ŠTEVILKA LETO LUI, 29. OKTOBER 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 6 STRAN 5 Vodovodni sistem Letošč Pri projektu posodobitve in širitve računajo na sredstva države in Evrope Vodenje LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline prevzel Franjo Naralocnik NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 5 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Otvorili prvi park v Sloveniji, namenjen podjetnosti ».'.INI MARKETING d.o.o. Strank» BENCINSKI SERVIS STRANICE SUPERMARKET "JAGER MOZIRJE Vanilijeva krema z dodatkom "VROČI" P PTUJSKI KROF 2raMOMio ^r '.ur 0?! -C«, »it hmpn«Hil IMhy*itmi|>«>|M|i|i"t> Oglasi 2 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Vsebina Razpis s področja kmetijstva Pomoč za razvoj majhnih kmetij.....................................4 Epidemija koronavirusa Na nedeljo toliko pozitivnih doslej le dvakrat..........4 SŠGZ Rok Plankelj novi direktor.............6 Veterani vojne za Slovenijo Zgodilo se je pred 30 leti na Solčavskem......................8 Zavod RS za šolstvo Predstavili knjigo Darka Repenška Nadzor športa v Republiki Sloveniji.........9 Društvo kmetic ZSD Številna priznanja na festivalu Dobrote slovenskih kmetij............11 OZ Rdečega križa ZSD Nova predsednica Ana Šimenc..........................................15 Gasilska zveza ZSD Med najmlajšimi opazili upad zanimanja za gasilsko dejavnost......................17 Razstavi gob Kljub najslabši sezoni v stoletju nabrali 180 vrst gob ... 18 SP v alpskem smučanju Tina Robnik prvi veleslalom speljala dobro............21 Gornji Grad Zaradi hitre intervencije požar v hiši kmalu omejen.........22 Kronika Voznik v Lepi Njivi zapeljal s cestišča in trčil v objekt............22 Tretja stran Manj svečk za manj grobov Pred vrati je 1. november, dan spomina na pokojne. V Sloveniji vsako leto v tem času gori veliko sveč, ki na koncu postanejo odpadek. Ocena je, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj okrog 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili prvega novembra. Količina nagrobnih sveč, danih na trg, sicer nakazuje trend zmanjševanja, a je kljub temu Slovenija po porabi sveč še vedno v svetovnem vrhu. Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, ne glede na to pa predstavljajo obremenitev za okolje. Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Kupci sveč se še premalo zavedamo tega, da bo predmet našega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Ministrstvo za okolje in prostor v zvezi s tem poziva k trajno-stnemu ravnanju. Najbolj pomembno je, da se za vse odpadne nagrobne sveče s pokopališč preko sistema zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za to usposobljen in ima ustrezna dovoljenja za tak postopek. Fundacija Svečka, ki deluje kot dobrodelno društvo, katerega glavni cilj je pomagati pomoči potrebnim, tudi letos izvaja ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Namen akcije je ozaveščanje ljudi o prekomerni uporabi nagrobnih sveč in preusmeritev sredstev v nakup medicinskih naprav ter pripomočkov, ki lajšajo in rešujejo življenja. V projektu sodeluje več kot 150 organizacij in skupno več kot 500 prostovoljcev. V dneh okoli 1. novembra, ki so od nekdaj znani po prekomerni potrošnji sveč, se organizatorji akcije trudijo, da bi del sredstev preusmerili v dobrodelne namene. Namesto pretirane potrošnje izdelkov s kratko življenjsko dobo, ki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, je sredstva bolje nameniti za nakup medicinskih pripomočkov in zdravljenje bolnih ter življenjsko ogroženih. V letošnji akciji bo denar namenjen zdravstvenim terapijam, nakupom invalidskih vozil in vozičkov, dvigal ter reševalne in druge zdravstvene opreme. Letos bodo vsi, ki bodo podprli akcijo, prejeli ročno izdelano zastavico sočutja, s katero se bodo poklonili spominu na mrtve in bodo okolju prijazni. Zastavice sočutja bodo delili prostovoljci na stojnicah v številnih krajih, nam najbolj blizu v Šmartnem ob Paki, darovati pa bo mogoče tudi na drugih lokacijah po Sloveniji. Poleg tega imamo možnost prižgati vir-tualno svečko tako, da pošljemo SMS s ključno besedo SVEČKA ali SVECKA5 na 1919 in s tem prispevamo en ali pet evrov za reševanje življenj. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 43, 29. oktober 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjslce novice št. 43,29. oktober 2021 3 Aktualno AKTUALEN RAZPIS S PODROČJA KMETIJSTVA Pomoč za razvoj majhnih kmetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo tretji javni razpis za podukrep pomoči za zagon dejavnosti namenjene razvoju majhnih kmetij. Za razpis je na voljo 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev. Podpora je namenjena majhnim kmetijam, ki so razvrščene na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Oddaja vlog na javni razpis je možna še vse do vključno 16. decembra 2021 do 13.59. Javna služba kmetijskega svetovanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, izpostava Mozirje zainteresiranim že pripravlja vloge. ŠIRŠI VSTOPNI PRAG ZA MAJHNE KMETIJE Sredstva so namenjena majhnim kmetijam, ki so razvrščene v območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, za izboljšanje njihove konkurenčnosti, povečanje produktivnosti, ekonomske in okoljske učinkovitosti. Se pa tokratni razpis od prvih dveh nekoliko razlikuje. Po novem je namenjen tudi podpori majhnih kmetij s trajnimi nasadi, ki jim ni treba izpolnjevati pogoja obtežbe z živalmi. V okviru meril za izbor vlog vstopni prag sedaj laž- je dosegajo tudi kmetije, ki niso na problemskih območjih. Ministrstvo zato k prijavi na razpis va- »V letu 2018, ko je bil objavljen prvi razpis za majhne kmetije, smo izdelali 200 vlog, za drugi v letu Štefka Goltnik: »Vse nosilce kmetij, ki imajo pogoje, smo osebno obvestili o možnostih kandidiranja na razpisu in jih seznanili z vsemi obveznostmi.« bi tudi vse živinorejske kmetije, ki niso kandidirale na prvih dveh javnih razpisih. RAZPIS PRIMEREN ZA TRETJINO NAŠIH KMETIJ Po navedbah Štefke Goltnik, kmetijske svetovalke na izpostavi Mozirje, v Zgornji Savinjski dolini v velikostni obseg, naveden v razpisu, spada dobra tretjina vseh kmetij. A, kot dodaja, se vsi, ki ta pogoj izpolnjujejo, ne odločijo za kandidiranje na razpis. 2020 pa 107 vlog. Za kmetije, ki so kandidirale v letu 2018, so se obveznosti z letošnjim letom zaključile.« POMAGAJO PRI PRIPRAVI VLOGE Za trenutno odprt razpis so po besedah Goltnikove za vse kmetije, ki imajo pogoje za kandidiranje, pripravili zoom predstavitev razpisa. »Poleg tega smo vse nosilce kmetij, ki imajo pogoje, osebno obvestili o možnostih kandidiranja na razpisu in jih seznanili z vsemi obveznostmi.« Na mozirski izpostavi so tistim, ki se želijo prijaviti na razpis, priskočili na pomoč pri pripravi vloge. Interesenti morajo priložiti enostaven poslovni načrt za obdobje treh let, v njem pa izbrati vsaj en cilj, ki bo prispeval h gospodarskemu razvoju kmetije, ali vsaj en cilj, ki bo prispeval k doseganju horizontalnih ciljev (okolje, inovacije, podnebne spremembe). Na razpisu ne morejo sodelovati majhne kmetije, ki so se prijavile na prvi in drugi razpis. Tatiana Golob V tem času sta na področju kmetijstva aktualna še dva javna razpisa. Za 2. javni razpis za podukrep 6.4 »Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijske dejavnosti« je oddaja vloge možna še do vključno 17 decembra. Za 4. javni razpis za podukrep 4.3 »Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva« pa vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka do vključno 12. novembra. EPIDEMIJA KORONAVIRUSA Na nedeljo toliko pozitivnih doslej le dvakrat V nedeljo, 24. oktobra, je bilo v Sloveniji ob opravljenih 2081 PCR--testih potrjenih 707 okužb. Pozitivnih je bilo 34 odstotkov testira-nih. Od pojava novega koronavirusa je bilo na nedeljo, ko se testira manj ljudi, več okužb doslej potrjenih le dvakrat. V Zgornji Savinjski dolini se je odstotek pozitivnih na testih PCR dvignil na skoraj 50 odstotkov, medtem ko se število cepljenih ne dviguje. CEPLJENJE NE NAPREDUJE Po podatkih Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Nazarje za pretekli teden se kaže visok porast okužb tudi v naših občinah. Števi- lo testiranih se je skoraj podvojilo in se zelo približalo spomladanskim številkam. Prav tako se spomladanskemu valu približuje delež pozitivnih, ki je narasel na skoraj 50 odstotkov. Se naprej se v dolini bolj kot generalno v državi ustavlja tudi cepljenje, kjer smo po aktual- nih podatkih sicer še vedno rahlo nad državnim povprečjem. V starostni skupini nad 18 let je trenutno najboljše stanje precepljenosti v občini Gornji Grad, sledita Mozirje in Rečica ob Savinji. POZITIVNIH 49,7 ODSTOTKA Število okuženih v občinah Zgor- Po podatkih NIJZ-ja je bilo v nedeljo, 24. oktobra, v državi 18.965 aktivnih okužb, število je od sobote naraslo za 517. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1722, kar je 49 več kot dan pred tem, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa znaša 898 oziroma 25 več. Z vsemi potrebnimi odmerki cepiva je cepljenih 52,7 odstotka populacije oziroma 1.111.824 ljudi. nje Savinjske doline je bilo v nedeljo, 24. oktobra, podobno kot pred dvema tednoma, ko je bilo okuženih 189 oseb. Preteklo nedeljo je bilo število le-teh 155, to nedeljo 188. Največ okuženih je v občini Mozirje (60), število okužb je zelo naraslo v občini Luče, kjer so imeli preteklo nedeljo sedem, to pa 23 okužb. V občini Rečica ob Savinji je bilo okuženih 33 oseb, Gornji Grad 33, Nazarje 11, Ljubno 8 in Solčava 3 osebe. V preteklem tednu je bilo testiranih 189 oseb, 49,8 odstotka je bilo pozitivnih. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Aktualno TEHNOLOŠKI PARK LJUBLJANA Otvorili prvi park v Sloveniji, namenjen podjetnosti V Tehnološkem parku Ljubljana (TPL) so drugo sredo v oktobru otvorili Park gazel, ki je prvi park v Sloveniji, namenjen podjetnosti. Ob 20. obletnici Dnevnikovega projekta spodbujanja rasti slovenskega podjetništva Gazela so ga posvetili najboljšim hitro rastočim podjetjem. Slavnostni dogodek so sklenili z odkritjem digi- talnega obeležja in časovno kapsulo, v katero so podjetniki shranili sporočila za zanamce. ČASOVNA KAPSULA S SPOROČILOM ZA ZANAMCE V Parku gazel stojijo klopi s tablicami - obeležja slovenskih podjetij, zlatih gazel iz let 20012019, med katerimi sta tudi KLS Ljubno in Plasti- Digitalno obeležje je odkril Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno. (Foto: TPL) ka Skaza. Digitalno obeležje, ki ga je odkril direktor KLS Ljubno in predsednik strokovnega sveta projekta Gazela Mirko Strašek, je izdelano v obliki obeliska iz nerjavečega jekla z velikim zaslonom, kjer se bodo prikazovala aktualna sporočila o poteku projekta v tekočem letu in kratka zgodovina z opisom dosedanjih prejemnikov priznanja zlata gazela. V temelj obeležja so vgradili časovno kapsulo, v kateri so za prihodnje generacije shranili sporočila podjetij, ki so zaznamovala projekt Gazela v dosedanjih dvajsetih letih. GAZELE PLEMENITIJO SLOVENSKO DRUŽBO Dr. Jernej Pintar, direktor TPL, je ob tej priložnosti povedal: »Ta park je posvečen gazelam, osvajalcem sveta in podjetnosti. Postavljamo ga kot prvi park, namenjen podjetnosti v Sloveniji. In to je ogromna kulturna sprememba. S tem sporočamo, kakšno dodano vrednost gazele ustvarjajo na vsakega zaposlenega, kakšne vrhunske kompetence imajo, da se borijo na globalni ravni in zmagujejo. Te kompetence prinašajo v Slovenijo in od njih se širijo med ostale. Gazele plemenitijo našo družbo.« Franci Kotnik LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Vodenje prevzel Franjo Naraločnik Pretekli teden so v ljubenskem kulturnem domu na seji upravnega odbora Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) imenovali novega predsednika Franja Naraločnika. Na tem mestu je nasledil dosedanjo predsednico dr. Majdo Potočnik. Udeleženci so bili deležni še predstavitve dobrih praks in pokušine domačih izdelkov. ŽE DRUGIČ PREDSEDNIK LAS Glavna točka skupščine LAS ZSŠD je bilo imenovanje novega predsednika in člana upravnega odbora. Dosedanji predsednici je potekel mandat s tem, ko je poleti odstopila s funkcije direktorice občinske uprave na Občini Rečica ob Savinji. Člani so na skupščini namesto nje v upravni odbor imenovali Uršo Selišnik, za predsednika pa ljubenskega župana Franja Naraločnika, ki je bil predsednik LAS že v prejšnjem mandatu. Od decembra 2019 je bila predsednica Potočnikova, do decembra 2023 bo to funkcijo opravljal Naraločnik, nato bodo ponovne volitve, saj mandat traja štiri leta. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je bil predsednik LAS že v prejšnjem mandatu. ŠTEVILNI PRIMERI DOBRIH PRAKS V drugem delu srečanja je bila predstavitev dobrih praks LAS. V sklopu projekta Jejmo lo- kalno so preko LAS poskušali lokalne ponudnike združiti v blagovno znamko Lokalno je zakon, v vsaki občini so postavljene vitrine z lokalnimi dobrotami. Udeleženci so si ogledali še dobre prakse LAS, to je postavitev interaktivne Flosarske zbirke v sklopu operacije sodelovanja Interaktivni turizem za vse. Nato je bil predstavljen nakup opreme za knjižnico v sklopu operacije sodelovanja Čebela BERE med! in dobre prakse v okviru projekta Povezujmo se. DEGUSTACIJA IN PREDSTAVITVI Ob tej priložnosti je Martina Pečnik Herlah s kmetije Jerše, ki je v Radegundi, pripravila de-gustacijo mlečnih dobrot. Kako vključuje lokalne sestavine v svoj jedilnik, je predstavil Peter Pukart iz gostišča Pevc na Ljubnem ob Savinji. Tokrat se je predstavil z mesninami, kot so savinjski želodec in šink, ter z domačim kruhom. Udeleženci so izrazili željo, da bi se bodoča srečanja izvajala na različnih lokacijah in da bi si ogledali še druge dobre prakse LAS. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin VODOVODNI SISTEM LETOSC Pri projektu posodobitve in širitve računajo na sredstva države in Evrope Občine Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad so v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunalo Mozirje kot koordinatorjem oziroma vodjo projekta po skoraj desetih letih obudile projekt obnove in hidravlične ureditve vodovodnega sistema Le-tošč, največjega vodovodnega vira v Zgornji Savinski dolini. Pri načrtovanju in gradnji poleg vložka lastnih sredstev računajo na pomoč državnih in evropskih kohezij-skih sredstev. PODROBNA PREDSTAVITEV TRAS Letošč zagotavlja pitno vodo 2885 gospodinjstvom oziroma 9119 prebivalcem v naštetih občinah. Direktor Komunale Andrej Kladnik je v ponedeljek, 11. oktobra, povabil župane in direktorje občinskih uprav Direktor Komunale Mozirje Andrej Kladnik je predstavil pripravljavce idejnih zasnov vodovodnega sistema Letošč. ja v KPV Nataša Ribizel Šket. Njena sodelavca Domen Bastič in Boris Plohl sta podrobno predstavila idejne zasnove vodovodnega sis- Med 14,5 in 15,3 milijona evrov se giblje vrednost projekta gradnje skupaj z dokumentacijo. na predstavitev idejnih zasnov projekta, ki sta jih v sodelovanju z njimi pripravili Komunalno podjetje Velenje (KPV) in Kolektor Sisteh. Po uvodnem delu je o projektu spregovorila vodja službe investicij in razvo- tema. Predstavnik podjetja Kolek-tor Sisteh Marko Germ je navzoče seznanil z načinom priprave in čiščenja vode glede na trenutne norme in smernice EU ter jim predstavil idejno zasnovo vodarne. SAVINJSKO-ŠALEŠKA gospodarska zbornica Rok Plankelj novi direktor VELIKE IZGUBE ZARADI DOTRAJANOSTI Vodovodni sistem Letošč ima na posameznih odsekih zelo dotrajane cevovode. Posledično se na omrežju pojavljajo številne okvare in velike izgube pitne vode ter nezanesljiva oskrba uporabnikov z njo. Gradnja sistema je v zadnjih 50 letih potekala fazno, brez ustreznih študij zasnove in razvoja vodovodnega sistema, analiz požarne varnosti in predvsem glede na potrebe posameznih naselij in zaselkov. S posodobitvijo sistema želijo občine zagotoviti zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo in zaščito vodnih virov. Posodobljen sistem bi vplival na zmanjša- li tri različne variante. V osnovi je v vseh treh variantah glavna os še vedno obstoječa trasa do Mozirja, v različicah pa so obdelane variante oziroma trase za napajanje občin Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad. Dodani so novi odseki, vodarne, vodohrani, črpališča in hi-droforne postaje. V vseh treh variantah je obdelana in ocenjena še podvarianta vodovoda in vodarne Ljubija, ki bi lahko služila kot dodatni vodni vir. Po projektantskih ocenah se vrednost projekta gradnje skupaj z dokumentacijo giblje v okvirjih med 14,5 in 15,3 milijona evrov. Glede na predstavljene tri variante strani načrtovalcev, podkrepljene s komentarji upravljavcev vodovodnih sistemov Komunale Mozirje, so bili prisotni najbolj naklonjeni varianti tri. Ta je po oceni same gradnje in stroškov upravljanja ter vzdrževanja za obdobje 15 let najugodnejša. Varianta je zanimiva tudi zato, ker gre večji del po obstoječi trasi, kjer imajo občine na trasi pridobljenih in pravno formalno urejenih večino služnosti. DOLOČITEV TRASE ZA GRADNJO Sklepna misel predstavitvenega dne idejnih zasnov projekta Letošč je bila, da se v roku dveh tednov sestane projektni svet, ki ga sestavljajo župani omenjenih občin Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik zaključuje z opravljanjem te funkcije. Upravni odbor zbornice je za novega direktorja imenoval Roka Planklja. Kotnik bo po dogovoru z vodstvom zbornice po 14 letih in pol predčasno zaključil tretji mandat, saj je pred zbornico novo obdobje prestrukturiranja premogovne regije SAŠA. Kot podjetnik jo vodi pogodbeno. Zbornica je v tem času okrepila članstvo in dosegla stabilno finančno poslovanje, zato je upravni odbor njegovo delo ocenil kot odlično. Rok Plankelj, diplomirani ekonomist z vodstvenimi izkušnjami v prodaji in marketingu, bo začel opravljati direktorsko funkcijo 1. novembra z mandatno dobo pet let. Velenjčan spremlja aktualne trende v okolju, v katerem živi in deluje. Po mnenju upravnega odbora je ustrezna kadrovska rešitev za vodenje zbornice v ključnem obdobju zelene tranzicije in digitalizacije regije. IS Dolžina obstoječih vodovodov na sistemu Letošč je 212.366 metrov. Nanj je priključenih 9119 prebivalcev. Skupna letna količina prodane vode je okrog 520 tisoč kubičnih metrov vode, skupni dovoljeni letni odvzem na vodnem viru Letošč pa je 1,1 milijona kubičnih metrov vode. nje števila okvar, porabo električne energije in stroškovno učinkovitost pri oskrbi s pitno vodo. Omrežje bi bilo obnovljeno in dograjeno, število priključkov bi se lahko povečalo. IDEJNE ZASNOVE V TREH VARIANTAH Skladno z zahtevami projektne naloge, ki jo je pripravila mozirska Komunala, so načrtovalci pripravi- in predstavniki mozirske Komunale. Na sestanku naj bi se odločili za in potrdili varianto, ki bo osnova za izdelavo dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter za projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Dogovorili naj bi se tudi o nadaljnjih dejanjih, postopkih in aktivnostih v zvezi s projektom. Tekst in foto: Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Iz občin OBČINA LJUBNO Zelo široko zastavljena prostorska ureditev občine V ljubenski občini se pripravljajo na spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN). Pripravljajo tudi več občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). S tem, v kateri fazi je kateri izmed prostorskih aktov, je svetnike seznanila občinska urbanistka Albina Haberman. PREKO 40 POBUD ZA SPREMEMBE OPN Konec septembra so zaključili z zbiranjem pobud za spremembe in dopolnitve OPN. Podanih je bilo preko 40 pobud. Sledi izbira izdelovalca sprememb OPN in priprava osnutka. Habermanova je omenila, da je na občino prišla tudi pobuda s strani investitorja, ki bo postopek spremembe OPN za območje v Okonini financiral sam. Gre za manjše območje, ki bi bilo namenjeno turizmu. Občinski svet je sprejel OPPN za območje IPC Loke. Priprava OPPN Albina Haberman je svetnike seznanila s pripravo prostorskih aktov. je temeljila na pobudi, ki jo je zaradi tehnoloških potreb podalo podjetje KLS Ljubno. Za območje, veliko dobrih deset hektarjev, so podani prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih je pri načrtovanju gradenj in ureditev potrebno upoštevati. DVE VEČSTANOVANJSKI STAVBI V pripravi je tudi OPPN za območje med Rosuljsko cesto in Cesto v Rastke, ki je bil javno razgrnjen. Na območju se predvideva gradnja večstanovanjske stavbe in ene, ki bi bila namenjena varovanim stanovanjem ali domu starejših. Za večstanovanjsko stavbo bo zemljišče, katerega lastnik je občina, šlo na javno dražbo. Zanimanje za nakup zemljišča in gradnjo je, še več zanimanja pa je po besedah župana Franja Naraločnika za stanovanja. Prostorski akt predvideva tudi umestitev povezovalne ceste, preko katere bi se s Ceste v Rastke preko obravnavanega območja na- vezali na cesto do pokopališča. S tem bo del trenutne ceste namenjen le stanovalcem. TRŠKO JEDRO LJUBNEGA Na občini poteka tudi obravnava pobud in priprava osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Ljubno, ki prostorsko ureja območje trškega jedra. Namen sprememb in dopolnitev je uskladitev dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov, nameščanje sončnih modulov, rušitve in novogradnja objektov ipd. Ker je celotno območje zaščiteno kot kulturni spomenik, bo veliko usklajevanj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tekst in foto: Štefka Sem Na območju Vrbja se ureja možnost gradnje potrebne infrastrukture, parkirišč, legalizacija obstoječih objektov na prireditvenem prostoru, možnost umestitve kampa, šotorišča, pešpoti in drugih ureditev. STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE SOLČAVA 2030 Povezana, trdoživa in uravnotežena gorska skupnost Na 18. redni seji Občine Solčava so svetniki obravnavali strategijo trajnostnega razvoja občine do leta 2030. Na podlagi dognanj strateške skupine in izsledkov javne razprave sta obsežen dokument predstavili zunanji sodelavki mag. Slavka Zupan iz podjetja K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o. in Miša Novak iz podjetja Alohas. Svetniki niso skrivali navdušenja ob potrditvi strategije, ki zajema ključna področja razvoja za naslednje desetletno obdobje. PET RAZVOJNIH PODROČIJ V Solčavi so marca pristopili k pripravi razvojnega programa. Občane so povabili k sodelovanju v spletni anketi, v nadaljevanju so ob vsebinskih delavnicah strateške skupine in ob podpori zunanjih strokovnih sodelavcev pripravili predlog razvojnega dokumenta. Cilj je uskladiti razvojne prioritete, razdeljene na pet področij: 1. narava, okolje in prostor, 2. promet in mobilnost, 3. kmetijstvo, gozdarstvo, les, obrti in nove tehnologije, 4. turizem ter 5. soci- upravljanju turizma v smeri zeleno in butično ter odpravljanju vrzeli v vsakodnevni oskrbi. Na seji občinskega sveta sta zunanji sodelavki mag. Slavka Zupan in Miša Novak (desno) predstavili strategijo trajnostnega razvoja občine. (Foto: arhiv občine) alno okolje in ranljive skupine. Poudarek je na obvladovanju vse večjega vpliva na okolje in krajino, upravljanju prometa in prehodu v mehko mobilnost, iskanju ravnotežja in sinergij med gospodarskimi panogami, aktivnemu KREPITEV KONKURENČNE PREDNOSTI Ob upoštevanju dejstva, da je kakovostno bivanjsko okolje za domačine predpogoj za privlačno turistično destinacijo in hkrati spodbudno podjetniško in investicijsko klimo, so posebno pozornost namenili področjem, kjer je potrebno okrepiti konkurenčno prednost, ki izhaja predvsem iz naravnih danosti in sonaravnega razvoja. Poleg prepoznanih potreb in trendov so pri načrtovanju upoštevali tudi investicijski potencial občine. NADGRADITI TRADICIJO Kot je županja Katarina Prele-snik že večkrat poudarila, je cilj povezana, zdrava in trdoživa gorska skupnost v harmoniji z ohranjeno krajino in močno alpsko identiteto. Na temelju stoletne tradicije trajnostnega gospodarjenja, znanjem preteklih rodov in s prilagajanjem novim družbenim, podnebnim ter drugim globalnim okoliščinam, odpiranjem digitalnim tehnologijam in zelenim tržnim priložnostim v Solčavi korak za korakom uresničujejo velike trajnostne premike ter ponosno nadgrajujejo večstoletno tradicijo prednikov. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 7 Organizacije VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO Zgodilo se je pred 30 leti na Solčavskem V soboto, 16. oktobra, so Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline, Policijsko veteransko društvo za celjsko območje - odbor Mozirje in Občina Solčava organizirali 5. tradicionalni pohod na mejni prehod Pavličevo sedlo, nato pa še proslavo ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije v Zadružnem domu Solčava. Občina Solčava je posebej povabila pripadnike solčavskega voda Teritorialne obrambe (TO) in miličnike, ki so takrat izvajali obrambne naloge na tem območju. PETIČ NA MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDLO Pohodniki so se zbrali pri planinskem domu Majerhold in se nato odpravili do mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Na cilju pohoda sta jih pri spominski plošči pozdravila predsednik mo-zirskega odbora PVD Sever Jože Rojšek in komandir mozirske postaje milice leta 1991 mag. Karol Turk. Slednji je tudi opisal dogodke v času vojne za Slovenijo. Nato je nekaj besed spregovoril še predsednik območnega veteranskega združenja Maks Slatinšek in udeležence povabil na svečanost v Solčavo. LETA 1991 SE JE ZAČELA PISATI NOVA ZGODOVINA SLOVENIJE V zadružnem domu je prisotne nagovorila žu- f; P Maks Slatinšek (levo), Katarina Prelesnik in Jože Rojšek so izpostavili pomen sodelovanja v času osamosvajanja. (Foto: Edo Port) panja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Poudarila je, da smo Slovenci znali delati, vztrajati, upati in se boriti kljub še tako hudim preizkušnjam. Leta 1991 se je začela pisati nova zgodovina Slovenije, zato je pomembno, da ohranimo spomine za naše zanamce. DOBRO SODELOVANJE MED MILIČNIKI, TERITORIALCI IN DOMAČINI Jože Rojšek je v nadaljevanju spomnil na dogodke pred 30 leti na mejnem prehodu Pavličevo sedlo in pri karavli v Logarski Dolini, ki so minili brez žrtev zaradi dobrega sodelovanja med milico, TO in domačini. Maks Slatinšek je opisal delovanje enot TO na Solčavskem in se zahvalil županji za podporo pri ohranjanju spominov na slovensko osamosvojitev. Komandir solčavskega voda Stanko Štiftar je podrobno opisal njihovo delovanje in se zahvalil domačinom za vso podporo. Program je povezoval Nejc Slapnik, za ubrano slovensko pesem so poskrbele solčavske pevke. JR Udeleženci pohoda na Pavličevem sedlu (foto: Edo Port) ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Da se grozote ne bi več ponovile Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote (ZBV) NOB Zgornje Savinjske doline v času okoli dneva spomina na mrtve organizirajo žalne slovesnosti. Tako so se na minula petek in soboto komemoracije zvrstile v Nazarjah, Smartnem ob Dreti, Lučah in Bočni, na Rečici ob Savinji ter Ljubnem ob Savinji. Ta vikend bodo slovesnosti izvedli še v Mozirju, Gornjem Gradu in Solčavi. Predsedniki krajevnih organizacij in drugi govorci ob osrednjih krajevnih spomenikih NOB so nagovorili zbrane in jih spomnili na žrtve vojn. Dan spomina na mrtve nam ponuja priložnost, da se ozremo v preteklost in se spomnimo tudi tistih, ki jih sicer nismo poznali, a so pustili za nas tisto najdražje, svoje življenje. »To so tako slovenski fantje, ki so padli v prvi svetovni vojni, borci, ki so se žrtvovali med drugo svetovno vojno, in nenazadnje junaki osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo leta 1991. Svoja življenja so dali za slovenski narod, da bi ostal na slovenski zemlji, ohranil slovensko besedo in končno prišel do svoje tako težko pridobljene države Slovenje,« je dejala predsednica nazar- Osrednji nagovor pri spomeniku NOB v Nazarjah je imela predsednica krajevne organizacije ZBV NOB Majda Krajner. 8 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Organizacije ske krajevne organizacije ZBV NOB Majda Kraj-ner in položila na srce, naj ne zapravimo njihove dediščine, ki so jo izbojevali v krvi in trpljenju. POKLON SPOMINU UMRLIH Predstavniki združenja borcev so prepričani, da moramo mlajšim rodovom prenesti zgodovinsko resnico narodnoosvobodilnega boja. Obenem so spomnili tudi na dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra. Ob spomenikih po dolini, na katerih so zapisana imena talcev, žrtev mučenja v taboriščih, padlih pod streli sovražnika med NOB, so se prisotni s spoštovanjem in hvaležnostjo poklonili spominu nanje. Žalne slovesnosti po dolini so potekale ob recitacijah, prepevanju partizanskih pesmi in instrumentalnih glasbenih nastopih, pri katerih so sodelovali otroci iz vrtcev, osnovnih šol in na-zarske glasbene šole ter člani kulturnih društev oziroma pevskih zborov. Tekst in slike: Vesna Petkovšek Kulturni program na komemoraciji na Rečici ob Savinji ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Predstavili knjigo Darka Repenška Nadzor športa v Republiki Sloveniji V sredo, 20. oktobra, so na Zavodu RS za šolstvo predstavili strokovno publikacijo Nadzor športa v Republiki Sloveniji avtorja mag. Darka Repenška, ki je izšla v založbi Zavoda RS za šolstvo. Repenšek, nekdanji načelnik Upravne enote Mozirje, v knjigi prikazuje upravno-sistemske elemente delovanja katerekoli inšpekcije s posebnostmi na področju športa. VSE RELEVANTNE VSEBINE ZAKONITEGA IZVAJANJA ŠPORTA Publikacijo, v kateri so zbrane vse relevantne vsebine zakonitega izvajanja športa, so na dogodku polega avtorja predstavili glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo in šport dr. Simon Slokan in recenzenta redni profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janko Stare ter dr. Polonca Kovač, redna profesorica na Fakulteti za upravo, ki je nosilka pri predmetih s področja upravnega, inšpekcijskega in davčnega ter socialnega procesnega prava, transparentnosti javne uprave in upravnih reform. KNJIGA NAMENJENA INŠPEKTORJEM IN ŠIRŠI STROKOVNI JAVNOSTI Publikacija je namenjena tako inšpektorjem, ki vodijo upravne in prekrškovne postopke in delujejo resorno v okviru Inšpektorata RS za šolstvo in šport, kot tudi širši strokovni javnosti. Predstavlja zbir normativnih okvirjev, ki jih morajo poznati tudi akterji, ki kreirajo in/ali izvajajo športno politiko oziroma programe športa v Sloveniji. V digitalni obliki je dostopna na sple- tni strani Zavoda RS za šolstvo, avtor pa je pet tiskanih izvodov podaril Osrednji knjižnici Mozirje. ZA ZAKONITOST PRIMARNO ODGOVORNI AKTERJI V ŠPORTU Iz pravnega in praktičnega vidika so nazorno opisani postopki, pristojnosti, pooblastila in ukrepi inšpektorjev za šport, zato je knjiga lahko tudi priročnik za pravne in fizične osebe, potencialne stranke v inšpekcijskem nadzoru, iz- Več kot 30 let je bil Darko Repenšek rokometni sodnik. vajalce športa in ostale deležnike v športu. Dr. Polonca Kovač je na predstavitvi izpostavila, da so za zakonitost športne dejavnosti primarno odgovorni klubi, društva, trenerji in organizatorji športnih prireditev, medtem ko inšpekcija predstavlja kontrolni mehanizem dobre uprave. Nadzor športa v Republiki Sloveniji ni knjižni prvenec Darka Repenška, izdal je že knjigo o pravilih rokometnega sojenja in organizaciji tekem. Več kot tri desetletja je bil namreč rokometni sodnik, z Jankom Požežnikom sta bila nekaj časa med najboljšimi sodniškimi pari na svetu in sta sodila tudi največje turnirje. Repenšek je zaposlen na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer je doslej opravljal številne odgovorne naloge, med drugim je bil tudi sekretar ministrstva in generalni direktor direktorata za šport. Od lanskega novembra je zaposlen na inšpektoratu za šport. Franci Kotnik »Publikacija ima uporabno vrednost tudi za izvajalce športnih dejavnosti,« je na predstavi poudaril Darko Repenšek. (Foto: Barbara Petkovšek) Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 9 p Ljudje in dogodki MARTIN JUVAN - CUKS Zapisan flosarstvu, smučarskim skokom in družini Na Ljubnem ob Savinji sta vsako leto dva velika dogodka, Flosarski bal, ki ima že več kot 60-letno tradicijo in je etnografska prireditev z najdaljšim stažem v dolini, ter smučarski skoki za ženske. Obema je skupno vsaj še nekaj, oseba, brez katere si teh dogodkov ne znamo predstavljati, in to je Martin Juvan - Čuks. Letos ga je Občina Ljubno na predlog župana Franja Naraločnika za njegovo delo nagradila z zlatim priznanjem. Njegov trud za ohranjanje dediščine kraja in doprinos pri razvoju smučarskih skokov je neprecenljiv in nič ne kaže, da bi ga pri tem oviralo, da si je na ramena naložil že sedmi križ. FLOSAR PO SRCU Juvan je potomec flosarjev in oče ga je naučil, kako so se včasih preživljali flosarji. Sam je to znanje prenesel na sinova Klemna in Gašperja, oba sta bila deležna flosarskega krsta. Poznavalec tega dela življenja mož iz Zgornje Savinjske Leta 1960 je pomagal že na prvem Flosarskem balu, sodeloval pri pisanju knjige Savinjski splavarji in leta 2005 igral v filmu Flosarji. in Zadrečke doline je to rad upodabljal v zgodbah in pesmih obiskovalcem Flosarskega muzeja v Petkovi hiši na Ljubnem. Sam je poskrbel za velik del zbirke, saj je vedel, pri katerih hišah so bili nekdaj doma flosarji. MEDNARODNI FLOSAR Pomagal je že na prvem Flosarskem balu leta 1960, sodeloval pri pisanju knjige Savinjski splavarji in leta 2005 igral v filmu Flosarji, ko se je s flosom podal od Ljubnega do Brežic. S člani Flosarskega društva in ženo Ireno se udeležuje kongresov Mednarodne splavarske zveze, kjer je prejel naziv mednarodni flosar. Na Flosarskem balu je prvi krmaniž, kar pomeni, da je njegova beseda prva in zadnja. Vsako leto poskrbi, da je flos trdno in pravilno zvezan, na kratki poti, ki jo naredijo s flosom, pa je za krmilom flosa. PO DUŠI SKAKALEC Če je tretjina Čuksovega življenja flosarija, drugo tretjino predstavljajo smučarski skoki. Od doma ima krasen pogled na ljubensko skakalnico in nič čudnega, da ga je že v otroštvu pot ponesla med smučarske skakalce. Posebej ponosen je, da je bil leta 1968 prvi ljubenski skakalec na državnem prvenstvu v Planici. Verjetno ni slučaj, da sta kasneje tudi sinova šla po njegovi poti, saj ju je znal prav navdušiti. Leta 1972 je bil pobudnik in soustanovitelj Smučarsko skakalnega kluba Ljubno. ČLAN ŠTEVILNIH DRUŠTEV Med flosom in skoki je trdno zasidrana njegova družina in preostali hobiji. Poleg članstva v Mešanem pevskem zboru Kulturnega društva Ljubno ob Savinji, ribiški družini, turističnem društvu in še številnih drugih društvih je bil 60 let član ljubenskega gasilskega društva, za kar je dobil številna priznanja. Je tudi dolgoletni član planinskega društva, kot odličen športnik je bil tudi vratar Nogometnega kluba Gradbenik na Ljubnem. Leta 1968 Martin Juvan - Čuks je letos prejel zlato priznanje Občine Ljubno. NAGRAJEN ZA DELO Martin Juvan - Čuks je na fakulteti za šport opravil izpit za vaditelja smučarskih skokov, pozneje izpit za državnega sodnika in postal delegat pri smučarski zvezi. Danes je vodja priprave skakalnice in skrbi za vse, saj je največkrat on tisti, ki cele noči prebedi ob snežnem topu na skakalnici. Za požrtvovalno delo je prejel dve Bloudkovi priznanji in zlato plaketo Smučarske zveze Slovenije za dolgoletno delo na področju športa. je bil prvi ljubenski skakalec na državnem prvenstvu v Planici. SLAVNE ČUKSOVE ŽEMLJICE Z ženo Ireno skupaj prepevata v mešanem pevskem zboru, edini dejavnosti, kamor se jima sinova nista pridružila, in sta tudi drugače aktivna v kulturnem društvu. Sinovoma, ki sta oba na svojem, sta dala trdne temelje za življenje, bila sta zgledna starša in sedaj uživata v družbi vnukov. Rada vzameta pohodne palice in se sprehodita po okolici. Čuksu je še posebej ljuba zgodovina, pozna številne zgodbe o ljudeh in dogajanju v kraju in okolici ter je njihova prava zakladnica. Z zgodovino je trdno povezan turizem in tudi pri tem je eden promotorjev občine. Poleg tega slovi še po eni stvari. Menda speče najboljše žemljice na Ljubnem. Nič čudnega, saj je med drugim delal tudi v pekarni. Tekst in foto: Štefka Sem L3Jft©B Ki MULTlPKAKTrK SATTAJ^ICJSe MMPOMA.avtKOM PWPC pesew f» *>$ck P\ OPPUVLTA VSE tU ŽALOST, T*M,)OÖi SČMUOMA.' * avtor: Miroslav Košuta 10 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Organizacije, Iz občin DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Številna priznanja na festivalu slovenskih kmetij Dobrote Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline so se pred dnevi zbrale na družabnem srečanju. Obenem so pregledale delo v preteklem obdobju in prisluhnile predstavitvi smernic za prihodnje obdobje. IZOBRAŽEVALNI TEČAJI IN DOBRODELNE AKCIJE Kot je povedala predsednica Irena Rak, so se v preteklem letu članice izobraževale v tečajih, ki so jih pripravili aktivi po dolini. Tako so spoznavale zasaditve gredic s trajnicami in grmovnicami s flo-ristom, pripravljale mesne rulade in slan narastek ter kozarčne kreme z mojstri kuhalnice. Pripravile so tudi dobrodelno akcijo, s katero so zbirale finančna sredstva za OBČINA NAZARJE eno od svojih članic. S peko sladkih dobrot pa so prispevale svoj delež pri obnovi Mozirske koče. ČLANICE NA FESTIVALU DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ »Na letošnjem festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer se predstavljajo tudi zgornjesavinj-ske kmetije, so naše članice prejele številna priznanja za mesne izdelke, izdelke iz žit, izvirne marmelade in med. Prireditev namreč nenehno spodbuja rast in kakovost izdelkov, ki jih kmetije nudijo svojih gostom v okviru dopolnilnih dejavnosti,« je med drugim povedala Rakova. IZOBRAŽEVANJA ŠELE V JESENSKEM ČASU Predsednica je še povedala, da je bilo njihovo delo ovirano zara- Otvorili obnovljeno cesto v Kokarjah Slavnostni trak sta prerezala Martin Polak (desno) in župan Matej Pečovnik. V nedeljo, 24. oktobra, so v Kokar- tudi bankine, sledila bo še posta- jah pri Jaklcu otvorili prenovljeno cesto. Slavnostni trak sta ob pomoči predsednice krajevne skupnosti Kokarje Andreje Zupan prerezala župan Občine Nazarje Matej Pe-čovnik in Martin Polak. Zbrani krajani so se družili ob veseli priložnosti in proslavili pridobitev. Cesta je asfaltirana, urejene so di epidemije, zato so izobraževanja izvedle šele v jesenskem času. Kljub temu so uspele svoje proizvode predstaviti na prireditvah po dolini. Tako jih je bilo moč srečati na Lučkem dnevu, na razstavi v Mozirskem gaju in Lenartovem sejmu. Njihova stalnica so tudi obiski mladih mamic in ostarelih ter bolnih članic društva. Na ekskurziji pa so spoznavale primere dobrih praks. RŠ Predsednica Irena Rak je povedala, da je bilo njihovo delo ovirano zaradi epidemije. (Foto: arhiv društva) RADMIRJE Dodatna parkirišča pri pokopališču Občina Ljubno se je z rad-mirskim župnikom msgr. Jožetom Vratanarjem, ki je odstopil župnijsko zemljišče, dogovorila o ureditvi dodatnih parkirišč pri pokopališču v Radmirju. Ob mrliški vežici se je redno pojavljal problem neurejenega parkiranja, ki so ga z gradnjo parkirišč vsaj delno rešili. UREDILI CESTNO POVEZAVO Parkirišča ob pokopališču so uredili in v smeri proti župnišču tu- di cestno povezavo in brežino, ki so jo nasuli in očistili. Projekt je zaključen, po dogovoru z Vratanar-jem bodo pri pokopališču postavili obeležje v spomin žrtvam vseh vojn, postavili so tudi drogove za zastave. Urejanje se bo v prihodnosti nadaljevalo s preplastitvijo ceste od župnišča do parkirišč pod cerkvijo. Tekst in foto: Štefka Sem vitev javne razsvetljave. V okviru prenove so uredili še meteorno kanalizacijo in vodovod s hišnimi priključki. Investicija znaša okrog 80.000 evrov. V prihodnje sledi ureditev ceste v Dobletini, ki se bo pričela, ko bodo zaključeni dogovori z lastniki zemljišč. Tekst in foto: NK Parkirišča pri mrliški vežici v Radmirju bodo vsaj malo rešila problematiko parkiranja. Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 11 Zdravstvo, Organizacije MEDGEN BORZA RECICA OB SAVINJI Z znanjem nad kronične nenalezljive bolezni Kronične bolezni so skupina bolezni, med katere sodijo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, bolezni dihal, duševne motnje in mišič-no-skeletne bolezni. Omenjene bolezni zmanjšujejo kakovost bivanja, obenem pa bolezni srca in ožilja ter rak predstavljajo najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji. Zato v centrih za krepitev zdravja, takšnih je po Sloveniji danes okoli 25, izvajajo ozaveščevalne in izobraževalne delavnice, kakršna je KroNeBo, ki je pred časom potekala v prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji. PREVENTIVNI PREGLEDI Diplomirana medicinska sestra Barbara Ramšak iz Zdravstvenega doma Celje je spregovorila o pomenu pravočasnega odkrivanja tveganj za razvoj kroničnih nalezljivih bolezni. Poudarila je, da lahko vsi odrasli od 30 leta dalje izkoristijo možnost preventivnega pregleda pri svojem izbranem osebnem zdravniku oziroma pri diplomirani medicinski sestri v ambu- Barbara Ramšak je poudarila pomen zgodnjega odkrivanja tveganj in preventive ter zdravega življenjskega sloga v preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. lanti družinske medicine. Če so v družini prisotne kronične nenalezljive bolezni, pa tudi pred to starostjo. Poleg tega so na voljo preventivni pregledi v referenčnih ambulantah. Na podlagi odkritih tveganj oziroma bolezni se lahko zainteresirani udeležijo različnih skupinskih delavnic in individualnih svetovanj, ki jih organizirajo centri za krepitev zdravja znotraj zdravstvenih domov. RAZLIČNE DELAVNICE Nekaterih delavnic se lahko ljudje udeležijo z napotnico, po opravljenem preventivnem pregledu. To velja predvsem za daljše programe, spet pri drugih, krajših in temeljnih delavnicah, to ni potrebno. Slednje so namenjene predvsem seznanitvi z zdravim življenjskim slogom za ohranjanje oziroma krepitev zdravja, v poglobljenih delavnicah in svetovanjih pa nudijo znanja, veščine in motivacijo za spreminjanje z zdravjem povezanega vedenja. Tekst in foto: Vesna Petkovšek ETNOLOŠKI TABOR TREH DOLIN Študentje raziskovali vsakdanje življenja na Solčavskem Na Solčavskem je od konec septembra potekal Etnološki tabor treh dolin. Študentke in študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani so raziskovali izbrane vidike vsakdanjega življenja na tem območju. Poleg terenskega dela se je v okviru tabora zvrstilo več dogodkov in predavanj. POGOVOR O PRIHODNOSTI DEDIŠČINE Na otvoritvi etnološkega tabora je zbrane nagovorila županja Občine Solčava Katarina Pre- lesnik, sledila je predstavitev zbornika Razgledi treh dolin: Solčavsko v etnološki in antropološki perspektivi. Večdnevno dogajanje je zajemalo pogovore o prihodnosti dediščine, svoja razmišljanja so predstavili strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varovanjem, obnavljanjem, prezentacijo in interpretacijo dediščine. Razpravljali so o vizijah prihodnosti, strategijah razvoja in dobrih praksah, ki poudarjajo prednosti participatornih pristopov pri varovanju ter ohranjanju kulturne dediščine in zapuščine na Slovenskem. Etnološki tabor treh dolin je potekal na območju Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota. Utrinek s terenskega dela VLOGA MLADIH IN MEDGENERACIJSKI ODNOSI Dotaknili so se vloge mladih na podeželju, migracij v večja urbana središča, medgeneracij-skih odnosov in odnosov med spoloma. Beseda je tekla tudi o prometu in infrastrukturi v alpskem okolju v duhu trajnostne mobilnosti, saj se ta okolja soočajo z vse večjim obiskom, ter iskanjem ravnovesja med obiskovalci, domačini in zaščito naravnega okolja. Barbara Rozoničnik 12 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (1) PETER WEISS Iz slovnice vemo, da je slovnični čas lahko sedanjik, prihodnjik in preteklik (in težavni predpreteklik, ki ga v slovenščini sicer poznamo, le da bolj v teoriji). Preteklost je seveda vse, kar je pred zdajšnjim trenutkom, vendar pa jo kdaj želimo nekoliko razčleniti in nekatere dogodke označimo kot polpretekle -in takšno je lahko tudi nekdanje dogajanje. Polpretekla zgodovina ni določena natančneje, ampak le približno, med davno preteklostjo, kar bi bil čas davno pred našimi življenji, in časom, ki ga živimo, torej nekje vmes. Polpreteklost ene od zgornjesa-vinjskih vasi je zajeta v knjigi z naslovom Kotnikov zbornik. Ta je izšla leta 1956 pri Mestnem muzeju v Celju, ima pa podnaslov Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega in Kozjanskega. Za Zgornjesavinjčane je zanimiv predvsem prvi, gornje-grajski del (vas Florjan pri Gornjem Gradu in njena okolica) in si ga bomo ogledali natančneje. V naslovu zbornika je imenovan slavist, etnolog in literarni zgodovinar dr. France Kotnik (1882-1955), po rodu Korošec. Ta je v letih 1950 in 1951 vodil etnografsko delovno skupino, ki je načrtno zbirala podatke o podeželskem življenju v vasi Florjan in v njeni okolici, med pripravo zbornika pa je umrl. Prispevke zanj so napisali Jakob Božič, Franc Hribernik, France Kotnik, Jože Lekše, Drago Predan, Anton Stupica, Stane Ter-čak in Branko Zemljič. Nekateri od njih so bili (tudi odseljeni ali priseljeni) domačini. KONEC VOJNE - ZAČETEK NOVE DOBE Druga svetovna vojna je pustila v življenju ljudi bolečo zarezo in močen pečat ne samo zaradi strahot in večjega družbenega napredka, do katerega je prišlo po osvoboditvi, ampak tudi zaradi zavedanja, da nekdanjega, starosvetnega življenja ne bo več. Nekdaj težko dostopna področja so se začela odpirati svetu, prebivalci so začeli opuščati nekdaj običajne dejavnosti, opravila in vajene poklice. Infrastruktura (ceste, elektrika, vodovod ... ) je napovedovala spremembe. Prebivalce sta kmalu dosegla najprej radio in potem televizija, še nekaj časa pa je bilo treba počakati na večinsko razširjeni telefon. Vzporedno s tem je šlo tudi obiskovanje šol, od obvezne osnovne in naprej, dosegljiva je postala splošna zdravstvena oskrba, napredek je postal čedalje bolj oprijemljiv in bil nič več samo tako želen privid. Ob velikem prelomu (druga svetovna vojna je v naših glavah nekakšen mejnik, leto osvoboditve 1945 pa še posebej) so pametni narodopisci že vedeli, da je treba tako rekoč predvojno družbeno stanje z odnosi na podeželju popisati v tedaj možni obliki. Magnetofonskih in filmskih trakov še niso mogli uporabljati, na razpolago pa so imeli papir in pisala za zapise in risbe ter fotoaparate. Tako je nastala dobra in kar se da prečiščena ter spodobno dokumentirana zbirka, ki postaja z večanjem časovne oddaljenosti čedalje bolj zanimiva. Raziskave posameznih tematskih področij (požigalništvo recimo, valjanje domačega sukna ali ljudsko zdravilstvo) lahko dajo seveda še veliko več. To, kar je zajeto v Kotnikovem zborniku, je prerez, v katerem je v omejeni količini (dobrih sto natisnjenih strani) vsega dovolj, za prvo silo, spodbuja pa naprej. V nekaterih primerih bodo podatki, ki so na razpolago, zahtevali nadaljevanje (opisi bivališč okoli leta 1950 so še posebej nazorni zaradi objavljenih ilustracij), kdaj drugič jih je treba vzeti kot dokončne - ali pa ne, ker se je v oddaljenih krajih gotovo ohranilo še kaj, ob čemer odmajujemo z glavo in mislimo, da je stvar daljne preteklosti. Kajfež, držalo za trske, s katerimi so si svetili nekdaj, se ne uporablja več, vsaj vsak dan ne - morda pa še ostaja kje v priložnostni rabi, morda najstarejši prebivalci ohranjajo v spominu poimenovanje tega predmeta, ki morda v Zgornji Savinjski dolini ni povsod enako? Pa pletenje vrvi (»štrikov«), ki se nam zaradi splošne dostopnosti industrijskih izdelkov zdi odveč? POZNATI IZNAJDLJIVOST IN ZNANJE PREDNIKOV Dvomiti je treba, najprej v sebe in potem šele v druge. Če se učimo, se lahko tudi kaj naučimo. Pri tem so knjige dober pripomoček, internet nam lahko da marsikaj, ogromno dragocenega pa vejo starejši domačini, ki so opravljali ali navse- liščinah) naši predniki. Podrobnosti bodo ostale skrite, s tem se je treba sprijazniti. Po vojni so se narodopisci (ti se ukvarjajo z opisovanjem nekdanjega življenja na podeželju, imenujejo se tudi etnologi, ki v način življenja pritegujejo tudi vsakokratno sedanjost) torej odpravili na slovensko podeželje, »na teren«, kot so rekli, in popisali najrazličnejše vidike vaškega življenja, takrat seveda večinoma še na kmetih, ker so bile druge dejavnosti v naših krajih komajda kaj razvite. V Kotnikovem zborniku je delež iz naše doline sestavljen iz dveh delov. Obsežnejši je o samotnih kmetijah v katastrski občini Flor- Šokatnikove statve (iz Kotnikovega zbornika) zadnje spremljali danes pozabljene ali domnevno nepotrebne ali le vmes prekinjene dejavnosti. Do zavedanja o tem, da je bilo pisano in bogato življenje že mnoga stoletja pred nami, nas pripelje radovednost, ki se ji ne smemo odreči. Ni rečeno, da ne bomo nikoli več sejali ali sadili rastlin, ki so nekoč dobro in splošno uspevale v naših krajih. Za pridobivanje tkanine iz lanu sicer potrebujemo še marsikaj, vendar je to, kar je bilo, dobro poznati, saj na ta način spoznamo, kako dragocena znanja so imeli (brez šol in v čisto drugačnih oko- jan pri Gornjem Gradu, manjši delež pa je posvečen splavarski dejavnosti, ki je le malo prej, med vojno in po njej, doživela konec, zato je bilo splavarstvo še posebej nujno potrebno obdelave in prikaza. Takrat je seveda bilo še veliko možnosti in priložnosti za srečanja s splavarji, ki so iz izkušenj lahko povedali veliko uporabnega, kar se zdaj v zapisih ohranja za poznejše rodove. Leta 1974 smo dobili izdatno knjigo Angelosa Baša Savinjski splavarji, ki je povzela marsikaj tudi iz Kotni-kovega zbornika. Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 13 Kultura, Organizacije, Oglasi RAZSTAVA SLOVENSKA ALPSKA ARHITEKTURA 2008-2018 Zgradba Centra Rinka med izbranimi presežki V solčavskem Centru Rinka do konca oktobra gostuje razstava galerije Dessa Slovenska alpska arhitektura 2008-2018. Predstavljenih je trideset presežkov, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji. Širši izbor sta pripravili kustosinji Kristina Dešman Majlavanič in Špela Nardoni Kovač, 22 projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader. VPLIV TURIZMA NA GRADNJO IN VIDEZ KRAJINE Stavba Centra Rinka je s simetrično zasnovo prostorna in hkrati prilagojena merilu vaškega središča. Uporabljeni so lokalni materiali, kot sta kamen in macesnov les. Po mnenju avtorjev razstave se v slovenski alpski regiji veliko dogaja predvsem na področju razvoja turizma, ki ima velik vpliv na gradbene aktivnosti in s tem na videz krajine ter njeno naravno in kulturno identiteto. Na razstavi je predstavljen izbor športnih in turističnih objektov, javnih stavb, stanovanjskih in počitniških hiš ter bivakov, ki jih odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, vpetost v gorski ambient, izbor trajnostnih materialov in interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnim pridihom. Barbara Rozoničnik V Centru Rinka je do konca oktobra na ogled razstava izbranih objektov slovenske alpske arhitekture. (Foto: arhiv TIC Solčava) TEDEN ODPRTIH VRAT VDC SAŠA Leto dni udejanjanja zgodbe o uspehu v Mozirju Od ponedeljka, 4., do srede, 6. oktobra, je v enotah Varstveno delovnega centra (VDC) Saša potekal dan odprtih vrat. Sreda je bila namenjena enoti Vrba Mozirje in tamkajšnji bivalni enoti, ki deluje leto dni. DOLGA POT DO STAVBE V MOZIRJU Številne goste so pred organizacijsko enoto sprejeli direktorica VDC Saša Darja Fišer, zaposleni v Vrbi in bivalni enoti ter uporabniki obeh enot. Fišerjeva je spregovorila o dolgi poti, ki je vodila do zagotovitve stavbe, v kateri se sedaj nahajata enoti, in se za sodelovanje zahvalila Občini Mozirje in županu Ivanu Suhoveršniku, društvu Sožitje Zgornje Savinjske doline s predsednico Lilijano Rakun na čelu ter lastniku stavbe Juriju Maleševiču. Zbrane sta pred ogledom prostorov nagovorila župan Ivan Suhoveršnik in direktorica Zveze Sožitje Mateja de Reya. Vodstvo VDC Saša in zaposlene sta pohvalila za dosežen napredek in izrazila prepričanje, da se bo dobra zgodba v Mozirju še nadaljevala. DRAŽBA ZA SLUŽBENO VOZILO Po kulturnem programu, ki so ga pripravili uporabniki obeh enot, so bili zbrani povabljeni na ogled prostorov in dejavnosti v njih. Ogledali so si tudi razstavo izdelkov zaposlenih in glasovali za tistega, ki jim je bil najbolj všeč. V enoti so v teh dneh začeli z dražbo svojih izdelkov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu novega službenega vozila. Tekst in foto: Tatiana Golob OZ RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 4. novembra, od 7.30 do 11,00 v Športno dvorano Luče. Obvezna je predhodna prijava na tek številko: 03/423-35-97 med 7.30 in 15.00 vsak delovni dan. S sabo prinesile dokument s fotografijo. Uporabniki prostorov v Mozirju so obiskovalcem predstavili dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. 14 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nova predsednica Ana Šimenc V Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline so se zaradi epidemije co-vida-19 in omejenih možnosti za delo že spomladi odločili, da volitve članov za novo mandatno obdobje izvedejo ob stabilnejših razmerah. Volilni občni zbor je tako potekal v torek, 5. oktobra, nova predsednica združenja je postala Ana Šimenc. PROSTOVOLJCI DELUJEJO SKLADNO Z NAVODILI Dotedanja predsednica Irena Semprimožnik je tako svoje zadolžitve predala Simenčevi, ki je že dolga leta aktivna članica in do sedaj tudi predsednica rečiškega krajevnega odbora Rdečega križa. Podpredsednica združenja tudi v novem obdobju ostaja Ana Kladnik. Kot je povedala Simenčeva, prostovoljci združenja tudi v zadnjem letu delujejo po istih načelih, le v zavedanju in ob ukrepih, ki jih spoštujejo skladno z navodili in priporočili glede epidemije. Prepričana je, da se v zadnjem obdobju ni nič spremenilo, saj večina Zgornjesavinjča-nov živi na podeželju, kjer so zadeve zagotovo lažje obvladljive že zaradi pridelave lastnih dobrin z vrtov. VEDNO PRIPRAVLJENI POMAGATI »Osebno me skrbi, kaj bo v prihodnje zaradi nenormalno visokih podražitev energentov, saj Predsednica Ana Šimenc je zagotovila, da bodo prostovoljci še naprej pomagali pomoči potrebnim. (Foto: osebni arhiv) vsi vemo, da se cene povsod dvigajo. Po drugi strani sem optimist, nikoli nismo obupali, karkoli življenje prinese, sprejmemo, in seveda smo tu za vse tiste, ki sami ne zmorejo. To smo prostovoljci, srčni, strpni in vedno pripravljeni pomagati.« Tatiana Golob GALERIJA STEKL Mona Lisa in Rojstvo Venere v slogu Sandre Lieners Sandra Lieners, ki živi in dela v Luksembur-gu, je bila zadnja od treh gostujočih umetnikov, ki so v okviru projekta Zelena rezidenca ustvarjali v Gornjem Gradu. V petek, 1. oktobra, je v galeriji Štekl in nekdanjem obrambnem stolpu predstavila svoja dela. MEŠČANKA NA PODEŽELJU Lienersova je likovno umetnost študirala v Firencah in na Dunaju. V Gornjem Gradu je preživela mesec dni in v tem času ustvarjala in spoznavala okolico. Kot je povedala, je prvič živela izven mesta. Umirjen tempo življenja v objemu narave ji je bil med ustvarjanjem zelo všeč. Obiskovalci razstave so v njenih delih prepoznali dela drugih avtorjev, kot sta Da Vinci in Botticelli. Slikarka je namreč v posebnem slogu upodobila sliki Mona Lisa in Rojstvo Venere. Tekst in foto: Štefka Sem Sandra Lieners je v Gornjem Gradu ustvarjala mesec dni. cfUcdi J-mCK. Oktobra Pred 50 leti KMEČKI DAN NA REČICI Po sedmih letih so se kmetovalci naše doline zbrali na Rečici ob Savinji v okviru »kmečkega dne« in prikazali dosežke razvoja kmetijstva. Kmečki dan je bil praznik kot malo takih. Številni obiskovalci, bilo jih je preko tri tisoč, se niso mogli dovolj načudi-ti dosežkom, ki so jih naši kmetje dosegli na področju živinoreje v zadnjih letih. Razstavljena živina je bila deležna obilne pozornosti, še bolj kot ta, pa so navduševali podatki o dosežkih naših kmetov. Niso bili redki obiskovalci, ki so si v beležnice zapisovali posamezne podatke, izražajoč pri tem občudovanje in navdušenost. To, kar smo nekoč videli le v visoko kmetijsko razvitih državah, je bilo moč videti tudi pri nas. Pred 40 leti SPOMINSKI UTRINEK Ravno letos je 60 let, kar je žalski odsek Savinjske podružnice SPD pod vodstvom Frana Robleka zgradil cesto iz Solčave v Logarsko dolino. Istega leta je bila napravljena direktna pot na Planjavo. Po cesti v Logarsko dolino je že leta 1922 peljal prvi avto, cesta je bila popolnoma gotova leta 1925. Velik delež pri izgradnji so imeli domačini, Logar in Plesnik. Leta 1924 sta vozila že dva avtobusa s postaje v Šmartnem ob Paki v Logarsko dolino, 1934 pa sta vozila dvakrat dnevno dva avtobusa iz Celja in eden iz Ljubljane v Logarsko dolino. Pred 30 leti NESREČA V SREČI Je pa hudič, da nikoli ni prav. Ob lanskih poplavah so bili v Gornjem Gradu vsi veseli, da jim ni odneslo mosta. Danes jim je tega veselja že žal. Ker ga ni odneslo, torej niso upravičeni do solidarnostnih sredstev, temveč sodijo (most namreč) v pristojnost in plan republiške uprave za ceste. Pa kaj. Važno je, da je odneslo jez in most spodkopalo in navsezadnje je res škoda, da ga voda ni vzela s sabo. V tem primeru bi že imeli novega. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 15 Kultura GLASBENA ŠOLA NAZARJE S priznanim izraelskim flavtistom Eyalom Ein-Habarjem zaigrala Larisa Kotnik Po dvakratni odpovedi so v Glasbeni šoli Nazarje v petek, 8. oktobra, vendarle uspeli izvesti koncert svetovno priznanega izraelskega flavtista Eyala Ein-Habarja, ki se mu je v zadnji točki nastopa na odru pridružila študentka flavte Larisa Kotnik iz Nazarij. Koncertu je v soboto in nedeljo sledil do zadnjega mesta zaseden mojstrski tečaj za flavto. Na klavirju je oba dogodka spremljala Andreja Kosmač. V GOSTEH FLAVTIST SVETOVNEGA FORMATA Nazarska glasbena šola je bila ponovno ponosna gostiteljica glasbenika svetovnega formata. Flavtist in dirigent Ein-Habar, ki se v zadnjih letih posveča tudi pedagoškemu delu, je poslušalce navdušil s koncertom. Zadnjo točko programa je zaigral skupaj s flavtistko Lari-so Kotnik, študentko 2. letnika zasebne univerze Anton Bruckner v Linzu v Avstriji, prej pa učenko nazarske in velenjske glasbene šole pod mentorstvom Jerneja Marinška. PRILOŽNOST ZA NOVA ZNANJA V naslednjih dveh dneh so priložnost za delo s priznanim flavtistom in pridobivanje novih znanj izkoristili učenci nazarske glasbene šole pa tudi od drugod, saj se podobne priložnosti ne pojavijo ravno vsak dan in jih za to ne gre izpustiti. Ein-Habar je bil navdušen nad krajem, gostoljubnostjo in tukajšnjo kulinariko. Pohvalil je tudi predanost in potencial udeležencev mojstrskega tečaja. ZADNJA LETA PROFESOR FLAVTE V MUNSTRU Ein-Habar je bil dolga leta solo flavtist Izraelskega filharmoničnega orkestra, v nadaljeva- nju pa programski vodja priznanih orkestrov. Od leta 2016 je profesor flavte na Musikhochschule Münster v Nemčiji. Poleg tega redno deluje kot solist in dirigent z različnimi orkestri širom sveta in muzicira v komornih sestavih. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Ob koncu koncerta se je izraelskemu flavtistu Eyalu Ein-Habarju na odru pridružila Larisa Kotnik. 5. LENARTOVA PREPLETANJA NA REČICI OB SAVINJI Jurčičev Deseti brat skozi oči likovnikov Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je prvi petek v oktobru v svojih prostorih na Rečici ob Savinji pripravilo otvoritev razstave likovnih del 5. Lenartova prepletanja. Razstavljavci iz vse Slovenije, teh je bilo 24, so ustvarjali na temo prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jurčiča. NA PLATNO USPELI UJETI DUH ROMANA V RAZLIČNIH TEHNIKAH Kritiko del je pripravila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti. Tematika je po njenih besedah izzvala umetnike, da naredijo lastno likovno interpretacijo. Njihovi zapisi se po izrazu srečujejo z različnimi zgodovinskimi obdobji, od realizma do abstrakcije, zajetih je tudi več različnih tehnik. Veliko del je uspelo ujeti duh romana na zelo različne načine, naj si je to bilo s slikanjem propadle domačije, kolažiranjem retro elementov, upodabljanjem krajine, slikanjem ali kiparjenjem osrednjega lika. PODELJENE PRAKTIČNE NAGRADE Po mnenju likovne kritičarke so bili pri tem najbolj uspešni Blaž Hribernik, Blanka Božič, Leopold Methaus in Andrej Lahko, ki so prejeli praktične nagrade sponzorjev. Pozdravne besede ustvarjalcem in obiskovalcem je namenil predsednik društva Vinko Jeraj. Kulturni program je oblikoval harmonikar Pri- mož Zvir, razstavo pa je odprla v. d. direktorice občinske uprave Urška Selišnik. Dela amaterskih likovnikov si je mogoče ogledati do konca oktobra v času uradnih ur Medgen borze ali po dogovoru s predstavnikom organizatorja. Tekst in foto: RŠ 16 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Med najmlajšimi opazili upad zanimanja za gasilsko dejavnost Organizacije, Ljudje in dogodki Tekmovanje je bilo izvedeno pod budnim očesom komisije. Gasilka zveza Zgornjesavinjske doline je v sodelovanju z rečiškim društvom prostovoljnih gasilcev pripravila vsakoletno tekmovanje gasilcev. Na njem so se v dvodnevnem druženju pomerili najmlajši in starejši gasilci. MED NAJMLAJŠIMI LE PET EKIP Na poligonu ob gasilskem domu so se tako pomerili pionirji in pionirke ter mladinci. V teh kategorijah je nastopilo le pet ekip iz PGD Oko-nina, Nazarje in Rečica ob Savinji. Medtem ko so rečiške gasilce zastopale pionirke, so ostali društvi pripeljali s sabo pionirje in mladince. Pionirji PGD Nazarje so najbolje izvedli vajo z ve-drovko, mladinci PGD Okonina pa mokro vajo s hidrantom. DELO V OPERATIVI ŠE VEDNO NA KVALITETNI RAVNI Člani in članice ter starejši gasilci, teh je bilo za 21 ekip, so se pomerili na športnem igrišču. V vaji z motorno brizgalno in vaji razvrščanja so bili med člani A najboljši organizatorji PGD Rečica ob Savinji, med članicami A PGD Grušovlje. Med člani B je bila brez konkurence PGD Gorica ob Dreti, med članicami B pa Šmartno ob Dreti. Starejši gasilci so izvedli vaji s hidrantom in v raznoterosti, kjer so se najbolje odrezali člani PGD Grušovlje. MED ČLANSKO POPULACIJO NI VRZELI Po besedah predsednika zveze Janka Žun-tarja je opaziti upad zanimanja za gasilko dejavnost med najmlajšimi prav zaradi epidemi- je, ki je lani onemogočila druženje. Med člansko populacijo pa ni vrzeli, saj so uspeli nabirati znanje ob pridobivanju različnih specialnosti. Zuntar še meni, da je delo v operativi malo sta-gniralo, a je kljub temu še vedno na dovolj kvalitetni ravni. Tekst in foto: RŠ KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Opravili tradicionalen pohod od Šentjanža do Spodnjih Kraš Udeleženci jesenskega pohod med postankom v Spodnjih Krašah pri Komarju. Člani Konjerejskega društva Zgornjesavinj-ske doline so drugo soboto v oktobru organizirali jesenski pohod. Ob bolj skromni udeležbi, a lepem vremenu so poskrbeli za nadaljevanje tradicionalnega druženja s pričetkom v Šentjanžu in postankom v Spodnjih Krašah. Štirje konjeniki in dve vpregi so krenili na pot v Šentjanžu na gasilskem poligonu, nadaljevali preko Homca, Delc in Smartnega ob Dreti. V Spodnjih Krašah so se za počitek in ok-repčilo ustavili na domačiji pri Komarju in se nato vrnili v Šentjanž preko Zgornjih Pobrežij. Peturni pohod je konjenike vodil po travnikih in gozdovih, odetih v tople jesenske barve. Zaradi epidemioloških razmer in jesenskih opravil so na pot krenili v nekoliko okrnjeni zasedbi, vabljeni pa so bili tudi člani sosednjih ko- Pcfci in* a.ii Aleksander Siebtovriik s ^ . ?Jarjilje I1u, 3311 Brastovča Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 23 Za razvedrilo BREZ PCT PAČ NE GRE Slovenski policisti, sploh tisti izpred stoletja, so pri svojem delu odločni in se radi poslužijo vseh dovoljenih ukrepov, pri tem pa ne izbirajo sredstev. Uporabijo, kar je pri roki ali celo parkirano ob njivi. Tako so onega dne na Rečici ob Savinji na redni sejemski dan preverjali pogoj PCT in začu-da naleteli na nekaj nepridipravov, ki niso vedeli, o čem je sploh govora. V skladu z aktualno zeleno politiko, ki se bori proti izpušnim plinom in onesnaženju zraka, so se poslužili ekološkega prevoznega sredstva, po domače »cize«, in neimetnika pogoja PCT brez nepotrebnega hrupa odstranili s prizorišča. V Ljubljani se menda že zanimajo za nakup patenta ideje. NAJBOLJ UTRUJENA OSEBA NA DNEVU ZAŠČITE IN REŠEVANJA Da je delo sodelavk in sodelavcev Savinjskih novic utrujajoče, najprej poskrbi utrujajoč izvršni urednik, potem pa še delo samo. Da je naša Tatiana Golob poslikala Dan zaščite in reševanja, ki se je odvil na domačiji predsednika tukajšnje gasilske zveze Janka 2un-tarja, ji je pomemben akter dneva Bernard Sti-glic potisnil v roke »petkilsko« zver v obliki fotoaparata s teleobjektivom. Se tri dni je pisala članke s tresočimi prsti, tako se je zmatrala, ampak slike so bile pa lepe! Bernard, hvala od utrujajočega urednika, ki ne mara fotoaparat-kov mobitelčkov! 24 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Barbara Popit: Poklon Himalaji Popotnica Barbara Popit si je ogledala že precejšen kos našega planeta, njeno zadnje potovanje v Nepal, kjer je opravila treking okoli Anapurne, pa se jo je dotaknilo v tolikšni meri, da je spisala svoj knjižni prvenec Poklon Himalaji. V knjigi opisuje hojo po krožni poti okoli Anapurne, ki je bila izbrana za najboljšo pohodno pot na dolge razdalje na svetu. Morebitnemu popotniku ali zgolj ljubitelju potopisov razkrije svojo izkušnjo, poda tudi koristne napotke in se predvsem pokloni Himalaji, gorovju, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali sprejme v svoje domovanje. Na pot se je po- dala v družbi legendarnega alpinista Vikija Grošlja, ki je tudi napisal predgovor h knjigi. POKLON HI MALA) I Stovjrček: ADULAR ■ M Jfin^fljinffller; r.n^lsl •.? vndnih raiMpin; BOAS ■ Lji h 12r:iiki antropolog (Fran;) SANTALi - Ijud&tocl v li*:diji Rešitev prejšnje kriianke (vodoravno]: AZORl. AVANS, AVTOMEHANIK, KROG». NOTICA SL.A.NG, EMU ANTONIO M. I NA. DVE G AR BO. Z AR MLETJE. VA&TE, LEL ATAKA, KRMAR. ANAT ARANCIN, TI. TOMf LESAR, INES. VSEEMOST. EDNINA. ATALANTA, STATER KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 29. oktober ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Jesenske igrarije za otroke ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Kundalini joga z zvokom Sobota, 30. oktober ob 15.00. Pred spomenikom NOB v Gornjem Gradu Spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve ob 17.00. Pred spomenikom NOB v Solčavi Spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Nedelja, 31. oktober ob 9.00. Pred spomenikom na trgu v Mozirju Spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Ponedeljek, 1. november ob 9.00. Kulturni dom Mozirje - pevska soba Odprta vrata pri zeliščarjih Torek, 2. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kdo ima rad zmaja? Sreda, 3. november ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic s Pravljično jogo za otroke Četrtek, 4. november ob 9.00. Prostori DZ diabetikov Mozirje Meritve sladkorja in holesterola v krvi in krvnega tlaka Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. je, različnih tež in izločene svinje, možna dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - PRODAM Prašiče za dopitanje ali zakol in svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam tri telice sl, pašne, primerne za pripust; gsm 041/544-611. Prodam mlade bike od 3 do 6 mesecev; gsm 031/801-430. Bikca čb in ls, stara 20 dni, prodam; gsm 041/275-892. Prodam telico sivko, s teličkom; gsm 031/855-186. Prodam teličko sivko, staro en teden; gsm 041/354-568. Telici breji 7 mes., črno bela in rj, pašni, zelo dobrega porekla, prodam. Prodam tudi meso telice, stare 2 leti; gsm 041/324-377 Prodam bikca simentalca, starega 6 mesecev, težkega cca 300 kg; gsm 051/335-751. Prodamo prašiče domače vzre- Prodam bukove in smrekove krajce; gsm 070/589-383. Utico in ogrado za manjšega psa prodam (zelo lepo); gsm 041/878406. Prodam krmni 041/696-802. krompir; gsm Prodam otroško posteljo 140 x 70, iz masivnega lesa, s predalom za oblačila; gsm 031/649-392. Ugodno prodam dobro ohranjena kovinska dvižna garažna vrata (š x v) 212 x 230; gsm 041/440-297 Prodam mulčer ino, letnik 2019, širine 225; gsm 041/664-296. Prodam odlično ohranjeno žensko jakno IUV, št. 40, rjavo krzno, za 59 eur, Mozirje; gsm 070/287-907. VOZILA - KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. cM^j&u Pred Mozirskim gajem ZAPOSLIMO NATAKARICO * Izmensko delo » Možna zaposlitev, delo preko študentskega serv/isa oziroma preko s.p. » Informacije na gsm 041/581-692 aii preko maila gmstoritve@gmoiI.com GM SDorilve, zemeljska dela, Gregor Mikek s.p. Erezje 26, 3330 Mozirje 26 Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 Oglasi Savinjske novice št. 43, 29. oktober 2021 27 r 1AGER ' mm Poùùtl1 GARANTIRANO NAJCENEJŠE BANANE U MESTU 1V PRIMERU, GA STE DRUGJE KUPUJ CENEJŠE BANANE VAM OB PREDLOŽENEM RAČUNU VRNEMO RAZLIKO, VELJA SAMO ZA SUPERMAfiKET JAGER MOZIRJE IN NE VELI A ZA OSTALE TRGOVINE JAttR. VELIA ZA KDUCINE OfilCAJNE ZA GOSPODIH JSIVO. Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica i, 3330 Mozirje moiirjt^trgtfvinejager.coFr.tehnSka.niozirJeiStrgovireiagEreonij te k sttl.m o rt i^e (EfrgtNl neJ ase f-tom Delovni čas: F0N-50B;7:Di)-2{};QDH Ni D: ZAPRTO NMSENEÏIË! Jj^ros drc,f,, FriDnujiVj uho ¡9. ii5i Rsqii^î Stiîiri I wtrw,!>î wf niJij«r,