se kazenski zakon dopolni v toliko, da bodo oblasti, čim se ugotovi, da so bile po laž-njivib denuncijantih in ovaduhih iz škodoželjnosti mistificirane, brez ovadenčevega predloga ovaduha poklicale na odgovor in ga za lažno ovadbo še enkrat strožje kaznovale, kakor je predvidena v zakonu kazen za dejanje, za katerega je bil kdo po nedolžnem ovaden.
Brž, ko bi se začelo to načelo izvajati, bi se ovaduhi in denuncijanti poskrili v korist in zadovoljnost poštenega ljudstva ter razbremenitev raznih oblasti.
Fabjančič Avgust, Rajhenburg.
Spominu Avgusta Jenka
V četrtek dne 16. avgusta ob 21. uri (ob 9. uri zvečer) odkrijejo »Preporodovci« skupno z vojnimi dobrovoljci spominsko ploščo Avgustu Jenku na njegovi rojstni hiši na Gosposvetski cesti.
Naš nepozabni tovariš, eden največjih in najrevolucijonarnejših starih »Preporodov-cev«, je padel pred 20. leti v velikih borbah na Ceru. Vabljeni so vsi dobrovoljci in njegovi prijatelji.
O Jenku spregovorimo v prihodnji številki obširneje.
Brezje, na Veliki Šmaren,
spominski sestanek vseh bojevnikov -- vseh borcev.
Beseda o denundiantstvu ali ovaduštvu
Gibanje
Petrovče. V nedeljo, dne 29. julija popoldne se je vršil v gostilniških prostorih tov. Jelovška ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Boja« v Petrovčah, katerega se je udeležilo 160 članov. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Teržan je pozdravil zastopnike krajevnega izvršnega odbora iz Celja tov. Fazarinca in Hočevarja, ter predsednika krajevne organizacije iz Žalca tov. Va-biča. Petrovška organizacija šteje že do sedaj okrog 300 članov in ima tudi svoj jezdni odsek. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sami navdušeni in odločni tovariši s tovarišem Teržanom na čelu, ki jamčijo, da bo »Boj« v Petrovčah vzor ostalim organizacijam. Po volitvah sta tov. Fazarinc in Vabič v stvarnih govorih očrtala sedanje razmere, posebno gospodarske, na kar je tov. Hočevar izčrpno obrazložil postanek in pomen »Boja«, razkrinkal onemoglo rovarjenje nasprotnikov, generalov brez vojske, ki zaman skušajo ustavljati vseljudsko gibanje za poštenje in pravico. Zakaj narod jih je dodobra spoznal in jim za vselej obrnil hrbet. Tov. Jelovšek Josip je z navdušujočimi besedami zaključil vrsto govornikov, ki so za svoja izvajanja želi viharno odobravanje in priznanje. Višek in najlepši trenutek krasno uspelega občnega zbora pa je bilo slavje pobratimstva med obema sosednjima organizacijama iz Petrovč in Žalca. Član žalske organizacije je namreč izročil članom pe-trovškega jezdnega odseka v zahvalo za dosedanje požrtvovalno sodelovanje pri žalskem taboru in propagandnih izletih 15 za-stavic-trobojnic v vencu zelenja in cvetja. Posebno lepa, s srebrom vezana zastavica, pa je bila določena 69letnemu jezdecu-bojev-niku Pristovšku, katerega je tov. Vabič proslavljal kot vzgled ostalim bojevnikom. Svečanost je povzdigovalo ubrano petje žalskega pevskega odseka pod vodstvom tov. Rizmana. Sijajno uspeli občni zbor je pokazal, da hočejo ponosni Savinjčani korakati na čelu bojevniškega pokreta.
Sv. Peter v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 29. t. m. dopoldne se je vršil v gostilni tov. Matka ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Boja« v Sv. Petru v Savinjski dolini. Po pozdravu tov. Smerkolja in preči-tanju pravil se je vršila volitev odbora, v katerega so bili izvoljeni sami odlični, borbeni tovariši s tovarišem invalidom Matkom na čelu. Tov. Fazarinc iz Celja je nato v globoko zasnovanem stvarnem govoru obrazložil sedanji gospodarski položaj, na kar je tov. Hočevar iz Celja v daljšem govoru izčrpno poročal o bojevniškem gibanju, o zgodovini pokreta, o njegovi potrebi in namenu. Razgalil je delovanje nasprotnikov pokreta, ki zamah skušajo ustavljati naše vsenarodno gibanje. Oba govornika so navzoči nagradili z burnim aplavzom.
Kapele pri Brežicah. Tukajšnja krajevna organizacija Združenja borcev Jugoslavije »Boj« je imela ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 22. julija t. 1. Zbor je vodil tov. Kovačič Franc in navzočim obrazložil namen in pomen organizacije; govorila sta tudi delegata iz Brežic in sicer:	tov. Ravnik o
ustroju organizacije in njenem hitrem napredku v Dravski banovini in širjenju njenih idej po vsej državi, a tov. Gabrič o početku in stopnjevanju gospodarske krize in načinu, kako bi se odpravila, ali vsaj omilila. Oba govornika sta žela za svoja izvajanja veliko odobravanja. — Po končanem občnem zboru se je našla oseba, ki je skupno s svojo telesno stražo, sestoječo iz par sledbenikov iz nasprotniških vrst, hotela prvotno razbiti ali vsaj preprečiti vršitev občnega zbora, pa se revčki s svojo pravo barvo niso upali na svetlo. Končno so si vendar dali duška s tem, da je omenjeno lice izzivalo novoizvoljene zastopnike naše krajevne organizacije z raznimi tako grdimi psovkami, ki bi se jih sramoval izgovoriti največji neotesanec. Navzoči tov. bojevniki so obdržali prisotnost duha in imenovanemu na dostojen način odgovorili. Da se vrste naših nasprotnikov krhajo, je dovolj jasno iz tega, da je celo njegova telesna straža njega zapustila in je prespala še isto noč v Šmal-čičevem gozdu na način, kakor divja raca — z glavo v grm ...
Raka. Kakor povsod širom naše prelepe domovine, je tudi naše ljudstvo objel zmagoviti pokret »Boja«.- Pravilno je to dobro, pošteno, četudi danes obubožano ljudstvo razumelo to narodno gibanje. Strto, ponižano in obupano ljudstvo je dvignilo glave in z veseljem pozdravilo ta novi evangelij pravice, reda in poštenja. Nestrpno je pričakovalo oblastne odobritve naše organizacije. V teku 14 dni, v tem kratkem času, se je priglasilo že 424 članov. V nedeljo 5. avgusta, po jutranji maši smo imeli ustanovni občni zbor.
»Boja«
Udeležba je bila ogromna. Skoro vse ljudstvo brez izjeme se je od maše zgynilo v lepe prostorne gostilniške lokale našega tovariša Josipa Bona. Občni zbor je s pozdravom otvoril predsednik pripravljalnega.kakor tudi sedanjega odbora tovariš Anton .Miklič. Kot prvi govornik je nastopil naš domačin, agilni in požrtvovalni tajnik krajevne organizacije tovariš Lojze Šribar, ki je v lepem govoru razložil pomen organizacije »Boja« in pozval ljudstvo, naj to sedanje gorje, ta nesreča in beda združi vse poštene elemente, brez razlike na nekdanjo strankarsko razcepljenost ali sedanjo orijentiranost. Naj zopet zavlada po naših vaseh in domovih ljubezen, bratstvo, vzajemnost in sloga, če hočemo, da dosežemo boljše in pravičnejše življenje in da ga bomo tudi vredni. Nato je prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. Kralju Aleksandru I. Vsi do zadnjega kotička napolnjeni prostori so se tresli pred gromovitimi »Živio« klici kralju in njegovemu domu. Vsi navzoči so jo navdušeno odobrili in je bila takoj odposlana v Beograd. Tako veličastnega in patrijotičnega zborovanja še ni Raka videla. Naše ljudstvo ima neomejeno ljubezen in zvestobo ter globoko veruje, da bo naš vrhovni komandant s svojo modrostjo pripeljal našo lepo ladjo Jugoslavijo po gospodarsko razburkanem morju, med zunanjimi in notranjimi političnimi sovražniki, v varni pristan narodovega zadovoljstva in sreče. In v tej globoki veri in upanju prenaša in vzdržuje naše bedno ljudstvo vso gospodarsko stisko, vse krivice in nasilje. — Ob največji pozornosti vseh prisotnih je nato kot drugi govornik nastopil naš ožji rojak iz sosednje Bučke, tovariš Vladislav Fabjančič, glavni tajnik Osrednj. izvršnega odbora »Boja« iz Ljubljane. V temperamentnem, poldrugo uro trajajočem govoru je pokazal na krivice, ki se gode ljudstvu, na zlorabe, na korupcijo in ha vso pokvarjenost današnje moralno propadle človeške družbe. Pokazal je pa tudi pota, po katerih je treba iti in sredstva, ki jih je uporabljati, da se dvignemo iz močvirja, da se rešimo propadlosti, da se razvijamo in živimo po — človeško. Povdaril je, da ta sredstva so: poštenost, red, pravica in zakonitost, za katere se borimo, in čim to dosežemo, bo življenje vseh pravičnih in zatiranih lepše in boljše. Mnogokrat so zborovalci v srce segajoči vzpodbudni govor tovariša Fabjančiča prekinjali in mu navdušeno ploskali. Nazadnje so ga zborovalci živahno aklamirali, ker so spoznali, da ni prišel se ponujat za odrešenika, ali lovit glasove in obljubljat, kaj bo vse storil za nas, ampak je prišel nas budit iz obupa, prinesel nam malo več zraka in korajže, da se bomo sami rešili. Utrdil je vero v boljše življenje, ako bomo na to združeno delali in to tudi zahtevali. Posamezno tarnanje se ne sliši nikamor. Le v organizaciji »Boja« uzremo zarjo lepše bodočnosti. Za njim je govoril tuk. član tovariš Franc Iljaž, ki je orisal zlasti bedni položaj naših najrevnejših rudarjev izseljencev, ki so se z svojimi družinami vrnili brez sredstev v domovino in nimajo koščka zemlje, da bi posadili vsaj krompir in fižol. Apeliral je na merodajne faktorje, da ona malenkostna podpora ne zadošča niti za en mesec še tako skromnega življenja, leto pa ima 12 mesecev. Oni ne želijo beraške podpore, ampak zahtevajo dela in reda, ker hočejo živeti in jesti. Podpore često zgrešijo svoj smisel, ustvarjajo nezaupanje in sovraštvo. Po časopisih se čita o velikih vsotah, a predno pride do siromaka, se že mnogo porazgubi. Kot zadnji je nastopil tudi tuk. član tovariš Jože Šuntajs, ki je v domoljubnem govoru označil to gibanje kot mali izvirajoči bistri studenček, ki pa spotoma naraste v mogočno reko. Omenjal je tudi, kako so nekateri politični nestrpneži v dobi najhujšega nasilja pokazali svojo pokvarjeno naravo in so poštenega človeka, ki ni odobraval take metode, denuncirali in mu gmotno škodovali, da se taki okuženi ljudje ne smejo vtihotapiti v naše vrste in da vsi taki naj bodo sedemkrat zapisani v žalostnem poglavju zgodovine našega naroda. Vsi govorniki so želi burno odobravanje. Po končanih govorih so se vršile nove volitve krajevnega odbora, vsi navzoči člani so, zaupajoč v agilno in organizatorno delo dosedanjega pripravi j. odbora, izvolili iste z nekoliko razširjenim in izpopolnjenim krajevnim odborom. Ti so sledeči: Anton Miklič, predsednik; Matija Cemič, I. podpredsednik; Josip Bon, II. podpredsednik; Alojz Šribar, tajnik;
Red, pravica, poštenost, enakopravnost, odgovornost javnih funkcijonarjev, narodna sloga — to so granitni stebri nove velike, močne, srečne jugoslovanske Jugoslavije!
Ivan Fakin, blagajnik. Odborniki so: Alojz Lekše, Jože Jerak, Franc Pečerič, Jože Šuntajs, Tičar Ivan, Alojz Hostar, Jože Krošelj, Ivan Žabkar, Jože Medvešček, Franc Bizjak. V nadzorni odbor pa: Jože Cerovšek, Jože Globevnik, Franc Iljaž, Franc Mrgole, Vinko Levičar. Na čez tri ure trajajočem občnem zboru so pogumni, odločni in zvesti člani-bor-ci vztrajali v vročini in se nazadnje v redu in disciplini razšli, manifestirajoč za idejo »Boja«, za lepše in pravičnejše življenje. Kdor je videl te dostojne in patrijotično navdušene borce in nepristransko sodil, mora z gnusom pljuniti na one, ki se še upajo obrekovati, da vrši »Boj« razdiralno delo. Vsi taki naj nehajo, drugače jih bo pošteni narod neizprosno sodil. Če bi tudi vsi tisti, ki se trkajo na prsa, da so zavedni Jugoslovani, tudi v srcu res to bili, bi brez oklevanja pristopili v naš narodni pokret, ki je nad strankami. Potem bi naša volja bila enotna, naša moč velika, na mah bi se življenje poboljšalo in ljudstvo bi bilo zadovoljnejše. S tem bi bila Jugoslavija granitni steber. Zato bi pa morali vsi črnogledi obrekovalci poprej podrediti svoje osebne interese v skupno narodovo sožitje za blagor domovine.
Vič-Glince. Informativni sestanek »Boja« se je vršil dne 7. t. m. ob 20. uri zvečer. Sestanka se je udeležilo veliko število bivših vojakov z Gline, Viča in Rožne doline. O namenu organizacije in o položaju sta poročala tov. Stane Vidmar in Škrbec. O razvitku naših organizacij na deželi pa je poročal tovariš Edo Gregorič, predsednik naše organizacije v Rajhenburgu. Z zanimanjem so udeleženci sestanka poslušali izvajanja govornikov, nakar so izvolili takoj pripravljalni odbor.
Leskovec. Na občnem zboru »Boja« 29. julija je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Sikošek Ivan, posestnik, Zadovink; I. podpredsednik: Jordan Franc, pos., Drnovo; II. podpredsednik, Bajc Franc, pos.. Velika vas; tajnik Starc Franc, pos., Leskovec; tajnikov nam. Rostohar Pavel, zasebnik; blagajnik Polc Vinko, pos. in gost., Leskovec. Odborniki: Zorič Jože, pos., Brezje; Žabkar Franc, posestnik, Drnovo; Novak Jože, pos. in čevljar, Mali Podlog; Juričič Anton, pos., Brege; Andrejaš Alojzij, pos., Vihre: Marinčič Jože, pos.. Gorica; Mlekar Alojzij, pos. in trg.. Velika vas; Gunčar Franc, kolar. Nemška vas; Pacek Janez, pos.. Veliki Podlog: Pacek Anton, pos., Gorenja vas; Miler Anton, pos., Mrtvice; Voglar Franc, pos. in klepar, Leskovec. Namestniki: Škoda Jože, pos., Drnovo; Škoflanc Janez, pos., Brege, Pavlin Franc, pos., Veniše; Nečemer Martin, posestnik, Vihre; Voglar Vinko, pos., Senuše. Nadzorni odbor: Pirc Franc, pos.. Velika vas; Kalčič Alojzij, pos., Gržeča vas; Avguštin Janez; pos., Golek; Grgetič Vinko, pos. in trg., Drnovo; Dolmovič Alojzij, pos.. Jelše. Do danes je bilo prijavljenih 233 članov, drugi pa se še zbirajo.
Sv. Duh pri Krškem. Pravila »Boja« za župnijo Sv. Duh so odobrena od ban. uprave. Občni zbor je bil 29. t. m. ob 15. uri pri g. Debevcu ob lepo z zelenjem in zastavicami ozaljšani sliki Nj. Vel. Kralja. Udeležba je bila nad vse pričakovanje močna, (saj je naš okoliš prav majhen) tako, da so bili prostori premajhni. Udeležencev je bilo preko 250. Počastili so nas s svojo udeležbo tudi razni funkcijonarji drugih že ustanovljenih organizacij, kakor iz Leskovca, Rake, Studenca itd. Občni zbor je vodil tov. Debevc kot predsednik pripravljalnega odbora. Po njem predlagano vdanostno brzojavko Nj. Vel. Kralju so vsi zborovalci z navdušenjem sprejeli. Nadalje je tov. predsednik v kratkih besedah povedal pomen te organizacije in pozval vse navzoče, naj se strnejo vsi v naše vrste, da bomo močni, ko bo treba braniti pravice vsega naroda. Nato je tov. Fabjančič iz Ljubljane v daljšem govoru orisal naš nevzdržni položaj v gospodarskem oziru. Osobito je povdarjal obupni položaj našega malega kmeta, ki ječi v dolgovih in obupno prosi pomoči. Dotaknil se je »kmečke zaščite«, ki ne bo prinesla zaželenega učinka. Cene industrijskih proizvodov, ki jih rabi kmet, je treba znižati, pri kmetijskih pa doseči močno zvišanje, pa bo kmet lahko zmagal svoje letne obroke za odplačilo dolga. Nadalje je povdarjal, kako neenako vpliva sedanja gospodarska kriza na posamezne sloje, pa tudi na posamezne državljane. So ljudje, ki krize sploh še niso občutili, in so ljudje, ki jim že gre na boljše. Le pri malem kmetu, ki je bil že od nekdaj zasmehovan, ni opaziti nikakega zboljšanja, temveč obratno. Kmalu v resnici že ne bo imel več niti za rdečo sol. — Na drugi strani pa ustanavljajo fabrikanti kartele, vedno nove, da si gotovi ljudje še bolj kopičijo dobičke in diktirajo cene, ki so v mnogih sluča jih po več sto procentov višje od proizvajalnih stroškov. — Hranilnice in posojilnice, sploh denarni zavodi,
so takorekoč zaprti, pod zaščito. Tudi oni, ki so imeli kake stare prihranke, jih ne morejo dvigniti, da bi si kupili najpotrebnejše; na to, da bi si pa kdo sposodil v njih kak dinar, še misliti ni, ker vlada strašno nezaupanje do kmeta. Govornik je h koncu apeliral na vse navzoče, naj se trdno povežejo v svojo organizacijo, kajti v slogi je moč. Močni pa bomo ne samo, če nas bo ogromna večina, biti moramo tudi duhovno močni — prežeti s tem duhom, trdno moramo upati v boljše in delati. Kadar bomo tako močni, bomo stopili na plan, in zmaga bo naša. Odločevali bomo mi. Za govorom tov. Fabjančiča je pozdravil vse navzoče in želel veliko uspeha v imenu le-skovške organizacije njen predsednik tov. Sikošek. Po končanih govorih je predsednik pripravljalnega odbora prešel na volitve odbora. Izvoljen je bil stari odbor z malimi izpremembami. — Odbor je tale: predsed.: Alojzij Debevec, Ardro, pos., gost. in mesar; podpredsednik: Kiler Franc, Vel. Trn, posestnik; tajnik: Mavsar Vinko, Ardro, trg. in posestnik; blagajnik: Pirc Jože, posestnik. Ravne. Upravni odbor: Starc Jos., Dol. 1. vas, pos.; Češnovar Jože, Lomno, posestnik; Božič Janez, Smečec, posestnik; Mavsar Miha, Vrinil je, posestnik; Šribar Jože, Češnjice, pps. Namestniki: Hrastelj Ivan, Ženje; Franc Janc, Jelševec; Kapler Miha, Apnenik; Mavsar Alojz, Ženje; Bizjak Anton, Kalce. Nadzorstveni odbor: Žarn Jože, Vrhulje, posestnik; Pirc Janez, Mali trn, posestnik; Kapler Žan, Ravne, posestnik; Urbanč Franc, Mali trn, pos.; Puntar Franc, Srednji vrh, posestnik.
Mežiška dolina. Odtod smo prejeli dopis, težke misli so v njem, preprosta in težka roka ga je pisala. Ker govori iz njega toliko vere, ga priobčujemo v izvlečku:
»Dolgo časa sem si želel, da bi se rodil odrešenik našega naroda, da bi prišel med trpeče ljudstvo delit pravico in poštenost, katere ni več med nami. To trpeče ljudstvo so predvsem kmet, delavec in obrtnik, ki so danes pobiti na tla. A šmenta, zvedel sem, da vstaja v Ljubljani kakor jutranje solnee pokret bivših vojničarjev, njegov žarek pa je »Prelom«, ki greje s toplimi besedami mrzli led nepoštenosti in nepravde med mogotci in brezvestneži, ki izžemajo ljudstvo. Da bi vsaj ta žarek led raztopil, kot se stopi železo v žareči peči. Že prva številka »Preloma« se mi je dopadla, sedaj pa ga že komaj čakam. Čim dalje ga prebiram, tem večje veselje imam z njim in ga tudi drugim pokažem, da so vsi navdušeni zanj — za odrešenika naroda. Da bi imel vedno več naročnikov!
Jaz in moji bratje, ki so bili in tudi padli kot vojničarji, mi smo vedno bili dobri Slovenci. Zato pa ne morem trpeti onih ptičkov, ki narod uničujejo in ki jih je na žalost v vsakem kraju nekaj, da delajo zgago nam Slovencem, Zato bojevniki, iztrebite take ptičke iz naroda, tudi jaz bom šel v boj za to, čeprav sem danes že za vojaka nesposoben civilist. Ne pustimo jim, da porušijo najmočnejši steber države, našega kmeta, za katero zemljo so očetje in bratje prelili potoke krvi za blagor domovine in svobodne Jugoslavije. Živimo slabo, naši ljudje praznujejo brez dela, naši hlevi se praznijo radi sramotno nizke cene, ne moremo si pomagati. Davke terjajo neusmiljeno, živino odvzemajo, otroci in odrasli so brez prave obleke, da še k službi božji ne morejo, čeprav se trudimo na vse kriplje od jutranjega svita do pozne noči. To je obupno življenje v svobodni državi! Kje so grobovi padlih vojakov, kje je njih kri, ki vpije proti nebu po odrešitvi? Ta kri naj bo seme, ki naj obrodi zdrav sad za mlade junake! Zato V boj nad one, ki nam jamo kopljejo, dovolj je vsega, dvanajsta ura je že proč!! Dvignimo glave, in meč pravičnosti.
Dragi »Prelom«, ki govoriš v imenu vojničarjev, ti imaš meč »Boja«, pomagaj narodu iz blata hudobije in nepoštenosti! To kličemo z močnim glasom srednji in mali kmetje in narodni ljudje, predno nas davki iu vse drugo ne vržejo iz naših domov. Dovolj jih je na cestah, kam naj gremo mi?!
V Boj« gremo, če smo za vojake sposobni ali ne, pod zastavo vojničarjev! Živel naš prapor »Boja«! Živel naš vzvišeni Kralj Jugoslavije Aleksander! Živel naš narod slovenski, živel naš narod jugoslovanski! Zmag® bo naša, v to pomagajta Bog in živa vera ^ njega in v Domovino, da bo srečna naša Jugoslavija!...«
Globoko — Pišece. Ustanovni občni zbor »Boja« za Globoko-Pišece je otvoril v nedeljo 29. julija ob 8. uri predsednik pripravljalnega odbora tov. Vrstovšek Mihael, ki ie po kratkem pozdravu na zborovalce predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj-V. kralju, kar so zborovalci z navdušenje»1 odobrili. Nato je delegat iz Brežic tov. G» brič v obširnem in temeljitem govoru pojas
nil namen organizacije ter orisal težko gospodarsko stanje, v katerem se nahajamo. — Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Vrstovšek Mihael, I. podpredsednik Molan Alojz, II. podpredsednik Umek Vinko, odborniki Kostevc Ivan, Bratanič, Jožef, Kržan Franc, Kene Jožef, Kelhar Franc, Cizel Ivan, Petančič Ivan, Omerzo Jožef, Rosina Ivan; namestnika: Hriberšek Ivan, Štrucl Anton; nadzorni odbor: Molan Jožef, Sotelšek Miha, Podvinski Franc; namestnika: Kostcvc Martin, Kržan Anton; delegat za banovinsko zbor Cizel Ivan; namestnik Podvinski Ivan.
V Črnomlju se je vršil informativni sestanek za ves črnomaljski srez dne 2. t. m., v Metliki pa dne 12. t. m. za ves metliški srez. Na prvem je zastopal osrednji izvršni odbor tov. Šturm, na drugem pa še tov. Fabjančič. Tudi Bela krajina je stopila v tabor borcev. Poročili prihodnjič.
Polzela. Občni zbor naše kraj. org. »Boj« 5. avg. je vodil tov. Kolšek Avgust, ki po prehodu otvoritvenih formalnosti preda besedo tovarišu Treu, ki je vršil tajniške posle v pripravljalnem odboru. Tov. Treo je na kratko orisal delo o pripravah ustanovitve organizacije in je nato prečital pravila, ki jih je banska uprava odobrila. — O splošnem položaju naše organizacije in o nalogah »Boja« je poročal tov. Veble iz Celja kot zastopnik krajevnega izvršnega odbora, nakar so sledile volitve. Izvoljeni so bili soglasno sledeči člani: Kolšek Avgust, Kolar Avgust, Kolšek Ivan, Dankovec Jurij, Vaši Karol, Treo Viktor, Baloh Miha, Korber Andrej, Glavnik Ivan, Šerdoner Franc, Bizjak Franc, Kuntara Josip, Kosec Franc, Žolnir Josip in Pirc Josip. Po volitvah se je vršila še debata 0 raznih vprašanjih, ki so spričo današnjega gospodarskega življenja zelo aktualna. Zborovanje je bilo zaključeno ob 11.30. uri. Po žboru se je vršilo še vpisovanje članov.
Vrhnika. Dne 22. julija se je vršil v Rokodelskem domu ožji sestanek združenja borcev, skupina Vrhnika. Poročal je delegat izvršnega odbora tov. Golob iz Ljubljane, ki ie v enournem govoru orisal vso zgodovino do danes ter opozarjal navzoče člane, naj se 116 pustijo begati in tudi groziti si naj ne dajo, ker vse, kar bodo čuli o Boju od naših Nasprotnikov, je neresnično. »Boj« dela da-Nes bolj kakor preje, saj se vrši vsako ne-doljo več kakor 10 ustanovnih občnih zbo-je pozdravil navzoče zastopnik skupine, ki je v svojem tempe-lamentnem in izredno humorističnem govoru žel salve smeha. Kot zastopnik mladine je govoril tov. Cibic, ki je v svojem govoru Podal točno sliko, kako je težko danes kmetskemu in delavskemu sinu, ko nima sredstev za nadaljevanje študij ter obstoji nevar-n°st, da bodo kmetje in delavci ostali brez inteligence. Izredno uspeli sestanek je za-ijučil tov. Habič ter pozval navzoče, naj se naroče na »Prelom« in se priključijo stvar-Nenui delu v skupini.
Na Brezovici je bil v petek 10. t. m. ob • uri zvečer članski sestanek borcev v na-^lt° polnih prostorih g. Velkavrha. Predse-
val je tov. Jakob Kušar, referirala pa sta s°V- VI. Fabjančič in Golob iz Ljubljane, ki a pojasnila položaj in odgovorila na vsa 'Ptašanja ob soglasnem, gromovitem odobra-'Nnju.
i°v/ Da|ie julijanske
Kršna sela. V nedeljo 5. t. m. se je v ^ T'ršjjjjj ggiajj zborovanje borcev, ki je trudno dobro obiskano. Zbralo se je k 'Nu, cla se je vršila maša zgodaj zju ucejšnje število kmetov v prostorih g. Iv'^a’ in to ob 10. dopoldne. Tovariš Jt ari iz Uršnega sela je otvoril zborov; v ^*111 nagovorom in s pozdravom vseh fol ' z^asi* zastopnikov centrale tov. ja 0 *n ^r' ^1'0*8 *z Novega mesta. Vsa i ci Ja in tolmačenja govornikov so zbore q ,z velikim navdušenjem vzeli na zna za 80 se iudi v velikem številu po je PllstoP k organizaciji. Po zborovanji šai). azvila živahna debata o raznih v T'1. ’ ki se tičejo osnovanja skupin ce V>Cal1 Za V6S okoliš «keine. Med posli ŠPD.Se j® porazdelilo tudi veliko število
M glasiIa-
ki, iaribor- ° nedeljskem čanskem ses b0mnoa katorcm je poročal tov. Stane Vidi VelPrinesl' P01'0®’10 v Prihodnji štev ra 6 ' Nedelja. Ustanovnega občnega : leži] nedeli° i2- t. m. ob 15. uri se je i t£vari-nad 400 članov. Govorili so domai ž LmV-7	Ormoža ter tov. Vid;
iz L* , .J7' *llja in Ormoža ter tov Št 'j ,?e* Obširneje prihodnjič, sbor , Urij ^ri Grosupljem. Ustanovni Osr j^v',(	m- ob ogromni ude
^očilo sledi k°r ^ Zas*°Pa^ Gombai
»5š™ aORV,r^°-‘‘ "" T>'“VO k'av pospi,,,,,	•	’ katero domačo
«glas! bn° priPor°čam0. dejte da,
Doma in na tujem
V	Nemčiji so pokopali umrlega državnega poglavarja Hindenburga s kraljevskimi častmi. Za 68 vagonov je bilo vencev, 18 posebnih vlakov je peljalo odlične pogrebce iz Neudecka v Tannenberg, kjer šo ga položili k počitku v ogromnem spomeniku zmage nad Rusi. 200.000 ljudi je bilo pri pogrebu, trobentači 53 polkov so svirali generalmarš. Zvečer so v vseh cerkvah Nemčije zvonili eno uro z vsemi zvonovi.
Hitler je prevzel sedaj vso oblast v svoje roke, pa tudi vso odgovornost za vse. Sedaj naj se izkaže, ali so njegove ideje zmožne poleg parad tudi izvleči nemški narod iz gospodarske mizerije. Pomilostil je mnogo obsojenih političnih jetnikov in imenoval dr. Schachta za gospodarskega diktatorja. Ta mož bo pokazal — ali bo šlo, ali ne. Ključ ima v rokah, toda Bog ve, če bo odprl prava vrata, ker vrat je tisoč!? Na to tudi izid plebiscita 19. t. m. ne bo mogel mnogo vplivati.
Italija je ob Dolfussovi smrti brž poslala par divizij vojske na mejo in pravi, da je storila s tem veliko delo (to je bil pri njenih slabih financah drag korak). No Jugoslavija si je to delo mirno prihranila, čeprav budno pazi na koroške brate, pa tudi na mirovne pogodbe. Francozi so moško in mirno držanje naše države simpatično podčrtali.
V	Avstriji sedaj likvidirajo nedavne krvave dogodke. Mnogo visokih oseb so odstavili ali aretirali, stikajo za skritim orožjem. Kruha bodo dali samo režimovskim uradnikom in delavcem. Dollfussovi vdovi in deci so določili visoko pokojnino. Sicer pa v Avstriji še ni miru in ga menda ne bo zlepa.
Bolgarija je odredila znižanje zasebnih dolgov do 300.000 levov, in sicer za trgovce 20%, za obrtnike 30%, za kmete pa 40% iz razloga, ker je tudi vrednost denarja narasla. V kritje tozadevne izgube bo država prispevala 220 milijonov levov na leto. Izgleda, da so Bolgari bolj podjetni ljudje, kakor rfii.
V	Alžiru so muslimani navalili z vso srditostjo na Žide in jih kakih 40 pobili, njihove hiše pa zažgali. Velikim nemirom je napravilo konec vojaštvo.
Mussolini je obsodil (po vzorcu Hitlerja) s kratkim tajnim postopkom na stotine fa-šistovskih veljakov — ker so se upali kritizirati njegovo delo iz bojazni pred grozečo gospodarsko katastrofo. Zaprl jih je na Kiparske otoke. Med njimi je mnogo fašistov, ki so preje pošiljali tja naše primorske rojake — sedaj pa jih je udaril isti bič fašizma. Božji mlini...
Trbovlje. Ker TPD ni držala besede, so rudarji v petek zopet stopili v gladovno stavko. Situacija je silno resna.
Nov Stavisky se je pojavil v Franciji v osebi nekega Georges Peteit-a, generalnega ravnatelja nekega del. društva za vzajemno pomoč v Lilien. Pobasal je samo 200 milijonov frankov... Oblasti vršijo strogo preiskavo. Da bi se jim tiček le ne izmuznil!
Na Madžarskem stalno pada cena zemlje. Tako je 300.000 oralov zemlje ostalo brez lastnikov, ker je večinoma v rokah bank, ki so jo pridobile na dražbah. Žetev je pomagala samo veleposestnikom, dočim mislita mali kmet in delavec z največ jo skrbjo na zimo. Madžari so preveč trošili za reklamo za revizijo svojih meja. Sedaj so jim tudi že Angleži pričeli kazati fige.
V	Italiji imajo vsega 3% milijona kmečkih stanovanjskih hiš, od teh je polovica za nič. 160.000 hiš bi bilo treba podreti, 500 tisoč pa obnoviti. K tem hišam prištevajo tudi 6000 votlin, v katerih živijo ljudje in 50.000 hiš iz zemlje in listja. Torej tudi fašizem pozna revščino. Italijanske finance se stalno poslabšujejo, v zadnjem času se jc povečal denarni obtok za 400 milijonov lir.
Najdražje se živi v Splitu in v Ljubljani, kakor poroča referent fin. ministrstva Stre-kačev. Indeks cen za 23 najvažnejših stvari za prehrano je določil takole: Split Din 205.56, Ljubljana Din 201.12, Sarajevo Din 196.87, Zagreb Din 193.31, Cetinje Din 189.24, Beograd Din 187.23, Banjaluka Din 171.64, Skoplje Din 170.14, Niš Din 162.80, Novi Sad Din 155.63. Ubogi Ljubljančani!
Bivšega Agrarnega ravnatelja Vladimirja Stojiča, ki je bil v preiskovalnem zaporu v Sarajevu vse od odkritja agrarne afere, so izpustili iz zapora proti kavciji 3 milijonov Din. — Njegov advokat je kavcijo takoj položil. Kje jo je dobil?
V	Rusiji imajo državno založništvo knjig, ki je največje na svetu in ki je izdalo v la letih nad 2 miljardi izvodov knjig za Ijud-stio. Vsa ruska založništva skupaj pa so izdala nad 5 miljard izvodov knjig, tiskanih v 25 raznih jezikih.
Ostala poročila objavimo v prihodnji številki.
OBJAVE.
Spominski večer »Preporodovca« in koroškega dobrovoljca dr. Janžeta Novaka bo v
četrtek 16. avgusta ob 18. uri v Delavski zbornici. Vabljeni vsi njegovi sodelavci in prijatelji.
Vojni dobrovoljci! Udeležite se polnoštevilno odkritja spominske plošče našemu prvemu dobrovoljcu Avgustu Jenku, dne 16. avgusta ob 9. uri zvečer na Gosposvetski cesti.
PROLIFIK-PŠENICA ŠTEV. ŠI IN »DOMOVINA«.
»Naprednost« se sliši sicer zelo lepo v stroki, v politiki je namreč že zdavno skrahirala. O liberalizmu in naprednjaštvu imajo naši ljudje svoje posebno mnenje. Na gospodarskem polju tega še nismo poznali, dokler se »Domovina« ni oglasila s svojimi patentnimi gospodarskimi strokovnjaki.
V zadnjem času je postala »Domovina« zelo duhovita, osobito kar se tiče ureditve kmetijsko-potovalnega pouka na deželi in v zadnji številki pa obravnava vprašanje »prolifik-pšenice štev. 32.« itd. ter vali odgovornost za razne članke v strokovnem listu »Kmetovalec« moji osebi. Ugotavljam, da je bil urednik »Kmetovalca« do 15. septembra 1930. naš najstarejši, najsposobnejši in najuglednejši kmetijski strokovnjak g. Viljem Rohrman in je torej uredil tudi 15. številko tega lista z dne 15. avgusta 1930., v kateri se je pisalo o pšenici za seme (prof. in kmet. ref. Franc Malasek kot pisec) in objavilo članek »trda snetjavost pšenice in obramba proti njej«. Slabo uslugo je storila »Domovina« s tem neslanim napadom svojemu dolgoletnemu sotrudniku g. svetniku Rohrmanu.
Zadevo članka »O ajdi in kmetijskem pouku« bomo pa razpravljali pred sodiščem. Istotako tudi glede mojega »gromovništva« in moje strokovne kvalifikacije, kakor tudi glede nagrad za propagando nitrofoza tvornice za dušik, o tisočakih in honoriranju istih člankov v »Jutru«.
Svetujem vsem kolegom, da prečitajo članek »Domovine« in ga tudi s svojega stališča ocenijo.
Franc Kafol,
odgovorni urednik »Kmetovalca«.
IZJAVA.
Na velikem zboru v Ljubljani 7. januarja t. 1. sem izjavil: »...zato globoko spoštujemo vse konstruktivne sile narodnega življenja. Ena takih najmočnejših tvornih in ohranjujočih sil je globoko versko čuvstvo našega naroda. Mi to plemenito čuvstvo visoko cenimo in mu bomo vedno dajali vse spoštovanje. Vera, cerkev, duhovščina ima in bo imela v nas vedno le umevajoče prijatelje in spoštovalce.«
Na mariborskem zboru 11. marca t. 1. sem rekel: »...naša čestita slovenska duhovščina, ki ima toliko svetlih zaslug tudi na polju javnega življenja — saj je bila stoletja
najboljši vodnik narodu v časih, ko ubogi slovenski tlačan ni imel drugega tolažnika slovenskega rodu ...«
Podobno sem govoril in govorim po vseh zborih. Tako tudi mislim. Sovraštvo, ki sem si ga s tem nakopal v »naprednih« vrstah, me ne briga. Laž, ki jb je prinesla »Slovenija«, da sem v Sarajevu »te dni« »pobijal klerikalnega zmaja«, bo udarila končno po zobeh njenega »informatorja«. Niti »te dni« niti v začetku maja nisem pobijal klerikalnega zmaja, ker imam boljših in nujnejših opravkov, med temi tudi pobijanje laži, ova-duštva in spletkarstva. — Kaj kdo izven vrst odgovornih funkcijonarjev »Boja« misli ali govori o našem delu, za to pa ne odgovarjam. Sarajevska intriga dobiva počasi jasnejšo obliko in ko se bo izvedelo, kdo je prvi vrgel med svet te in še druge gorostasne »informacije«, kakšni heterogeni elementi so se po bratovsko znašli skupaj v borbi zoper »Boj« in kakšne cilje pri tem zasledujejo, tedaj bodo strmeli današnji nepoučeni naivneži, ki ne vedo, česa so zmožni nekater-niki, ki se čutijo ogrožene po našem vsenarodnem gibanju.
Vladislav Fabjančič.
USTANOVNI OBČNI ZBORI IN SESTANKI »BOJA«.
15. avg.: Brezje ob 10. uri dopoldne spominska slavnost brez zborovanja. Dobrepolje ob 15.30 ust. obč. zbor. 19. avg.: Sodražica ob 8. uri ust. obč. zbor;
Dolenjavas pri Ribnici ob 8. uri ust. obč. zbor;
Šmarjeta ob 7.30 ust. obč. zbor; Bela cerkev ob 7.30 ust. obč. zbor; Struge ob 15. uri ust. obč. zbor;
Sv. Jurij v Slov. gor. ob 8. uri ust. obč. zbor:
Radovljica ob 15. uri sestanek somišljenikov radovljiškega sreza.
Il Drobni osla» I
Išče se v najem NAVADEN KMEČKI MLIN na 2 ali 3 kamne takoj ali pozneje; ponudbe pod »Kmečki mlin« na upravo lista »Prelom«
IMIliTIIIillliniliilliiiiiililiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiijlhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Konfekcija, manufaktura in modna trgovina
Josip Olup, Ljubljana
nudi v veliki izbiri moške in deške obleke, suknje in površnike. Kamgarni iz domačih, čeških in angleških tovarn stalno na zalogi. Obleke izvršujemo tudi po naročilu. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne »Triglav«.
Sprejemamo blago tudi v izvršitev. Trgovci znaten popust.
Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo i, Kolodvorska ulica 8.
Naznanilo otvoritve!
Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril v lokalu stare in splošno znane trgovine z barvami „ORIENT" d. z o. z. na Tyrsevi (Dunajski) cesti 14, poleg trgovine Schneider & Verovšek,
trgovino z barvami.
Kot dolgoletni poslovodja barvarske stroke pri tvrdki „Orient" sem trgovino popolnoma preuredil, ter bom imel stalno v zalogi vse vrste kemičnih in oljnatih barv, firnežev, lakov, steklarski in mizarski klej ter lužila svetovne znamke „Krti". Vse vrste šelaka in denat. špirita. Dalje, največjo izbiro vedno svežih šolskih in umetniških barv, pastel, tušev in slikarskega platna, vseh svetovnoznanih tovarn. Veliko zalogo vseh vrst čopičev in krtač ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Na zalogi pa bom imel tudi vedno sveže vse vrste mavca.
Potrudil se bom zadovoljiti svoje cen j. odjemalce z najnižjimi cenami in najboljšo postrežbo ter se najtopleje priporočam.
Ivan Rozina, trgovina barv in lakov Ljubljana, Tyrševa cesta 14
	Naslov za brzojavke:
«KUM D. Z O. Z.	GROM
Carinsko -posredniški	Telefon interurb. 2454
in spedicijski bureau	
Ljubljana	
Kolodvorska ulica 41	
Zastopstva v vseh mestih tu-	in inozemstva
NOSITE ORIGINAL GOODYEAR
PEKO
čevlje
Goodyear čevelj
predstavlja višek čevljarske umetnosti in ga sme v Jugoslaviji izdelovali izključno le naša domača PEKO tvornica.
Vse udobnosti noše Goodyear čevljev so bile pred leti izključen privilegij premožnih siojev, dočim je pri sedanjih globoko znižanih cenah postal ta tip moderne prvovrstne obutve dosegljiv prav vsakomur! — Že sama izdelava na specijalnih strojih zahteva uporabo najboljšega materijala in se že vsied tega ni bati presenečenj glede trpežnosti in solidnosti te obutve.
Pri nakupu zahtevajte izrečno čevlje z žigom
GLUALlf^
Prepričajte se o gornjem pri brezobveznem ogledu naših bogatih zalog v naših podružnicah širom države!
Naznanilo preselitve I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili v nove trgovske prostore
na Tyrievo (Dunajsko) cesto št. 14
to je v Mathianovi hiši, kjer bomo vodili damsko, moško in deško konfekcijo vseh vrst, kakor tudi druge v našo stroko spadajoče predmete.
Priporočamo se cenj. občinstvu za čim večji obisk, vse naše cenj. dosedanje odjemalce pa prosimo, da nam še za naprej ohranijo dosedanjo naklonjenost!
Z odličnim spoštovanjem
Drago Gorup & Co.
Ljubljana
Dentist - Zubar
F. Palovec
Ljubljana
Kongresni trg štev. 14 Telefon 27-88
Ordinira do konca avgusta od 8‘30 do 13. ure
tLOVENIA-TRANSPORT
ŽELEZNIŠKO - CARINSKO. ŠPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE
Ljubljana, Miklošičeva cesta
Ekspoziture: Maribor, Jesenice in Rakek
Naslov za brzojavke: SLOVENIRTRflNSPORT — Telefon interurban 27-18 Poštni predal 239 — Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.650
Priporoča se renomirana tvrdka:
Matej Orehek
Ljubljana, Kolodvorska ui. 26
Ustanovljena leta 1897
Ugoden nakup raznovrstnega dobrega blaga po nizkih cenah. Posebno se opozarja na veliko zalogo „ORO“ čevljev, domačega ročnega izdelka.
Trgovci uživajo poseben popust!
Dober oglas
v pravem listu se stokrat poplača!
Vsak zaveden Borec zasleduje, kdo oglašuje v našem listu in kupuje pri njem!
F. HREHORlC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, TyrSeva cesta štev. 28
Telefon 24-04
Em mmš
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
prašek za pecivo, vanilin - sladkor,' rumenilo in puding praški znamke »ADRIA«
iz same volne za vsa oblačila — Volnene odeje, bareti, prvovrstna buret svila za dame in gospode ter pletilna volna vseh vrst in barv
Nizke cene, ker prodajamo
Naznanilo!
Dovoljujemo si naznaniti vsem trgovcem in cenj. občinstvu, da je pričela naša domača, novoustanovljena tvornica kanditov z obratovanjem pod izkušenim strokovnim vodstvom ter modernimi in higijeničnimi napravami. — Poleg vseh vrst kanditov izdelujemo tudi čokoladne izdelke, vsakovrstne čokoladne, dezertne in likerne bonbone, napolitanke, Adria rezine, vafeljne in drugo različno pecivo.
Priporočamo se z vsem spoštovanjem
»Saša«, tovarna kanditov dr. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 17
„HERKULES“ čevlji
z gumijevimi in usnjatimi podplati so najmočnejši vsied tega tudi najcenejši.
Zahtevajte povsod le samo
„HERKULES1' čevlje
kateri so popolnoma domačega izdelka.
Se priporoča
Ivan Prešeren
tovarna čevljev, Kranj
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna
Miroslav Zupan
stavbenik, zaprisežen sodni izvedenec
Ljubljana
Pošt. ček. rač. št. 12.834. — Telefon 21-03.
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. — Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke. — Tehnična mnenja. — Zastopstvo strank v tehn. zadevah.
llSKARNA
SLOVENIJA
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
WOLFOVA UL. 1 TELEFON 27-55
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah — Zaloga beležnih koledarjev za leto 1935
Vse je vihar razd’jal, narod bo vedno stal!
Mi vstajamo!
Ilustrirana __	_
priloga k »PrelOHlU
Nad VßJ.OOO
Slovencev manifestira za Kralja, za močno državo, za edinost Jugoslavije, za red, poštenje in socijalno pravičnost. Pod svetlo zastavo Združenja borcev Jugoslavije. Čez 170.000 pesti se je dvignilo, rekoč strahovalcem, ovaduhom, lažnikom, izkoriščevalcem: „Stoj! Dovolj je tega početja! Dvanajsta ura bije! Živel »Boj«!“ — Za nami je 46 velikih taborov in zborov ter nad 300 občnih zborov in sestankov. Nad 250 organizacij-trdnjav »Boja« že brani staro pravdo!
Pogled na pošteno dolenjsko ljudstvo, ki je vkljub dežju gromko manifestiralo za staro pravdo v Novem mestu, 8. aprila 1934
Velik zbor „Boja“ v Konjicah 27. maja 1934. Naše gibanje zmagovito prodira. Ljudstvo se trumoma zbira okoli ,Boja‘, oznanjevalca nove dobe, prerojenja naroda v novi srečni Jugoslaviji reda, pravice in poštenja. Vse konjiške borce prešinja jeklena volja zmage
Ribnica na zboru dne 13. maja 1934. Nastop teh resnih, zdravih sinov naše zemlje je bil tako klen, tako udaren, da seje človeku nehote porodila misel, da je to ljudstvo vredno lepše usode in sposobno za višje naloge, kot so mu jih dodelili njegovi dosedanji voditelji in strahovale!
Konjenica trebanjske krajevne organizacije „Boja“ v sprevodu	Velik zbor našega ljudstva v Dobrem polju dne i0. junija
na Binkoštno nedeljo 20. maja
Pogled na zbor v močni trdnjavi prelepe Gorenjske, v Kranju, dne 27. maja 1934. Vrli Gorenjci so izpovedali, da hočejo neomajno braniti staro pravdo, da imajo krepak tilnik, ki ga ne upogneš, kadar gre za pravico in poštenost. Kakor sive skale Vršaca stoji naš gorenjski človek kot neomajen čuvar Kralja, ljudstva in Jugoslavije. Gorenjska prestolica je izpovedala, da hoče izvesti naš program do konca
Poromen tabor dne 3. junija 1934. v ^alcu sredi kraljestva savinjskih hmeljarjev. Tu so se leta 1868. in leta 1918. v časih majske deklaracije zbrali od-l°čni možje, tu so se zbrali tudi sedaj P°d zastavo „Boja“ — v Žalcu, v kraju ^aših velikih zgodovinskih taborov.
tisoč glasov je kriknilo: proč z Vs'ljeno borbo med brati! Ljudstvo, 2avedaj se samega sebe. Bodi ponos-^0) pošteno in zrelo v vodstvu svojih ^adev. Ljubimo se vsi kot ena dru-2'na, bodimo trden temelj naše držav-ne Zgradbe
Pogled na nepregledno, strumno vrsto 1000 bojevnikov: konjenikov 'n -kolesarjev, ki se vije od Podpeči proti Žalostni gori na veliki
tabor 21. maja 1934
Domžalski zbor na Binkoštno nedeljo 20. maja 1934
Sprevod borcev k zboru na Bledu, dne 10. junija 1934
Veličasten zbor v Brežicah, dne 29. aprila 1934
Zbor bojevnikov v Škofji Loki 17. junija 1934
Pogled na veliki zbor podravskih borcev v Mariboru, dne 11. marca
1934 v dvorani Uniona
Velika in odločna manifestacija naših bojevnikov, trpinov, dne 13. maja 1934 v črni Trboveljski dolini, kjer se solnce ne smehlja , . . Trbovlje so dokazale, da so granitni steber „Boja“
Mogočen zbor v Št. Jerneju 29. aprila 1934
Borci v zbor! Stopimo v vrste! Kliče boben, plat zvona! Kliče Kralj in Domovina, Kliče čas in zgodovina,
Kliče Jugoslavija!
Borci v zbor!
TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI
Prva seja banovinskega odbora „Boja“, dne 28. januarja 1934