GLAS NARODA rThe Ivfest Slovenkan Daily in ' the United States. I II—wed every day except Sundays ' and legal Holidays. I ^^^^rS^OOO^Reade«. I List slovenskih delavcev v Ameriki« y in 3 , S j TELEFON CORTLANDT SS76 NO. 36 — STEV. 36. •s isccad Claaa MatUr. gaptembar 21, 1903, si the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Conors« of Hsrch S, 187». NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 12, 1923. — PONDELJEK, 12. FEBRUARJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. NADAUNA ODLOČNA DRŽAVLJANSKI BOJI POVELJA TURKOV UNIČUJEJO IRSKO Mine so bile položene v srnini- Kardinal je v svojem postnem s polke m zalivu, čeprav so bolj ročilu navalil krivdo radi nasi-zmerni elementi posvarili vroče- lja na one, ki oborožujejo šo-krvneže. larčke. Carigrad, Turčija. lO. f«br. —' Belfast, Iraka, 10. februarja. -!>ef mitivno n.« j.- i*vedfl<> danes. Kardinal Logue, primat cele Ir-. ske, j«- v svojem jHJstneui pastir- da so pričeli Turki polagat i tu i ne v sminiskeiu pristanišču. ' skem pismu orisal razmere, ki Y.i\\ezniške m ameriške bojne1 prevladujejo sedaj na Irskem ter ožigosal one, ki dajejo smrtonosno orožje v roke navadnih šo- la« 1 j<> so dobil«* dva nadaljna počiva, naj odidejo. 1'eprav je položaj skrajno na-, I»čkov ter jih pcfšiljajo »a iz-pet. domnevajo v«»i, da je ufiapol-1 vrievaoje zločinov. 110 znamenje to, da ni prišlo do-. V njegovem pastirskem pLsmu sedaj v- do nobenih spopadov. j se glasi: hI admiral Bristol, ki je bili — Še nikdar preje v svetovni »lan ameriškega zastopstva na zgodovini se ni razvil tak divji in mirovni konferenci v Lausanne.j uničevalni hurikan iz tako ne-je d spel semkaj ter s«* posveto-' znatne meglice. — razlike med \a! /t brigadirjem Harringtonom,, par istovetnimi besedami v pri-vrhovnim poveljnikom zavezn.- *egi. razliki med zunanjo in noskih sil. itraujo zvezo z angleškim irnperi- London, Anglija. 10. februarja.' jem. V nekem sporočilu iz Aten se glasi. da so pričeli Turki in (irki iz-nienjavati vojne jetnike, čeprav zahtevajo turški extremist i v A n gor i vojno. I>a*iravno j«' bil dogodek zadržanja neke italjanske ladje v Muimi zaključen vsled akcije an-gorske vlade, je vendar nudil ita-Ijan^ki vladi priliko, da tla izraza >voji v«.Iji. da bo v vsakem slu-| rski narodni ekupsčini povedali vroče-krvne/.em. da bi pom«-njalo samomor, «"e l»i hotela Turčija napo-vttlaM zaveznikom vojno, kajti IZ ZASEDENEGA RUHRSKEOA OKRAJA. I HIB III— I & PAKT MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Mussolini je sprejel dogovor, s katerim "odstopa" Italija Dalmacijo Jugoslaviji. — Izpraz nenje bo le delno. — Reka zahteva "neodvisnost". — Musso lini zaupa v svojo lastno moč. — "Italjanska narodnost Dalmacije". Rim, Italija. 10. februarja. —J munstične zarote. Važnb na eel i Z 22."» glasovi proti 20 je poslan 'stvari je, da so nekateri komuni-ska zbornica odobrila Santajsti domnevali, da bodo lahko var-Margherita dogovor ter napravi-! no vojevali vojno proti državi in la s tem konec takozvanemu dal- fašizmu. Sedaj mi najbrž že iz-inatinskemu vprašanju, ki je prav: premenili to svoje naziranje ter i/.za premirja neprestano povzro- ga bodo v bodočnosti šc bolj. čalo napetost med Jugoslavijo in Slika nam kaž- fra"ieo>ke tanke pri Dortmundu. V ozaiIju Stinnesove t .varne. Spodaj je zemljevid nemškega ozemlja. Puščica kaže pn-dmostje na Badenskem. kjer kontrolirajo Francozi olj*'"il.;atve nemškega premoga v Italijo. — To je od in i temelj spora, katerega zapazim jaz. Možje, ki .so izšolani v vseh finesah, bodo mogoče zapazili to razliko. Možem zdravega in praktičnega razuma pa se to ne bo posrečilo. Mogoče bi bilo najti tudi nadaljne temelj**. — ponos, ljubosumnost, ambicijo, lastni interesi ali pa enostavno sentimentalnost, — a glavni temelj o**staja tak kot je. — Posledica vsega tepa je bila.. Pariz, Francija. lO. februarja. • la obstajajo v deželi razmere, ki Danes se je vršila na Quai d'Or-so bile naravnost nezaslišane v say konferenca med francoskim pretekli zgodovini Irske, razven ministrskim predsednikom Poin-mofpoee v dneh takozvanih kazen- carejem ter belgijskim ministrskih postav. skiin predsednikom .Jasperjem, ki je imela za posledico sjniročilo na NAOAUNI NASILNI KORAKI FRANCIJE Francozi so obvestili nemško vlado, da so od sedaj naprej prepovedani obiski nemškega kabineta v Ruhr ozemlju. — General Degoute bo prevzel vrhovno poveljstvo. — Med Belgijo in Francijo je sklenjen popolen dogovor. — Francoska politika je preveč mila. depolnih posledic vsakega nepri- nemško vlado, da je odšedaj na-jateljskega dejanja v Smirni. London, Anglija, 10. februarja. V nekem poročilu belgrajskega „,...,. .... , poročevalca Retuterjevega urada rtireij« {»i se morala boriti ne le , , ' ... . , .... ... , se glasi, tla je omenil Ismid pasa proti Anplni in Grški. temveč , . ... ... ,. . ........ tekom svojega potovanja skozi najbrž tudi proti Franciji. Italiu „ , , . . " _ _ , .... , . Bcljrrad izjavo lorda ( urama, an- preeiJo nadaljne incognito obiske m celo Združenim dr/avam. ... ...... i__• ,, • , , , - ?ia.sno s k«ter.> so mu notnih ministrov v Kuhr ozem- legaeije na mirovni konferenci v Turki stavili pmnog- za separa- lju. Ti obiski s<» imeli za pusledi- Lausanne. se bo najbrž jutri po-|ten mir nevarne nemire in nevarna svetoval 7. zavezniškimi visokimi prej zabranjen prihod nemških kabinetnih ministrov v Iiuhr o-kro dospel' približno v torek, kjer se bo posvetoval s kabinetom. . V nekem poročilu iz Tarijrrada P3™**'" lnir z Anglijo, ker je sp plaši, da je ameriški visoki" ko- ( proti vsaki separatni mirovni p<»-misar posvaril Angoro glede uso-j godbi s katerimk«di narodom. razburjenja, ki so predstavljala DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT m pol«« aato tain Isrrttjojo aaodjivo, Utro la po aliklh floral m MM aoftt mm MHi li|NlftH]i: BajpoMIJa aa raOaJ« potu ta IsplaCaJ* "Ir. pofttnl Moral ura« ta "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagnta, Peoydn. Kranju. Celja. |Ca- riboru. Dabromlko. Bplltn. Bmjtfi ali dr« po ■mf)HI ft« mihl niMl Vradnoat kronam, dinarjem ta liram mdaj al stalna. mmH m vatat ta Morttekovaao; ta taca rastoča nam nI mogoCt podati MtaaCaa oca* snaprej. Bagqnamo po cent on€ca dna, ko nam dospe poslani denar t roka. Dmmr mmm Js poaiatl aaJMJa v !>«<■>!■ Moasj Order ali pa X«t Bank Draft. nUHK8AX8KB8TATEBAin M OvtbadtlM ^ Vow York, I, T. ■astopaUtvo „ BsbIbo. zum v tem oziru mogoe. ker ni]ie (,<>1 konference, kojc on nikdar stavil ponudbe za se- ( ?lavni namrn Pa Jc 1,11 "ravnati vprašanje f rancosko-belgi.irskega sodelovanja v Ruhr ozemlju. Dejstvo je. da Jio okupacija precej dolga in da mora zavzeti napol trajni značaj. (To je izključni namen Francozov, čeprav nočejo z njim odločno na dan. ker jili je sram.) Sklenjen je bil dogovor, da ivo ostal general Degoutte de facto vrhovni poveljnik celega Iiuhr o- ki politiki v ozemlju, katero .ie za.sfdla ona sama. kjer .so dobili Memci največji rešpekt do oku-pacijskih sil in kjer so bili nemiri povsem neznani. Belgijski minister je izjavil na-dalje. da so šli francoski častniki, sledeči povelju generala Degout-, ta. celo tako daleč, da so zapustili {K>ulične kare. če so nemški p-o-tniki izjavili, da ne marajo takih sopotnikov. Navedel je nadalje slučaj, ko so francoski vojaki zopet razložili premog, katerega so nakladali na vlaeilne čolne, ko _ so jim pričeli Nemci pretiti. Re- London, Anglija, 10. februarja, kel je, da je Belgija pripravljena j v Jiekeni sporočilu iz Berlina se glasi, da jc bil neki francoski vo- — To je bistvena razlika me^l liberalno državo ter fašistovsko Italijo. Kljub veliki večini pa je po- državo. Fašistovska a ne more sprejeti takih taktik. Francoski ministrski predsednik Poincare je obljubil, da \>r> prriskal tozadevne razmere in da bo dal generalu Degoutte še bolj obsežne polno moči glede postopanja z upornimi elementi v francoskem ozemlju zasedenega Kulir okraja. Nemiri v IJ.eeklinghausen ^o p<.kazali, da so Francozi prisiljeni preliti množici s tanki in bajoneti, če jo hočejo pomiriti ter i a /.pršit i. Tako postopanje Franoczov pa jak ubit v spopadu, ki se je zavr-šil v Bocliumu. Francoski jiovclj-nik je ukazal krajevnim oblastim, naj mu izroee krivi-n ali krivce. HAVAJSKI VULKAN JE PRIČEL BRUHATI. Hilo, Havajsko otočje. 10. febr. M nuna Loa, aktivni vulkan Ha- vajskrsga otočja, je pričel bruhali. soglasno s jM>ročili. ki so prišla i/, neposredne okolice ognjenika. ]<• še ojačilo odpor prebival-kraja. a Belgijci bo«lo dobili sko-lstva in uradništva v Rulir okraju ro neodvisno lnulzorstvo nad o-, ter imelo razventega za posledico I zemljem. katero so dejanski za- povečanje ugleda kaneelarja Cu-; NEMČIJA JE KUPILA V RU-sedll. j no in članov njegovega kabineta. SIJI RŽ. Vprašanje vrhovnega povelj-1 Poslanica, ki ge bila sporočena j _ stva ter sodelovanjem med Beb ( nemški vladi, se zaključuje na | Amsterdam, Ilolandska, 8. feb. gijei in Francozi j« povzročalo 1 naslednji način: : precej sitnosti meti Bruseljem in ; Parizom v zadnjih par tednih. Znano je. da ni hotel belgijski generalni štab sprejeti vrhovnega poveljstva maršala Foeha tekom svetovne vojne, dokler ni dobila 1 Belgija zagotovila, da lx» imela polnomočen glas v svetu zaveznikov. Dogovor, ki je bil dosežen da-' nes. zagotavlja polno sodelovanje j med Belgijo in Francijo z ozirom na Ruhr pustolovstvo, nekako po uzoreu sodelovanja iz leta 1918. j Pogosti sestanki ministrov iz Pariza in Bru.selja se bodo vršili od j seda j naprej v tem ali. onem glavnem mestu. Belgijski minister Jaspar se je pritožil, da je francoska jtolitika v Ruhr okraju premila in preveč spravljiva. Rekel je nadalje, da : so raditega izgubili Nrmci re-špekt pred francosko silft in da so nemiri in delavske zadrege naravna posledica tega. Rekel je. da se Belgija ne more pridružiti ta- — Vspričo teh razmer sta belgijska in francoska vlada, ki hočeta na vsak način preprečiti nemire. ki bi lahko postali krvavi j dostavila to rž. in v interesu prebivalstva samega.. prisiljeni informirati vlado nemške države ter vlade nemških držav, da ne smejo člani kabinetov še nadalje prihajati v zasedeno ozemlje. Pariz, Francija. 10. februarja. Nemški pooblaščenec v Parizu je izročil danes francoskemu zunanjemu uradu poslanico svoje vlade. v kateri protestira slednja proti frantNrskemu obvestilu. «la ne bo sprejela francoska vlada nikakih nadaljnih protestov proti postopanju okupacijskih sil v Ruhr dolini. — Francoska vlada. — še glasi v nemški poslanici. — dviga s te*u zahtevo, da naj nemška vlada molče sprejme vse. kar so Franco-ei storili in kar nameravajo storiti. soglasno z njih lastnim razpoloženjem. . * Semkaj so dospele informacije, da je kupila Nemčija v Rusiji dva miljona in štiri-sto tisoč buš-ljev rži in da bo Rusija takoj PROSTOVOLJCI NA REŠEVALNEM DELU. Cumberland, B. C.. 9. febr. — Zdravniki in premogarji se niso zbali smrtne nevarnosti, ko so skušali priti v canadski rov. v katerem so zajeti delavci vsled nekega podsipa. Objavilo se je. da so spravili na dan že trideset trupel. Semkaj je prišla vest. da so štirje možje v rovu še živi. — Nemška vlada ne more videti v tej odredbi. — ki nasprotuje vsem mednarodnim pravilom. — ničesar drugega kot znak, da *e hoče francoska vlada izogniti vsaki objektivni ali nepristranski razpravi o nemških argumentih proti zasedenju Ruhr okraja. medicino. — Vem. da se vam to ne dopade. a je najboljše, kar morete storiti. — je rekel ministrski predsednik Mussolini tekom svojega 'govora. V nadalj-nem je izjavil: — Jaz nočem braniti pogodbe, katere nisem odobraval, ko je bila sklenjena in katero smatram v splošnem absurdno ter nasprotujočo italjanskim interesom, a mi stojimo pred naslednjim položajem; — Sprejeti moramo ter izvesti to pogodbo ali pa jo razveljaviti. Ker je ne moremo v sedanjem trenutku razveljaviti, nam ne preostaja ničesar drugega kot izvesti jo verno in natančno. Mussolini pa je mnenja, da bo ^revizija pogodbe kmalu postala potrebna. Njemu se ne zdi, — je rekel, — da bi ostal dogovor sklenjen v Santa Marglierita, edini izmed stotih dogovorov, ki so bili sklenjeno izza pričetka sveta, neizprosen. zaključen in večen. — Najboljša stvar, katero moremo storiti, je staviti nas same v tak položaj, da nas bo našla eventualna revizija pripravljene, da izvojujemo svoje pravice z dostojanstvom. — je rekel. (S tem misli, da se hoče Itdlija ojačiti na tak način, da bo lahko mirno provoeirala vojno z Jugoslavijo ter ji odt.rgala kos zemlje, kjer nimajo polentarji nikakiii pravic do vlade.) Posvaril je tudi Jugoslavijo, ko je rekel, da "mora sprejeti liberalno in modro politiko napram ItaljaiiiOm. ki bodo ostali v Dalmaciji. Vlada fašistov ne bo nikdar trpela nobene politike, potom katere bi se hotela nasilno zatrdi "italjansko" narodnost Dalmacije". Svoj govor je zaključil z objavo, da bodo italjanske čete zpraznile Sušak. kakorhitro bo jugoslovanska skupščina odobrila Santa Marglierita pogodbo, ne pa Porto Baroša.*ki bo ostal zase len. •le.kler bo Reka Astrajala pri svoji zahtevi,, da se je prizna med narodno kot neodvisno državo. Ministrski predsednik se je po-služil te prilike ter govori tudi o notranji politiki in posebno o napadih. katere se je vprizorilo od gotove strani proti njegovi vladi, vspričo številnih aretacij v zvezi s takozvano "komunistično zaroto". Govoril je odkritosrčno ter ni izbrisal besed, kar ni bila nikdar njegova navada. Rekel je. da prevzame osebno odgovornost za vsa dejanja svoje vlade ter obljubil ekstremistmom. da bo sledilo še kaj hujšega, če ne bo zadostovala lekcija, katero so dobili. — Ker se godi, se godi soglasno z natančnimi in odločnimi povelji, za katera prevzamem seveda polno osebijo odgovornost. — je rekel. — Prav nič ni treba napadati in kritizirati mojih u-radnikov. kajti jaz sem bil oni, ki sem jim dal povelja. (Megalo-manija). Pristojne oblasti bodo določile, kakšen je bil značaj ko- st ali v ječi za dolgo časa. Jutri pa lahko pričakujemo kaj hujšega. — Glede gotovih ponudb, ki so prišle ixl strani socijalistov, po-j sebno od poslanca Turati-ja, je rekel Mussolini: — Nobena garjeva "ovca ne sme stopiti v mojo stajo. Jaz hočem ostati veren svojemu prvotnemu geslu: — Jaz ne zavračam nikogar in tudi ne iščem nikogar. Zaupam le v svojo lastno moč. STRAŠNA NESREČA V NEW MEXICO. Denver, Colo., 5. februarja. — V Dodge Mine N. 1. blizu Dawsn-na, se .ie pripetila j?rozna nesreča. Prva poročila javljajo, tla je mrtvih li?4 preinogarjev. Eksplozija je bila tako silna, da je potrgala brzojavne in telefonske žice v razdalji več milj. ALEKSANDER HOWAT JE BIL IZPU&ČEN IZ JEČE. Kolumbus, Kansas. 9. febr. — "Znani voditelj premogarjev r Kansasu, Aleksander Howat. ki jp bil radi prekršitve industrijal-ne postave obsojen na daljši termin. je bil danes izpuščen iz je če. Novi governor države Kansaa ga je pomilostil. LINCOLN ZNAMKE. Washington, D. ('.. febr. — HedgenviLie, Ky., rojstni kraj Abrahama Uncolna, bo prvi poštni urad. ki bo prodajal znamke po tri cente, ki nosijo portret Lincolna. Springfield. 111., kjer je bil izvoljen predsednikom in kjer je bil pokopan, pa bo prvi poštni urad, ki bo prodajal novo znamko za en dolar in ki kaže pogled na Lincoln Memorial. Obe vrsti znamk bodo pričeli prodajati dne 1*2. februarja, na Lin-eolnov rojstni dan. ULSTER V STRAHU PRED RE PUBLIKANSKIMI POŽIGALCI. London, Anglija, 9. februarja, Pretnje o splošnih požigih v Ulster ju. katere so danes izustili irski republikanci, so dovedle do posebnih varnostnih odredb. * katerimi bodo skušale oblasti zavarovati življenja in lastnino. t HIMEN. I)an«*s se je poročil Mr. Frank Lupsha. tajnik Frank Sakser State Bank z Miss Sil vi jo Bollinger. Mr. Lupsha je s"m pokojnega soustanovitelja tvrdke Frank Sakser. Mlademu paru želimo obilo sreče! pNaj v«*j! al »»a—ki dnevmlTl I ▼ 74§w»f—ih državah | Veti* za vae leto . . - $6.00 | Za pol leta.....$3.00 S I Za New York celo leto . $7.00 1 m Za inozemstvo celo leto $7.00 J "GLAS NARODA" J (SLOVENIAN DAILY) ■ ■ * J 0*n*d and Pubi>thed fay Bornk Publishing Company . (A Corporation) FRANK MKMR, PfWMnI LOUIS BENEDIK. TlMMW Place of BuXmm of th« Corporation and ANr»nw mt Aktvt OfTleani m CwtlMit Street. BgBMŽ Manhattan, Ntw York City. N. V. "O LAS NARODA" __ (Vote* «f the Pw#M) ' ^ ____*mmmd Day Eic«pt kundeye and H olid a re._ Za cele ma velja Hat ma Ameriko Za New York za calo teto....... (7JO In Canado ,„ ............MjOO za pol lata __________|LM Za pol loto —...........................13.00 Za Inesemstte u calo tan 07JO Za ftotrt HH .............m..............01-M za pat Ijta - u ... . ________jr_:_ OSJO _•»fcaertptlon Vnr% OSJO_^^^^^^^ _ Advertiser* on AQftfnitnt. **0*oo NaroOa- lahajs mM dan irvzafntT nadalJ m pruillwr. j •<>pial bres podpisa ta oeebnoetl aa na priobčujejo. Dooar u] oa blagovoli po-alljatt pa ICoaay Order. 1'rl spremembi k raj a naročnikov. proelmo, 4* 00 BOB! tudi praJOnJa blveJIite naznani, do hitreje najdemo naslovnika. LAO NARODA*' ■ BaiNaaOt Street. Borough af Manhattan. Now York. N. V« __Telephone: Certlandt 2070 UNCOLN Z LiiM'uhioiii sr jc rodil na iia^i novi zemlji prvi pravi Aiurrikam*«*. On zavzema prvo mesto v vsakem zmislti. On najzgodnejši odli«"ui proizvod novega tipa človeka in je najfinejši predstavnik te^a tij>a. Lincoln ne j>otrel>uje naše livale in našega livalisauja. Zaslugi pa j m ►snemanja vredno upoštevanje. Vesel Ki hil. <"e Ki mi skušali vtelesiti v svoja živ-ljena in življenje našega še vedno mladega naroda vse one kakovosti. o kateiili trdimo, da so «;a tako visoko dvignile nad navadneira Zemljana. O njem pi ipovedujejo razne povesti. Cele knjige so izšle o njegovih prisjMHlol):ili. dvotipili. pšiciili. naziranjili in naukih. Brez dvoma ji i»a na jI m.1 j značilna njegova naslednja izjava: — "Stvaritelj je moral izvanrediio ljubiti navaden pri-pmst narod. ker ga je ustvaril v tako obilnem številu. "Stvaritelj je tudi ustvaril vet- soli kot pa de-lnaiitov." Zamoivi so ga radi nazivali očeta Abrahama. Vsa Amerika pa ruti v vidno večji meri do njega sinovsko; M*sto nagnenja. < c je sploh kdaj živel mož ugotovljene človeške vred-i nr»sti. ki je bil v tako tesnem stiku z navadno naravo ostalih nas, da lahko sledimo njegovemu vzgledu, je bil Lincoln ta mož. Prav posebno presenetljivo in navdušujoče na tej junaško navadni osebnosti pa je dejstvo, da je bil enostavno navaden. Lineoln V l»il Inez običajnih prednosti rojstva, vzgoji* in zvez. K«» se je |>ovs|»el do viška svoje sile in moči, je ostal miren, brez domišljavega ponosa. Njegova hladnost in pripiosta jasnost sta lastni trem velikim predmet«»m narave:— | Drevesu, gori in solneu. ^ ! Potreba farmar ske organizacije. ilMik»» tu-* Klade« of jfrass grow vrheiv only otip grew: and strive to make both bigger. greener and sweeter". Hubbard. Poteklo je if n*kaj Mkar j<» zadel neki koloradski rančer. ki je i*»kal v gorovju svojo i/.jrub-lj«*Ho živino, zadel ob pobočju j»0. ra. no nrkaj, kar mu je dozdevalo. da so ostanki porušenih ka-menitih /gradb. Ko je nato poročal o »vaji najdbi na pristojno Ri*sfo. so prispeli v dot ioni kraj strokovnjaki, k; so pronašli ter izjavili, da so te ruševine ostanki starodavnih zgradb ljudi, katere o/na<*uj<»iuo / iuionom duplinski ljudje. Ti duplinski ljudje so bili indijanskega plemena. Svoja bivališča in naselbine si zgradili v težko dostopnih okrajih — Rocky mountain, in sicer vedno pod kako vi.soko in široko ter navpično stoječo pee in o. V državah Colorado. New Mexico in Utah "m od tix till dob naxl? inmte jan. j umrl v javni bolnici Anton Cuš. | | -cu-stni mojster okrožne gradbene , akcije istotani. * V Craberju pri (VIju je jan.' ! umrl Ferdinand. Golo »rane, stav-1 J Weill mojster, hišni posestnik in j dolgoletni marljivi občinski od-i ! borni k celjske okoliške občine, j Kot star zaprisežen cenilec je vr-j Ktl srvojo službo vestno, kot dolgo- j leten član ravnateljstva Celjske [ lKHsojihiiee je z največjo vnemo j IKksvečal temu zavodu svoje veli-' lie gospodarske zmožnosti* Kot' človek pristne stare komune je' bil (pri v.seJi strankah spl<»ino pri-J j ljubi jen. Z veliko .podjetnost jo J kot stavbenik in neumoren rvi je župan v Konjicah, drugi pa ga bo nasledoval v podjetju, i V Ljubljani je umrl jmj dolgfo-' trajnr bolezni Anton Co#»ta, račun-j «ki ra\*natelj v pokoju. Rodom j Ljubljančan je služboval svoje-[ jilobno v račun, oddelku kranjske! j deželne vlade, pozneje pri vrhov ! ; nem računskem dvoru in končm> : kot raičuifeki ravnatelj pri dalma-I thiskein naanf^tništvu. Kot upokojenec se je 7>o prevratu vrnil v ! l^ubljaaio. Bil je motž poštenjak i i»u vedno zanesljiv narodnjak. Dne 6. jan. je umrl na Grosupljem t a mošnji nadučitelj Joško ' ' IW-rgaut, star komaj 48 let. Po dnlpri Ijolezni. katero si je nakopal ; med vojno na fronti ter po uapor-nem vojaškem, življenju — pokoj-; je "bil "p. v." — je kap nena- doma napravila konec njegovemu delovnemu življenju. -Jožko je bil < <1 lie en naprednjak-demokrat, CM.I-ličefli učitelj, navdušen sok o taki delavec ter vzoren soprog in oče. Za njim plakajo žena in 2 nepre-.-skrbljena tfta-ccka ter številni so-rodniki in prijatelji. Pogreb se. je vršil H. jan. dopoldne. Iz vse okolice .sr> prihiteli njegovi stanovski t/ivariši. iz Ljubljane, višji šolski ]iadzomik dvomi svetnik Gangl in okrajni šolski nadzornik Rapts zastopniki .Sf>kola II. v kroju ter mnogi ljubljanski prijatelji po-jatelji Okojnika. Pogreba se je udeležila tudi celokupna grosu-peljaka .gasilska ž upa z zastavo. Povci-učitelji m ix»kojniku za slovo zapeli *4Vigml*' in '4Blagor mu". Pred šolo se je od pokojnika poslovil nadzornik Rape s krasnimi l»esedami. na grobu je zaslužnemu rodoljubu govoril načelnik gasilske ž upe. v imenu šolskih otrok pa se je šolska deklica poslovila od ljubljenega vzgojitelja. Pokojnikov' brat. trgovec Franc Bergant. -se je gmjen imenom rodbine zahvalil za izraze ljubezni in .sočutja napram pokojniku in njegovim svojcem. Pogreb je pokazal. kako visoko je bil s-poštovan pokojnik in kako težka izguba je zadela z njegovo smrtjo Grosuplje ni okolico, s svojim "neumornim, vsestranskim delom si je ostavil pokojnkk najlepši spomin. V Šmarju pri -Jelšah je umrl 7. jan. notalr Vekoslav Kranjc. Čudna je usoda — s Kranjcem. Raj-šterjem in Gologranccm je tekom 14 dni izgubila mariborska oblast tri markantue <«e»be iz bivših na-rodnih bojev na Štajerskem. Kot dc-tgoletni notar v Šmarju pri Jelšah. član posojilnice iu tudi .sicer javno napredno živo agilen, si je iztekel za ves okraj nevenljivih zaslug. V Ljubljani je umrla v najlepši svoji dobi Mima Kregar, rojena Treo. soproga uglednega ljubljanskega trgovca Karla Kregarja. Pokopali so jo 9. jan. V Stevru v Avstriji je umrl dr. Anton Pilsfaofer. dvomi svetnik, ki je bil svoj eas politični uradnik na Kranjskem in je užival splošno priljubljenost. > Dva utopljenca najdena. V bližini Koroške Bele »o te dni potegrnili iz potoka Javornika približno 50 let staireiga utopljenca, 4ci je že dalj časa ležal v vodi. Njegova identiteta že ni doignana. Tudi pri PoWsniku so našli neznanega utopljenca, čegar obraz je že fkorpj popolnoma razpadel. Domneva se. da je utopljenec identičen s pogrešanim železniškim'delavcem Iv. Ščukom iz Izrabljane. [ lina, katere latinsko ime sem pozabil. Potom transplantacije so strokovnjaki to rastlino, ki je ne \ bi takrat nobeno zanikamo prase niti povohalo, tako razvili in iz-1 popolnili. da imamo danes sredi! i zime najlepše glave solate. Vsakemu poznan "grape fruit % j ta amerika delikatesa. ki je Je danes v izobilju v vsakem ameri- i J škem restavrantu in hotelu, je do • nedavno rasla samo na Filipinih, toda bila je poznana kot strupeii sadež. Ta sadež je bil v svojem divjem stanju zelo grenak in ki- i «el. Tekom špansko - ameriške! vojne leta 1898.. je neki ameriški vojaški, zdravnik — tako ve povedati zgodba — zapazil na Filipinih to drevo in lepi njegov sad. Ko je analiziral sadež tega! | drevesa ter pronašel. da nima vi aebi nikakih strupenih snovi, je! prinesel v Ameriko par sadik ' tega drevesa. Danes je grape -j fruia industrija ena najboljših in ■ 'najbolj razširjenih industrij v ! Floridi. Vsaka posamezna rastlina, od jabolka, pod katerim sta Adam : in Eva — kakor ve povedati sv. pismo — v raju grešila, pa do eu-' ! dovite kalifornijske pomaranče, j se je razvijala le polagoma do svoje popolnosti, kakor se je razvijalo seme koruze, solate in gra-pe - fruita. Vsaka rastoča, živa 1 stvar, se razvija in razvija, dokler ne doseže svoje popolnosti.' Isto je tudi pri človeku. To je pac : zakon matere prirode. V okolici mesta Pueblo je okoli t ridc sot do štirideset slovenskih! GLAS NARODA 12. FEBR. 1923 družin, ki lastujejo farme, na katerih tudi prebivajo. Dva gospodarja teh farmerskih družin sta mi nedavno povedala, da se med temi slovenskimi farmerji govori o nekaki organizaciji, in sicei-izktjnčno slovenski farmerski organizaciji. Dejala sta. da bi še nadalje pripadali organizaciji angleško govorečih farmerjev, vendar pa da bi jim bila lastna * * (Zadruga tr zelo potrebna. V taki organizaciji ali zadrugi bi vsal po-edinec lahko aktivno sodeloval, ker bi natančno razumel vsako izgovorjeno besedo. fco pride spomlad in se bo razpravljalo o izberi žita, bi bila taka izključno slovenska farmers-ka organizacija zelo koristna; ko bi se delali kontrakti. bi vsi člani take organizacije delovali sporazumno. in to bi bilo velike koristi za vsakega posameznega — faTmeo-ja. Sicer pa je še stotine drugih problemov in vprašanj, o katerih bi se lahko temeljito razpravljalo na sejah, in vse to pod edinim pogojem, da so člani organizacije složni. Sedaj vino v dobi kooperacij : ljudje, ki so zainteresirani. pri istem trgovskem, obrtniškem poslu ali pri istem delu. si morajo podati roke, in siccfr v svoj lastni blajror. Velika trgovina je združe na v trustih, delavstvo je organizirano v unijah, zato morajo tudi farmerji spoznati, da je njiho\ spas samo v organizaciji z ostalimi farmerji. W. P. Peter Zgaga V deveti cesti v Downtownu bo kmalo republika. * Kralj pravi, da bo mufal v Brooklvn. * * * Ne bo se treba veliko čuditi, če bo nekoč izdano pri 'fari sv. Štefana v Cikagi naslednje poročilo: Stroški. Sveče ................$ 75,00 Hrana................$ 630.00 Elektrika ............ $ 75.00 Perilo -................ $ 00.00 Chicago. 3. apr.........$1923.00 Skupaj----*2703.00 5 * * Priseljeniško postavo nameravajo temeljito preosnovati. Sedanja triprocentna kvota bo zmanjšana za en odstotek. Število priseljencev iz .Jugoslavije (ki že sedaj ni posebno veliko) se bo zmanjšalo za par tisoč. Ameriška vlada je usmiljena vlada. Ona že .poskrbi, tla ne bo imel jugoslovanski priselniški komisar preveč dela. - * „ * Rockefeller pravi, da je sedanji finančni položaj precej zailc-voljiv. Nekaj podobnegne bi tudi jaz rekel, če bi bil Rockefeller. * * * Italjani in Jugoslovani so zopet sklenili sporazum. Vsi taki in podobna "sporazumi" pa silno ogrožajo končni sporazum. ki bo določal, da nimajo Italjani nobenega opravka na slovenski zemlji. * ♦ * Danes je obletnica rojstnega chic največjega Amerikanca — Abrahama Lincolna. Njegova največja zasluga je. da je zadal smer bodočemu življenju Amerike. Največja napaka Amerike pa je. da ne koraka pn poti. katero ji je on začrtal. * * * * Precej dober mehanik je tisti, ki ratedre stroj in dobi potem v stroju toliko prostora, da spravi vse kose nazaj. z- » * To je precej nečedna zgodba o italjanski hrabrosti: Bilo je na laški fronti. Tenente, (poročnik), komandant oddelka je dobil povelje n;i vsak način prerezati telefonsko žico. ki je bila napeljana na takem mestu, da je bilo res potrebno hrabrih vojakov za tako delo. Tenente govori svoji četi dolg goVor in poziva, da se javijo za ta posel dobrovoljci. Oglasi se vendar eden.' Oficir hoče poskusiti hrabrost prostovoljca, potegne neopaženo samokres in ustreli hrabremu ber-saljeru skozi klobuk, z drugim strelom pa skozi plašč. Vojak stoji iznenaden. trepeče in se trudi zatajevati. — '*Bfavjssimo filio!' — zakli-če tenente. — "Potisočerili !jaj bi se taki junaki. Pojdi takoj v skladišče in narednik naj ti da nov klobuk in nov plašč.*' — "Kaj pa hlače, signor tenente?" — vprašaje vedno trepetajoči bersaljer. — "Hlače? — Saj vendar nisem streljal v hlače ..." — (,Pa sem jaz . . . signor tenente" — odgovori hrabri sin | matere Italije, in duh laške hrabrosti se je razširil po celem jafku. QjBOJAKE opo-EM zarjama, da BH3 ie cena za "Slovenslco-Ameri-kansld Koledar" i-■ta za Jtigoslarijo % kot za Ameriko — 40 centov. PoAjite nam tro> to in naslov svojega prijatelja v starem krtgu in poslali mia Svojega očeta je ubil. V selu _ Kučajni pri Požare ve u ' .se je sin bogatega .seljaka Živano-j vie a vrnil ]>oziio zvečer domov. Oče se je hudo kregal nad sinom. Prišlo je do prepira. Ski v jezi zagrabi lovsko pušk«>, naperi proti očetu in sproži. Pog^il ga je naravnost v srce. Ubijalca so aretirali in oddali sodišču. Stekel pes ogrizel 17 oseb. V Sarajevu je stekel pes ogrizel 17 oseb. Štirinajst ogrizenih oseb je bilo sprejetih v Pasteurjev zavod v Sarajevu, tri pa so bile prepeljane v Zagreli ter oddane tamkajšnjemu Pasteurjcvemu zavodu. Sol na račun vojne odškodnine. \z Beograda poročajo: Po odloku uprave državnih monopolov, in po odobren ju finančnega ministrstva bo nabavila vlada večje količine soli iz Nemi i je na račun reparacij( vojne odškodnine). Visoka starost. V vasi Klibeie v Črni gori je umiri te dni Bogdan Gjuraiševič v visoki starosti liti let. Zapust'1 je tJ sinov lili 6 hčera, 48 vnukov in veJ>iko število pravnukov. "Primorski Novi List". Xa Sitšaku-je z novim letom začel izhajati dnevnik "Primorski Novi List", ki zastopa jugoslovan-rsko ideologijo ter ima dobre informacije. Obenem so prenehale izhajati "Primorske Xovine". Madžarske šikane. Madžarska vlada nadaljuje s ši-kanami proti Jugoslovanom na Madčarskem, ki so optirali za jugoslovansko državljanstvo. Med temi optanti se je pojavila sedaj /.»•Ija. da se^z ozironuia to izselijo v Jugoslavijo, kjer >i poiščejo zaslužka. Dasi jim jugoslovansko poslaništvo izstavlja pravilne potne liste šli madžarska vlada nima povoda delati jim neprilik, jih vendar neprestano zadržuje. Intervencija jugoslov. zastopnika v IV-čuju je bila brez uspeha. Zima in volkovi v južni Srbiji. V južni Srbiji razsajajo še vedno snežni viharji. Vrhutega je pritisnil tudi hud mraz. Vsled gladu so se volkovi pričeli približevati vasem in so v veliko nadlogo ne; samo živini, aimpak tudi ljudem. Med Bitoljem in Oh rid o so pred kratkim volkovi napaidli tri v gozdu se nahajajoče vojake, jih raztrgali in požrli. Skopijanski "Pri-vredni Glasnik" poroča dalje, da •so volkovi raztrgali tudi dva cigana. ki 5ita * vračala iz Konjari-«a v Aleksinac, kjer sta svirala. « , Stavba se pomšila. V Skopi janski ulici v Beogradu' se nahaja novo zgrajeno štirinadstropno poslopje čevljarja Vladka Markoviča. Instalaterji so te dni ( pričeli polagati vodovodne cevi. V to svrho so pazll. da se hiša pričela rušiti tur se imajo stranke samo njemu zahvaliti, da niso našle smrt pod ruševinami. Večina .sta-nuvalcev, napol oblečenih, je zbežalo na prosto, le šest oseb s«) ruševine j>odkopa.le p

o številu — pa so oblasti že za petami. V stanovanjih aretiranih zlikoveev so našli ogromne zaloge pokradenega blaga, vredne več Ktotk»oč dinarjev. Ta tolpa je imela svoja skladišča ne samo v Mla-denoveu, ampak tudi po drugih krajih Sebije. Blago je ratepeča-vala za Sramotno nizke cene. Palača češkoslovanskega poslani-- štva. " Kakor se iz Beograda poroča, je tamkajšnje češkoslovaško poslaništvo kupilo ipoetiopje kavarne 'Va-Ijevo'. Poslaništvo l>o obsežno poslopje preuredilo v palačo, kjer bodo nastanjeni: poslaništvo, generalni konzulat ter stanovanja "Tr: i i Iz Jugoslavije. Sugnalnitnu^ka ICatoL HIrbturta ! Ustanovljena 1. 1898 Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Glavni odborniki. Prod—dni k- RUDOLF PBRDAN. tSS. K. lSSUi Bt.. Cleroland. O Podprodaodnlk. LOUIS BALA NT. Box 10« Pawl Atol. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PIBHLER, k&. letnn. BlacmJnlk: OKO. L BROZICH. Ely. Minn. MtOJnllr nelsplaCanih mrtnln: JOHN MOVEEN. «11 — lttfe Arm. M Dntaitk. Mlnn. a Vrhovni sdravnlk* Dr. JO«. y. ORAinnr. I4I ■ Ohio Street. N. S.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbori ANTON ZBAdxIK. Room U4 BakowaU Blds^ oar. DlnnxoM and Orani Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1S34 W. 19 Street. Cblcaco. m. FRANK BKRABEC. 48X3 Waahlnston Street. Denver. Colo. > Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK, Box 410. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Waah. PRANK EORICH. <21? St. Clair At«.. Clev«lanC O. Združevalni odbor. VALENTIN PTRC, 780 London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAVLINE ER11EXC, 539 — 3rd Street. La Salle, m. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELABC. 638 Market Street. Waukeffan. I1L --Jednotlno nradno ylaallo: "Olae Naroda**. _____ Vae atvarl tikajoče ee uradnih sadev kakor tudi denarne potlt]atve na) ae podiUaJo na (lavnega tajnika. Vee pritožbe naj ae polllja na predsednika porotnega odbora. FroSnje za sprejem novih Članov ln bolnllka eplčevala naj ae pošilja na vrhovnega *dravnika. Jugoslovanska Ketolllka Jednota ae priporoma rsam Jurosloranoni sa obilen pristop. Kdor -eli po»tatl eia.n te organizacijo, na. J Tglarl tajni km bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drulter M pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo s« lahko vstatiovl a a dani mil Članicami. OIiAS NAHODA, 12. FEBR. 1923 Cuffova borba z Dubbwcmi. CuffoTo borbo z Dobbiirom in n nepričakovani izid bo pomnil vsak o 4* dolgo, ki je bit vzgojen v dr. j Svristbaxlovi sloviti šoli. Ta dru- t g» mladenrč. ki so ga običajno i- v mei*ovali Ahah-Dobbin. Ojoj-Dob- z bin in z raznimi drugimi značil- n nirni priimki otroškega zasmeho- 1, Tanja, je bil najmirnejši. in kot r s«* je zdelo, najneumnejši izmed g vseh Svristhaiiovih mladih gent- c Inmaaw. Njegov oče je bil trgo- g vec s specerijo v mestu in govori- Jb lo se je. da je bil Dobbin pripu- p seen v dr. Swisthailo%o akademi- ^ jo na podlag: tega. kar se imenu- fa je " 1 jo ui oljem. Temzina cesta. Lon- f don. ko so ravno izlagali tovor. £ sestoječ iz stvari, ki je ž njimi t firma trgovala. i Mladi !>obbm ni imel več mirt^ ' od tistega e&sa. Zbijali .s-o ž njim strašne in ne- ^ usmiljene šale. — Hej. Dobbin, i — je rekel kak porednež. — do- j bre noviee stoje v časnikih. Sladkor se draži, moj dragee! — Dru- 1 gi spet je pokazal svoto denarja: — Ce stane funt lojevih sveč se- Š dem peneev in pol penija. koliko Šole mora veljati Dobbin — in i sledilo je tuljenje iz skupine teh < mladih porednežev, pod učitelja in vseh. ki sn smatrali, da je pro- j daja blaga na drobno sramotno in nečastno delo, ki zasluži pre- 1 ziranje m za&meh vseh pravib t grntlemancv. f — Tvoj oče je tudi samo trgo- i vte. Os bom, — je rekel Dobbin < na samem ranlemu dečku, ki je i prinesel vihar nadenj. Nato je o- 1 ni odvrnil oholo: — Moj oče je i gnapod in drži mno^o na svojo < eat*. — Mr. William l>obbin pa 1 se je umaknil v oddaljeno stran- ' •sko hišo na igrišču, kjer je prebil prosto polovico dne v na*- . bridke jai žalosti in boli. Kdo izmed nas s« ne spominja podobnih < ur grenke, grenke otroške boli! Klata fraaeoakt pes- mi. Kaj neki on ni znal, kaj sploh ■ on ni vedel napraviti! Pravilo se ■ je. da se ga je bal celo sam doktor. Cuff, nesporno kralj šole, je vladal svojim podložnikom in jib znal-plašiti z mojstrsko superior-j nost jo. Ta je snaiil njegove cev- i Ije, oni je pekel zanj krušne od-; rezke, tretji je pazil zanj na kro-! ® glo pri krokeju in mu jo podajal | ^ cele poletne popoldneve. "FV- , • , « . 1 Pi gar", to je bil Dobbin, je bil oni, jj ki ga je najbolj zaničeval, in na-! ^ pram kateremu se je. dasi ga je vedno zlorabljal in se-inu posme- CJ hoval. le malokdaj ponižal, da bi, prijazno občeval ž njim. Nekega dne sta imela mlada , n gospodiča na samem neki spor. G, Figar. sam v šolski »obi, se je mučil s pLsmom za dom. kar sto- . pi v sobo Cuff in ga prosi, da bi mu Sel nekaj iskat, menda je želel torte. — Ne morem, — je re-' , kel Dohbhi. — skončati moram \3* svoje pismo. — — TI ne more«? — je oclvrnil „ Zl Mr. Cuff in pograbil pismo (v katerem so bile mnoge besede pre : ® »_. . * V črtane, mnoge napačno postav-1 ^ ljene. za katere je bilo potroSe- nega bogre koliko mišljenja, de-1 ^ la in solz. Ubogi deček je namreč pisal svoji materi, ki ga je imela silno rada, čeprav je bila žena trgovca s špecerijo in je prebi- ® vala v dvoriščnem stanovanju na * Temzini cesti). — Ti ne moresšr!^ — je ponovil Mr. Cuff. — Rad bi i ^ • ' f vedel čemu. prosim? Ali ne more« pisati stari fisarski materi]2 jutri*— ' ; — j1 — Ne zmerjaj, — je rekrt Dob- ® bin in se nervozno dvigal iz klopi. — No. dobro, gospod, ali bo6te ^ šli T — je zrastel šolski petelin.! ^ — Daj pismo nazaj! — je sik-, b nil Dobbin. — Noben olikanec ne * čita tujih pisem. — Dobro, ali pojdeš sedaj? — * je rekel Cuff. j I — Ne, nočem! Ne suvaj, sicer i te zdrobim. — je zatulil Dobbin, skočil k svinčenemu tintniku in ^ gledal tako divje, da je Mr. Cuff 11 odnehal, odvihal rokave svoje ® suknje, dal roke zaničljivo v,žep ® in odšel. A nikoli 6e ni več pod- * tikal ob Dobbina ; vendar pa m o- ^ ramo birti pravični in poi-edati. ® da je vedno z zaničevanjem go-varil o njem, toda za njegovim j ® hrbtom. [J Nekaj čas>a po tem dogodku se j je primerilo, da je odšel Jfr. Cuff 1 nekega solnčnega popoldneva v * obližje ubogega Dobbina, ki je le- 1 žal pod drevesom na igrišču in či- ^ tal priljubljeno mu knjigo Tisoč 1 in ena noč, oddaljen od prostora. ^ , kjer so se vadili razni športi, čl- ' sto sam in srečen. Pozabil je za enkrat na ves svet in je bil dalefe 1 odtod z mornarjem Sindbadom v dolini diamantov, ali pa s prt- ' crm Ahmedom in vilo Peribano 1 v oni sijajni votlini, kjer jo najde prine in kamor bi mi vsi radi pogledali — kar ga glasni kriki, ] kot da bi jokal in kričal kak ot- s rok — zbude iz prijetnega san- i jarjenja. Pogleda tja in vidi Cul- i fa. ki obdeluje majhnega dečka. < Bil je to oni fantič, ki je čenčat | o vozu njihove trgovine, toda 3 Dobbin je prezrl to porednost Že ' radi mladosti in drobnosti fanti- | eeve. — Kako si se drznil, gospo- i die, razbiti steklenico, — je za- j vpil Cuff mlademu nepridipravu in vihtel nad njim rumeno kladi- i vo od krokeja. Dečku je bilo naročeno, splari- i ti se čez obzidje igrišča (na iz-11 branem mestu se je z zidu odstranilo razbito steklo in so se napra*' < vile v zidu primerne odprtine za plezanjeteči na četrt milje daleč, izsiliti na kredit četrt litra rumov.ega punča, ne ustrašiti te doktorjevih okoli ležečih vohunov in splezati nazaj na igrišče. Pri vTssojti tega junaštva mu je izpodrinilo, razbila se je stekle* \ niča.punč se je- raz lil, njegove hlačice so se povnazale in pokarat t se je pred svojim- delodajalcem • kot popolnoma kazniv in tresoč • se krivec, čeprav je bil nedolžen. (Konec sledi.) i 11 •»». w . . t t SOJ JSC VU06AJTT8E Wk i. mmmaan ^mn n DftU&DOE DltiTAE Skrivnostni umor. Zagonetno,' toda resnlčnoT VXMNiec.J Walter Had ley je bU. sin mane-;a politika, Jeremije Hadley-a, i je opravljal za en termin slnž-K> carinakega komisarja. Ravno »red zopetno nominacijo pa je lila dvignjena proti njemu ob-ošba in listi so bili polni senza-:ije nadaljnih razkritij, katera, e objavljal Fitzgerald, ki je na-! t opal v zadevi kot izredni držav-1 u pravd«ik. Hadleya so obsodili! r ječo in dan pred umorom je bil tdveden v Sang Sing. Bil je vdo-rec ter je skrbel za to, da je pri-i«i .Walter za čas njegove odsot-kOfiti v zavod. Rasne priče so izpovedale, da e vaklilenil Walter: — Ubil bom Pitzgeralda. D«iek bi moral oditi v zavod :e onega dne, ko je nastopil nje- r ?ov oče kazen, a ni dospel tjakaj. | ITaled tega je bilo skoro jasno, ia je ixvrsil svojo pretnjo in daj ie ubil Fitzgeralda iz osvetoželj-lošti. *' ♦ * t Kapitan Mason je prosil Jim] Slaseva, naj bo navzoč pri zaslišanju Walterja. Deček je bil mo-•an. j>recej velik za svoja leta. rde i ;ih lie, črnih las in črnih oči. — i Brez vsakega obotavljanja je pri- i dial, da je izustil pretnjo proti i Fitzgeraldu, ker ve, da je bil nje-1 ?ov oče po nedolžnem obsojen in :la je Fitzgerald sam sfabriciral iokazilni materijal proti očeta, j ia zadosti svojim političnim am- j t>icijam. Rekel je. da je preživel prejšnjo noč pri nekem prijatelju izven mesta, v šotoru na vrtu. Bil je na poti v zavod, ko so ga, prijeli. * e * Telefonski pogovor je pokazal.' Ja je- bil Walter res pri imenova-oem prijatelju preko noči, a ob- . vtojala je možnost, da se je ponoči neopaženo izmuznil ter se od- , peljal v New York, da ubije — Fitzgeralda. Nato se je zopet neopazen vrnil k prijatelju . Najbolj pa ga je obteževalo dej Btvo, da je nsfila policija med nje-govimi stvarmi tod i takozvan — "Indian. Club", gorjačo, dolgo Štirinajst palcev in ki je imela na csmo koncu kitwa, pritrjen z žico. Ta gorjača je bila lahko celo v rokah dečka nevarne merilno orožje m kapitan Mason je bil koafao prepričan, da je našel mo-rilno orožje. Tedaj pa se je oglašil Jim Bla-ney, ki je dotlej mdroo poslušal. —»Lahko se enkrat pogledate, in videli boste, da se rana ne vje- ma s kamnom. * * * Izjava Jima se je izkazala kot pravilna. Kamen in rana se nista slagala: Walter pa je priznal« da imA njegov prijatelj, pri katerem je prejiočil, slieno gorjačo, in objstojala je možnost, da je vrgel deček merilno orodje v reko. K tema pa je prišlo, da ni zatajil Walter pretnje, da bo ubil Fitzgeralda. Kljub temu pa je odločno zanikal umor. Odvedli s ga v preiskovalni zapor. Jim Biaaev je zmajal z glavo, ko so dečka odvedli. — Meni se adi, da bi ga morali izpustiti; kapitan, — je rekel. — Osti tega storil. ■ Jim Bla&ey je segel po klobuku. — Kapitan, — je rekel, — če bon mogel najti moža, katerega iščem, vam bom tekom pol ure dokazal, da je dečko nedolžeu Podvizati se moram, kajti čin več časa bo poteklo, tem manj je verjetno, da bi se dotični spomnil stvari, katero bi rad izvedel i od njega. Drajaet minut poaaeje je stopi! Jim zopet pred policijskega uradnika. —,Zopet inim prav, — je rfr kel? — Whiter Had ley ni umoril Eitz«eralda. Kapitan se jo preseaeeen ozrl v«]^, s - — Veriga dokazov' izgleda po pnlni ter as dopiiiži drugih sklepov, — je dejal. — Ne pripisujte dečku preveč, v — je odvrnil Jjm. — Ali res mi- n slite, da bi mogel štirinajstleten o dečko tako fino iztuhtati stvari e Kako je vedel, da dela Fitzgerald v tako pozno v noč t Zakaj naj bi z si izbral ravno trenutek, ko je d prrvozit mimo avtomobil? Ali ne u mislite, da bi dečfto zbežal po de- I j an ju, če hi v svoji slepi strasti 2 res ubil sovražnika? V takem slu- 1 čaju pa bi ga morala videti Mrs. 1 Kelly. Kapitan se je zaaiqljivo smeh- c »jal. ; ] —'No, Jim, — je rekel, — kdo < pa . je potem vaa mali levičarska s mož? 1 j — Ta sploh ne živi, — je rekel 13 Jim mirno. |j — In kdo je poltem ubil Fits- j < geralda! )] — NihiSe. i ** * ;l Kapitan Mason se je naglas za-: 1 smejal. » — Vidim, — je rekel, — Fitz 1 gerald si je sam razbil črepinjo. : — Ne, — je rekel Jim, —tudi ! to ni res. Do svoje teorije sem : prišel kmalu poten, ko sem ugo- : t ovil, da rana ni krvavela. Sedaj : pa sem dobil potrebno potrdilo. Vse je bilo odvisno od tega, če bom mogel najti moža, katerega sem iskal, ne da bi vedel, kdo da je in če se bo Se mogel spomniti ] stvari, 'katero sem hotel izvedeti. Bazmižljajte o poteku naslednjih dogodkov: ' — Mrs. Kelly je izpovedala, da ; je eula Fitzgeralda pasti, da jej videla avtomobil, ki se ni ustavil ' in da ni bilo *>b onem. času žive i duše na cesti. Spomnite se čudne oblike rane ter -dejstva, da .ni krvavelo ter-da je ostala kri v rani. Po udarcu z gorjačo bi se to gotovo ne zgodilo. Moje prvo domnevanje, da je moral izvršiti dejanje majh'^o levičar, nas je le do vedlo v znate. — Poiskal sem moža. od katerega sem hotel dobiti potrdilo svoje domneve, v nekem hlevu v bližini šeste Avenue. Poiskal sem voznika nekega voza z ledom ter se informiral, Če se je vrnil kak voz parno zvečer v hlev. Pokazali so' mi voznika tega voza, iri — vprašal sem ga, če je imel še kaj ledu na vozu, ko se je vrnil. Re- : kel je, da ga je imel še nekako' i dvajset funtov ter potrdil vpra-štoje, če je imel vrata na Zadnjem koncu veza spuščena navzdol. 1' -— In sedaj vam hočem povedati, kako se je pripetila cela stvar. Večji kos "ledu je padel z voza, kolo brzo vozečega avtomobila je I zadelo ia led ter ga vrglo v zrak. I Ravno v istem trenutku je prišel I j mimo Fitzgerald, Če bi šel za j -drobcc sekunde pozneje mimo o- i ! nega mesta, bi bil še sedaj živ. — j j &R1 pa, je zadel njegovo sence, j ostrina se je zapičila v glavo ter j ise-odlMaila* in zlomljeni kos jej ! ostal v rani ter se v njej stopil, i i Kri je zmrznil«, vsled česar ni | mogla odteči. Večji kos je padel i I poleg trupla ter se sta jal v lužo, ] ' katero so našli poleg njega. * * * Walter Had lev bil takoj iz- j j puščen iz zapora. Tudi mu ni bi-■ lo treba ostati v zavodu, kajti i med zapuščenimi papirji Fitzge-' raid a so našli dokaze, da so- bile j obtožbe proti starejšemu Had-leyu v resnici skovane. Kmalu nato je bil izpuščen ter zopet e sinom združen. Pbveet Jim Blaneva je bila pri-| obema ▼ listo Star ter predetav-\ lja enega njegovih najboljših j spisov. ■ j Tatvina yri Kranja; tat prijet. 1 Na novega leta dan je bil tvrdki 1 Zabret v BritoFn pri Kranju ukraden iz hjenega avtomobila mag-! net. vrede« 20;000 kron. Že 4. ja-. nuarja je ljubljanska policija izsledila tatu v oseki brezposelnega! ' feferja Ivana Jakieta, kt je ^ i rtrtjŠsm 1 ohnta1 vnetje pljuč in sapnikov. Epidemični valovi influence v letih 1918 do 1923 so služili v poglobitev » zdravniškega' znanja glede te bolezni, zla-sti kar se ti- j I če bolezenskih klic, ki povzroča- j ;jo prvotno bolezen. Besedo "pr-! jvotno" rabimo tu v zmislu, da ! razločimo med influenco v pra-! vem zmislu besede in takimi komplikacijami. kot je bronhitis in , pljučnica, ki dostikrat sledita za influenco in jo napravljata tako j nevarno. Pljučnica in bronhitis ni povzročena po bacilu, ki povzroča influenco, marveč po drugih, bolj običajnih klicah, ki se cesto- j krat že nahajajo v nosu in grlu in katerih napad postane nevaren le vsled tega, ker le influen- j ca jim napravila pot. Med prejšnjo epidemijo in- j fluence, ki je razsajala v letih j 1889 do 1892, in sedanjo v letih j 3918 do 1923 so metode znanstvenega raziskovanja ogromno napredovale. Tako se je zgodilo, da po dolgoletnih študijah v Rockefeller je vem zavodu se je posrečilo odkriti neznansko drobno kli-| co, poprej neznano, kri se vedno i nahaja v nosu in grlu bolnikov tekom prvih 36' ur influence. Ta ' klica se ni nikdar našla v zdravih osebah in v onih, ki imajo drjigo bolezen; ko pa so jo inje-f cTrali v sapnik zdravih zajcev, so ' vedno sledile iste posledice, ka-1 j kršne se pojavljajo, pri ljudeh v 1 j raznih stopnjah influence. Tt posledice so dvojnega sploš- „ j nega> značaja: Prvič, v kolikor s* ' j tiče krvi, klice spremenijo vza-| jemno razmerje rdečih in belih ' j krvnih telese s tem. da uničijo ; i eno vrsto teh telesc. Ta upliv bo- 1 ! lezni na krvne celice je le zača-jsen in sam n% sebi nima nikake ' 1 resne važnosti. Drugi učinek klic, povzročnjo-| > čih influenco, je mnogo bolj pomemben in obstoja v malih po-I škodbab pljuč, vidljivih pod j drobnogledom. Te poškodbe niso | i same na sebi resne, postanejo pa. ^ resne vsled tega, ker oslabijo l pljučne tkanine na.ta^ način, da } postanejo dovzetne za napad drugih hakterijev, nahajajočih se v nosii in grlu. Te-le klice so navadno brez moči, da bi povzroČi-t le bolezen, ali po takih poškodbah pljue vsled influence jim je dana sedaj prilika« da so v stanu povzročiti bronhitis in pljučnico. Novi bakterij aH bacil' influence je bil dosedaj najden le v slu-. Čajih epideraične influence 1 in 1 tedaj-le v prvih urah bolezni. Bacil je tako droben, da lahko prodre skozi1 pore lohčenine "in gs treba pod mikroskopom povečati J tisočkrat, predno postane natanČ- 0 no vidljiv. Dali so mu ime "Bae- 1 ferinm pneumoaintes", kar — E) pre ved no po domače — bi zna-u čilo. da ta klica poškoduje tka- line pljuč* na tak način, da osla- t i>i njihovo navadno odporno silo r proti napadom običajnih bakte- j ^ rije v nosu in grla. Ako je človek; . edrav, pljučne celice zlahka uni- j cujejo te običajne bakterije, ali, j ko človek zboli na influenci, ki ■ poškoduje tkanine pljuč, one ni- , majo več zadostne odporne sile, da bi uničile sovražnika, ki tedaj zasede pljuča in se tam razmno- 1 ži tako povzroči ona resna vnet- . ja. ki gredo pod imenom bronhitis in pljučnice (pfleumonia). V zvezi s poročilom o tem važnem odkritju, katero po mnenju zdravnikov mora sčasoma dovesti do primernih metod za ozdrav- j ljenje in preprečitev influence. | zdravstveni department države j New York opozarja na sedanje j veliko število bolezni po vseh j Združenih državah, ki kažejo' vse znake influence ali "grippe?\j Da se ljudje izognejo tem nalezljivim prehladom, priporoča se: Držite se čim dalje mogoče, proč od ljudi, ki kašljajo ali ki-1 hajo brez obzira na druge ljudi. Ne občujte brez potrebe z ljudmi, ki morda imajo influenco. Ne jejte in pijte iz posod, ki so jih drugi rabili, ako niso .bile potem splahnjene v vreli vodi. Same sebe ohršnite v čvrstem stanju s tem, da se mudite in spite v sobah, ki so prijetno zakurjene, ali tudi dobro prezračene. Ako zbolite, pokličite zdravnika. Legnite takoj v posteljo v gorki in dobro prezračeni sobi. Ako ne morete dobiti takoj zdrav-i nika. vzemite kako odvajalno ; sredstvo (žlico ricinovega olja za odrasle) in zavživajte le lahke, tekoče jedi. Slučaji, kjer ne nastanejo komplikacije, se ozdra-: vijo v par dneh. Ako se hočete i zavarovati pred komplikacijami, i ostanite v postelji najmanj tri dni poteim, ko se počutite dobro. In ne kašljajte in ne kihajte drugim v lice in pazite, da drugi ne ka-I šljajo in kihajo vam v lice. -1 ■ ' Praktične poroko. Statistike pripovedujejo, da se zakonske zveze ne pomnožujejo sorazmerno z množitvijo prebivalstva v mestih. Na tisoče mladih ljudi ne more iti v zakon vsled i pomanjkanja'sredstev. Stanarina; je visoka, pohištvo drago, plače j pa majhne. To nam je prinesla ci-1 vilizacija. Južnoameriški Indijanci ne vedo nič o civilizaciji, pa tudi o — draginji n majhnih plačah nimajo pojma. Kapitalistov nimajo med sabo; vsi žive nekako iz dneva v dan. Mladina je tudi med njimi.revna, kajti kar imajo Indijanci tam premoženja, je v rokah oženjenih ljudi. Če hočeš med nekaterimi rodovi južnoameriških Indijancev kaj šteti, se moraš oženiti Kadar se fant in dekle sporazumeta za zakon, sporočita svoj zaključek roditeljem in sorodnikom. To je za začetek edina njuna skrb. Sorodniki in starši zaročeneev pa imajo na skrbi preskrbeti novozaročen-cema kočo in hrano vsaj za prve tedne. Moški naneso skupaj gradbenega materijala in zgrade kočo, ženske pa-jima nanosi jo jedil. Potem,je poroka in rom-pom-pom, kakor se spodobi po stari •indijanski navadi. Novoporočen-ca. imata kočieo in hrano, potem pa že kako skrbita naprej. Vse-Stakor bolj idealno kakor pri nas. Doctor Moy tf božjastna im- [ QI^^H VMdM*rtJa.a«eiM latrna. MUn* tn ' 'YMfi Ptfstn« bolezni; fco. S hrbtu: beto- ) eina v pral h, uiwta 3 Wki^m rok** n°ae «u Hrbet) OtfkUfM« f(V« IV II a^witlMiHi Mm bo. taznl. irMleo, •grčo, oslabaloat. molk« ali ftanaka bolttnl Mi HdNjfcrij »n mwiila-v Mlkrt). •am ia$u po- najnltj« eani. Urada ure:-ob KhviiMhi od t. do-1 pftiju so .a svaCac. Ob aadoljab te praznikih: od I. do-poldna do L popoldne. DOOTOE JDt fUEY KOY MS OftANV aVRCET nrrnuitoH. pa. Velika Uiznikna Pratika (s Irrai nlatiči.) Cena s poštnino 20o 25 pratik $3.76 BO pratik_____ 6.50 100 pratik ...... 12.00 Stoveme PoMishing Co. 82 Corttarit Street Niv Yori V ZMba mm tudi pri ladopnlkll tr Olae Naroda. Kaj vam koristi vaši dnevno delo, ako vaf dnevno ne prinese neko liko bližje onemu času ko boste lahko užival udobnost neodvisnostih ® Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni pa dolgih letil težkega dela. Vaši prihranki so na jsignrne je naloženi pri nas, ter. se oh restnjejo po 4°; ~ o * Frank Saks* State Bank 82 Cortlaitft Stmt NfYortCtti Žrtev tihotapca. Iz JU»štaJija poročajo: Fran IV-kcc iz Mrtwc pri lioštanju. ki j.-preil nekaj dnevi umrl, ni l»ii žrtev lastne nepre^dimsti, atn^iak I je bil zavratno napaden. Na Sil-i vestrovo ga. je srečal blrzu njegovega doma 1. Sko vse k iz Vrhova, ki j« varižil po okolici s saharinom Ln iz nvznane^a vzroka i/ največje bližine ustrelil v trebuh. l*cšee je l>il težko raujen iii jt^ podlegel ranam v ljubljanski bolnici. Pokopali .so ga 5. jau. v lio-staaiju. Storilca so že aretirali. Smrt na škrlatici. j V Studencih so pokopali hč»-r-I ko nekega 'železničarja, ki je umrla na angini m škrlatici. Nizozemski gledališki strokov-jak I. Grein, ki živi že dolga Je-a v Liondonu in ki ima velik upliv ta razvoj angleških gledališč, je • Londonu splošno znan po lepih mekdotah o {»okojnem velikem kralju Edvardu Vil. Tako je pri-»ovedcval pred kratkim o sleilc-■em zanimivem prigodku, ki ima rh tega to prednost, da se je ilc-lanski prigodil: Kralj Edvard VII. je bil vsako eto po nekaj tedno v svetovn««-Tianeni francoskem letovišču v Biarrizu. Ob takih prilikah je [>onovno posetil dva svojih naj-t>bljših francoskih prijateljev: pesnika ''Cyrano". Edmonda li"-?tanda, ki je iinel svojo pristavo v Cambru v Pirenejih in znanega karikaturista JSema. Sem je im»i navado, da je po vsakem obisku kralja napravil. gotovo karikaturo, ki pa je bila namenjena samo za vladarja in ni bila nikdar objavljena. Kako začuden je bil torej Sem, ko je lepega dne, takoj po obisku kralja, prejel od Edvarda v darilo neko sliko z lastnoročnim podpisom: "Prosim, opazujte n«>>.; Vaš vdani Edvard". Prestrašen radi tega nenavadnega povračila pošiljatve. je umetnik natančno ogledoval risbo in je smehljaje razkril, kaj bi >e moralo 11a njej opustiti: Edvard Vil., ki je sam jako rad risal, je napravil na nu-su karikature malo izpremembo, da se prikupi umetniku. Seveda umetnik zato ni bil čisto nič užaljen, ampak je spravil reprodukcije takoj v promet. Pridobil si je s tem veliko popularnost in kar je glavno, opomogel si je tudi gmotno. Poti sliko se je namreč nahajal napis: "Edvard VIL, slikal Sem, izboljšal in j»opra\ il kralj sam!'' GLAS NAKODA. 12- FEBR. 1923 SKARAMUŠ - „ k e Spisal Baful StbMiiii. j || - n 11 i Za "Olai Naroda" poalortna O. t. f Jugoslavia irredenta. Podjeten roški begunec. Ruski igrralec-begunec Verešča-jrin se je za časa svojega biva.. v Sarajevu seznanil z osemnajst- ^ Wlbft® čnpiBJO« > oaidjrt u bcuuuu £ naj^i- flllfuil J* ■ Ob vznožju stopnic na Vrdeli UO letno lleerko ruskega polkovnika Oanoplc. Cherbourg fa Bremen. Kretanje parnikov - Shipping News •m (Nadaljevanje.) \ f Ji Odjahala je in čul je vedno boj i»ojemajoee udaree kopitov v daljavi. Nato pa je odšel na glavno cesto ter pričel razmišljati, kam naj krone. Konečno pa se je ustavil, kajti prišlo mu je nena doma na mi?»el, da je skoro brez denarja. V Bretonski sami ni poznal nobeuega zanoljivega skrivališča in dokler je ostal v Breton ski. je bil vedno v neposredni nevarnosti. Da pa zapusti provinco in sicer tako liitro kot mu je velevala pamet- bi potreboval konj. Kako si nabaviti konje, ko je imel v svojem žepu le en zlalnik ter nekaj srebrnega drobiža? Kazventejra pa je treba vzeti vpoštev še dejstvo, da jc bil skrajno izmučen. Le malo hpanja jc ujel od torku ponoči. Večino rtstalega časa je preživel v sedlu in človek, ki ni vajen ustrajnega jahanja, se čuti vrlo izmučenim. Vsled tega jc sklenil, da bo jahal le do C ha u vague. Tam je hotel večerjati in spati. Kaj na naslednji dan .— < e bi bil razmišljal o tem že preje, bi mu lahko priskočila A lina na pomoč s par luidorji. Njegov prvi nagon je bil vsled tega slediti ji v grad. Pamet pa je preprečila to nakano. Predno bi mogel priti do nje. bi ga zapazili služabniki in vest o njegovi navzočnosti bi se hitro razširila. Ničesar drugega mu vsied tega ni preostalo kot odjakati v Chauvagne, najti tam prenočišče ter spati do naslednje jutranje zore. Vsled tega je obrnil svojega konja v smer, iz katere je prišel. Spotoma pa se je zopet ustavil. Chauvagne je ležal na poti, ki je vodila v Rennes. Ce gre tja. se bo izpostavljal nadaljnim nevarnostim. Vsled tega je sklenil napotiti se proti jugu. Ob vznožju travnikov na tej strani vasi je bil brod. ki ga bo brez dvoma prepeljal preko reke. Na ta način bi se izognil vasi ter prišel na varno. Pot, ki je vodila z glavne ceste, probližno četrt milje od Ga-vrillaca. je dovedla potnika do brodisea. Do tega mesta jc dospel Andrc-Louis nekako dvajset minut pozneje. Izognil se je hiši bro-dal ja, kojega okna so bila razsvetljena ter se splazil v temi do čolna v namenu, da pre vola sam zase reko. Videl pa je, da je čoln privezan z verigami. Obstal je ter se zlokobno zasmejal. Brez dvoma bi moral biti boljše poučen. Čoln. z brodoin vred. je bil last M. de la Tour d'Azyrja in nikdo ga ni mogel odkleniti ali odpeti, ne da bi plačal zalit evane pristojbine. Ker ni bilo nobenega drugega izhoda, je odšel proti koči bro-darja trr potrkal na vrata. Odprla so se in Andre-Louis je zrl v lice prevoznika. — Hitro preko reke, — je rekel na kratko. Prevoznik, surov človek, se je vrnil v sobo. da prime za svetilko ter «.e pokori povelju Andreja. Ko je stopil na majhno verando. je sjK>znal tujca, "ki ga je poklical tako pozno. — Moj Bog, — je vzkliknil. , — Meni se zdi, da spoznate, da se mi mudi. — je rekel Andre-Louis ter zrl pri tem trdno v oči brodarja. — Gotovo se vam mudi. ko vas vendar čakajo vislice v Rennes, — jc /»godrnjal brodar. — Ker ste bili že tako bedast, da ste se vrnili v Gavrillac. je boljše, da izginete čimpreje mogoče. Nikomur « nočem povedati, da sem vas videl. — Hvala vam. Fresnel. Vaš nasvet soglaša z mojimi nameni. Itaditega tudi potrebujem vaš čoln. . — Te ga ne mislim, — je odvrnil brodar. — Moj namen je rešiti svojo lastno kožo. — Pozabite, da ste videli moje liee. — To bom storil, gospod, a to je tudi vse. Ne morem vas prevesti preko reke. — Dajte mi ključ do čolna in sam se boni prepeljal. — To je ista stvar. Tega ne morem storiti. Držal bom jezik za zobmi, a no«V m vam pomagati ter si tudi ne upam. Andre-Louis se je ozrl za trenutek v mrki obraz brodarja ter razumel. Ta človek, ki je živc4 v osenč.iu de la Tour d'Azyrja, tri ni drznil imeti svojo lastno voljo, ki bi nasprotovala volji njegovega vsemogočnega gospodarja. — Frrsnel, — je rekel mirno, — poslušajte rac. Ce mi prete vislice, kot pravite, je to posledica dejstva, da sem protestiral proti umoru Mabeva. Ce ne bi bil Mabey umorjen, bi mi ne bilo treba dvigniti svojega gl^su kot sem ga dvignil. Mislim, da jc bil Mabey vaš prijatelj. Ali mi hočete radi njega nuditi malo pomoči, da rešim svoj tilnik? Brodar je obrnil svojo glavo vstran. — Poskusil bi. če bi si drznil, a si ne drznem. — je rekel konečno ter »e obenem razjezil. — Ali nc razumete, da si tega ne drznem storiti! Ali naj ubog človek riskira svoje življenje za vas? Kakšno uslugo ste mi kedaj napravili, da zahtevate sedaj od mene tako uslugo * Opozarjam vas. da ne boste šli z mojim čolnom preko reke in da bom molčal o celem dogodku. Idite!- Obrnil se je. da stopi zopet v svojo kočo in Andxe-Louisa se je pričel lotevati obup. V naslednjem trenutku pa je izginil. Tega človeka mora prisiliti in imel je potrebna sredstva. Spomnil se jc na pištolo, katero mu je potisnil v roko Le Chapelier v trenutku, ko .ie odhajal iz Renmsa. To je bil dar, katerega je takrat skoro zaničeval. Res je. d* pištola ni bila nabasana in da ni imel nobene municije, a kako je mogel vedeti Fresnel za to? liitro se je odločil. '/* desnico je potegnil pištolo iz žepa, z le vieo pa je prijel brodarja za rame ter ga obrnil. Kaj hočete zopet? — ga je vprašal Fresnel jezno. — Ali vain nisem že povedal, da . . . Pernehal je. Odprtina pištole je bila komaj en čevelj od njegovih oči. — Jsz hočem ključ od čolna. To je vse, Fresnel. Laliko mi ga daste takoj ali pa bom vzel sam. potem kot vam pošljem krogljo glavo. Žal Hi bilo ubiti vas. a ne bi se obotavljal. To je \*aše življenje proti mojemu. Fresnel. Ne bo se vam zdelo čudno, da boste uinrli vi, -če že mora eden naju umreti. Fresnel je posejjel z roko v žep ter j>otegnil iz njega ključ. Po nudit ga je Aiidre-Loui*u s tresočo m* roko, a ta roka »e je bolj tre als od jeze kot pa od strahu. — I dam se nasilju. — je rekel ter kazal pri tem svoje zobe kot renčeč pes. — Ne minlite pa. da vam bo to dosti koristilo. A odre-bout* je vzel kljne. a držal pištolo ie vedm> priprav ljeao. Zatiranje slovenskega jezika. Raba .slovenskega jezika v Julijski Krajini se sistematično orne- našli slabo oblečenega moža, ki je Olhovkova. Ano. Že po kratkem ^JS^TSLm. ch,ru>Urf; Ilaiinuv.r. juje in zatira. Tržaški prefekt je imel vso glavo krvavo. V prvem znanju je povabil deklico, da gre -*rena.en «xlad odlok, ki odreja, da morajo t hipu se j« mislilo, da mož trdno 7 njim y Zaffreb. kjer se bosta po- jJa: „ . „ w ... ,. , ., ... , . __.... <* » J i. Mount Cariou. Cntrbojrc m Hamburg. biti v neitaljanakiii občinah v« .^1; ko so pa preiskali, so ugo- ro-ila Deklica mu je sledila ali I Roci»»n»t>eau. Havr«. javni napisi in pečati ali italjan- tovili, da je mrtev. Pozneje je bil -ez tri dni ju je vereščagin 17- fsoruarja: Pres. Arthur. Cherbours In Bremen; Giulto Cena re. tienoa; Xlew Amsterdam. Boulogne in Rotterdam; Samand, Cber- javm napisi in pecan an naijan- lovni, ua je mitev. i ozneje je on ^ -ez tri dni je Ve^^gu ski, ali ipa dvojezični: v 'zadnjem pokUcanna Ike mesta tudi zdrav- M tU DeUletoVa sestra Mari ■slučaju pa mora biti naljanac.na u* reutae postaje Ta je potrdil, odpotovala v Za„reb in pri na prvem mestu. Naredba se rno- da je m«z mrtev. I mrl je, ker si ... * . peljala sestro nazaj v Sarajevo. ra izvršiti glede napisov v dveh je probil črepinjo. liri mrliču so ' . mesecih. *lede pečatov ^ovem ajrr j -Edinost" p«e: V Sv. Križu P®^nicali ter si pri tem pre- j " pri Trstu so nabirali z bloki pri-j e repni jo. spevke za naše "'fioLsko društvo' !boors 10. februarja: ! Herencaris. Cberbourg. j SI. fsbrusrjs: Kazpcčali tri bloke. Poslali so v Trst po druge. Ko je prišel na ^rcetokrisko postajo, so ga tam čakali orožniki, ki so zahtevali, naj jim .bloke. Obenem so zahte- vali tudi žc nabrani denar. Niso dobili nc enega, ne drugega, pač pa so veleli, da se ne sme več nabirati za Šolsko društvo. Vprašamo: od kye imajo orožniki pravi-vo za tako postopanje ? Ne bo drugače, nego da. zanje ni mero-dajeii odlok oblastva. glasom katerega jc zakoniti obstanek Šolskega društva, kar vključuje tudi dovoljenje za nabiranje prispevkov za kulturne »vrhe. ki jih zasleduje društvo, marveč nesramno hujskanje v "Eri Xuovi'\ Stvar j« sicer neverjetna, ali povsem resnična, ker je dokaz o čudnih razmerah, ki vladajo pri nas. Onečaščene prasnile« j rigradu. Carigrajska žena je predložila tudi dokument, izdan od O najdenčku; njegova mati pad- eparhijskega sodišča v Petrogra-la v roke pravici. i du. ki se glasi na ime Aleksander Nedavno smo poročali, kako sta!^ukov. Vereščagin ima tudi so-lUtola dva stražnika v Trstu v ul. j vjetski potni list na to ime. Na Raffincria št. 11 v vezi dobro raz- j podlagi vsega tega jc dekletov oče vitejja otroka, starega tri mesece.' prijavi zadevo policiji, ta je pa Sedaj je policija aretirala naj-1 tožila Verešcagena ali Sukova denčkovo mater. Imennjc se Ma- i državnemu pravdništvu zaradi rija Cernovac, stara 23 let, stanu- \ bigamije, zaradi falzificiranja juča v Vižinadi v Istri. Ženska jc javnih listin in zaradi zapeljanja *prva trdila, da jc nedolžna, konč- j pod obljubo zakona. Podjetni be-no pa jc priznala, kar jc storila, j gun€C jc bil SVoječasno režiser ' v Sarajevu in Skoplju, sedaj pa Nesreča pri delu. j gostuje bajc v SpUtu. V tržaško mestno bolnišnico so i pripeljali delavca Ivana Sarasina, dar dalmatinskemu na- Mtarega 23 let, stanujočega pri Sv. mestnika. Mariji Magdaleni št. 905. Poško- ni .i - , , , , . . . Kralj Aleksander je dalmatm-doval se je v cwtilmci olja. ! , . ... _. J ^kemu pokrajinskemu namestniku „ _ ^ ^ i dr. S. Metličiču poklonil zlato uro Nove žrtve na Goriškem. , .. . Tl 7. briljanti m monogramom. Po-Te dni sta delaa dva poljska de- j ^^ kraljev kurir je prinesel in la^a v Majnici na neki njivi ter i^^ii uvo namestniku, at a pri 'kopanju zadela po nesreči j ,T ... , , . 1 Francs. Havre; Saaonia. Cherbourg Is L-l: > ereacagin je dvakrat poro- |HmmburE: orduna. Cherbourg in llam-een, enkrat v Novem Sadu. kjerj^a; Prea Monro«. Cherbourg ima tudi otroka, in enkrat v Ca- Chsrbour« m Hamburg h« ■a. ClMitouri in Hamburg; Kousilloa Ham. Si. fsbrusrjs: VolMidam, Boulofn« In Rotterdam; taplaw!, Cherbourg Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen. 10. marA: Majestic. Cherbounc: Ctorge Wasliinr- tun. Cherbourg in Brrmen; Tyrrhene Cherbourg iii Hamburt- 14. marca: Orbita. Cherbourg in Hamburc. Kranr«. Havre: F»e». OarfielJ. ClierbouiE. Yorck. Krtmen. 15. marca: Mount Clay. Hamburg: Manchuria. Cherbourg; in llatiibutK. 17. marca: FVas. Wilson. Trst: Pr-Itoosevelt. Chorliouri; in Bremen. Noordam. Hou-Iokii«» in I ".otter Jam: Finland. CIierlouri;. - 21. marca: America. Genoa: «."ano|ii<\ Cherbourg in Antverp: Hannover. Bremen. 22. marca: Zeeiand. Cnerbouri; in Antverp; Tbur-higiu. liumlurc. 24. marca: New Amsterdam. Bouh-ei.e in i:ott«-r-dam: Albania. »'lierlM.urj:. Pies. Arthur. Cherburs in Antterp. 28. marca: Paris. Havre; IlMinnvi-r. Bremen. Sam-land. Hamburg. 1'res Monro«. Cliert-ourc. 29. marca: Roustllon. Havre: Mongolia. <*herb«.uiK in Hamburg. Monut Carroll, liainbunr. 31. marca: Majestic Chertx.tir«: Volendam. Bou-l<>Rne in Rotterdmm: i»rca. Cnerbourc in Hambure: Kelins««. Ch«rbnurg in H»ni- burg; Saxonia. CherUiurg in Hamburg; Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen. so imeli letos na Proseku. '' Edi- na neeksplodirano granato, ki se i n-ost" je prejela poročilo o sramot-; je pri tej priči razpočila in ranila ! nih dogodkih, ki »o se odigravali oba delavca, preeej hudo. Tisti hip v tej vasi povodom praznikov. Bi- je prišel po cesti a-vtomobU. ki je lo je na dopustu več naših voja- i naložil oba moža. ki nista dala kov, ki so se vsi povsem dostojno znaka življenja od sebe, na voz in ohnačali. Vsi — razen enega! Ta ju je odpeljal v goriško boinišni-sploh ni hotel več govoriti sloven- eo. Kncga od njiju najbrže ne bo ski, je nadlegoval ljudi na naj- mogoče ozdraviti, tako hudo ga je drzne.j še naeine, jih podil zvečer ranila, granata, drugi pa je izgu-spat in je z drugimi takimi bratci bil desno oko in je tudi drugače inazal ponoči tudi napise. Gostil- zelo poškodovan, vendar je upa-ničarji so dobili anonimna grozil- nje. da zagotovo ozdravi. /Škoda, na fptsma. da morajo prirediti sa- da se ne omenja njunih imen.) moitaljanske napise. Sploh se jej t i ma iia Vndedi st. 247. Pri tem si je i pes-ti v upra^-ičenem. ali obnemo- zloillila nogo l>repeljali so jo glom ogorčemju, ker je imel vedno v tržaško mestno bolnišnico, ob stkani ali kakega fašista ali o- rožnika. Ugotavljamo se, da jc o- ( z bombo v žepu. rožnik, do kalerega so se obmili — . . ... . . , V Trstu so aretirali fašista Ar- pregemnik. ancmmnegapisrua. od-. manda Mainardija, stare„a lpt_ Harmonike Ahs želita Imeti r«s dobre In trssino ilevritks, nemiko ali kromatičrvo harmonik«. obrnit* •« na mane tvrdko za pojasnilo ali pa prldlt« osebno. LUBASOVE larmon.ke vseh vrst imam tudi v za -irijri in sem sedaj ediiu zastopnik teh PiSit« po cenlk- Se vam uljudno priporočam. Anton Mervar 6921 St. Clair Avenue Cleveland. O. MiS« Coots Rosso. Genoa: Pres. Vaa Bursa Cherbourg; Seidlltz. Bremen. 1. marca: Mount Clinton. Hamburg; Minnrkah- da. Cherbourg in Hamburg. 3. marca: I*res. Harding. Bremen in Cherbourg: Kyndam. Boulogne in Rotterdam; Krooii-land. Cherbourg in Antverp. . 5. marca: I*ittsburch, Cherbourg in Bremen. r. marca > Prej*. Polk. Cherbourg: Taorinina. <>eno; Paris. Havre; Antonia, Cherbourg 8. marca: Chicago. Havre: Baern. Hamburg. ANCHOR V JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Vsak torek «M«je edea —r*ifc velik.««« AQUITANIA..................48,«47 ton MAURETAN1A..............30.704 ton 82.028 ton Kaskoin« kabine trctiegs rasreda z 2. 4. • posteljami.. Krasn« obednice. kadilnic« In potivaliUa. Pokrit promenadnl krov. tsborna hrana. Domače udobnosti. Noben* skrbi. Vobenih posebnih stroškov za to. 'Uede drugili navodil vp usajte r.ajbližje--a ngenta v mestu ali okolici. :UNARD-ANCHOR LINE a 25 Broadway New York brez stalnega bivališča. I Vi njem j»cFvoril, da »e mora zgoditi tako. kakor je rečeno v pismu. Od pri- ... ~ , , f. . so namreč našli v žepu bombo, stojne obaLsti in tudi od vostva ta- šlstovske organizacije pričakuje- • _ . _ .. b j - , Tatovi v stanovanju, mo upravičeno, da napravi koncc i J takim dogodkom, ki so v kričečem i v Trstu 80 Pri bcIcni ducvu ob' navzkrižju z zagotovili mmistr- »kali ta*ox-i stanovanje MUe Mar- skega predsednika »lussolinija in kotc v Mura 4 111 od* ki bi morali biti izključeni v dr-:zlatnine v Vrednosti 1500 Ur. žarvi, -kjer vladajo rodne in pravne razmere. Vedenje onega vojaka je Ponesrečena namera, bilo tem ogabnejše, ker je inteli-, Na tckalisču Verdi v Gorici se geuten člo\-ek, z nekoliko razre- nahaja gostilna '' della Piazza", doa- srednjcMolske izobrazbe, med-j katero so 'hoteli obiskati tatovi, a so jim namera ni posrečila, ker jih jo slišala gospodinja Poklicala je stražnike in res se je posrečilo' da so vjeli dva tatova; prvi je 23-letni Jožef Smerdel z Reke, d migi j pa Jožef Iveban iz Postojne; oba so shranili v goriške zapore. Tretja, Anton Lovrenčič. je bil areti- tem ko so se drugi, priprosti vojaki iz kmetskih hiš tako lepo in dostojno obnašali. Žalostno za hišo, ki je tako vzgojila sina! Pozdravi vojakov. *>rone pozdrave pošiljajo vsem rojakom slovenski fantje pri sani-, „ , . , _ . . _ tetnem oddelku v Firencah: Fran!'rajl dru»l ^^ Tr' Vrčon, Dobravlje; Evgcnij Sre-,sta: lia VCStl ima stare bat. Divača; Jože Rjaveč, Divača; POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO. Iz dolgoletne iskušnje vemo da potuje zadovoljno samo oni. ki uiina uikakiU sitnosti s i«»t»iimi listi in prtljago in ako iK>tuje z dobrim parnikom. Vse to preskrbimo za vsakega potnika. Posebno vedno priporočamo najboljše partlike, ki imajo tudi kabine v III. razredu. Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v Vašo lastno korist. KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN, PA BI RAD Sel na obisk v staRO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-ZAPEVNA POJASNILA_ (Dalje prihodnjič.) Karol Brat in a, Ajdovščina; Jožef Fonda, l»kev; Jožef Cearik. Dr-skavče; Laido vik Benčina, Trst; Rajmund Vogršč. Tolmin; Mirko licrdooi. Ricmanje; Franc Korošec, Ko j ana. Živeli, rojaki! Smrtna kosa. V Ilirski Bwfcrici je 5. jan. po kratki nručni bolezni umrla Terezija Tomšič, soproga trgovca in posestnika ter mati odvetnika dr. Josipa Tomšiča, daleč naokrog znana blaga žena. V Du t ovijali na Goriškem je 31. dec. preminula nenadnen smrti g. Jožefa Renčelj. Pokojniea je bila narodno zavedna in zelo priljubljena, o eetner je pričal njen pogreb. (M> odprtem grobu je govoril č. II. Sonc nasrrobni. govor. V Trstu je 2. jan. umrla nenadne smrti v svojem stanovanja v ulici (Jeppa št. 6 zasebniea Marija Zobec, stara 35 let. IV Trstu je 2. jan. umrla po kratki in.nnvčni boleli. Mar i j*. Szolik stara HI let, stanujoča v ulici CJeppa št. C. Nazadovanje v porodih in rekrn-tacija na Francoskem. "Miroljubnim'* Francozom dela velike skrbi nazadovanje v porodih, katerih število se krči lete za letom — tako poroča nem-ški tednik medicincev. Tako nazadovanje škoduje, ker se dežela ne more gospodarsko povzdigniti kot bi se s pomočjo prebivalstva, a še bolj kot se občuti gospodarsko. je opaziti nazadovanje pri rekrutiranju n«.vik letnikov za vojaško službo, šedaj ima Francija 250.000 vojakov, če bodo rekntfacije tako nazadovale, bo štela v malo letih le še 235.000 in če odbijejo W>jni letnik, — 140.000 mež, čeprav pri naborih komisije ne delajo izjem in je dober za vojaško službo skoraj —j vsak dvajsetletnik. Vlada na | Francoskem je sicer odredila go-1 tove reforme za pomnožitev šte- i vila porodov, ki pa so ravnotako j Hrcsiispešne kakor vse prejšnje. Ako ieUte dohiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE. ' pišite nam za navodUa, ker ftetilo priseljence* Je omejeno. Za potne strofčke izplačujemo tudi ▼ Jugoslaviji dolarje. Frank Sakser State Rank 82 Cortlaa* Stnol New Točk Glavns sssts^stvs JaSransk« Pastes, Potovanje v Jugoslavijo« Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnlk "PARIS*", največji in najnovejši parnlk francoske pa robrodne dražbe, ki odpluje iz New Torka 16. maja 1923. Ker Je železniška zveza preko Franelje. Švice in Avstrije zelo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s parnikom "PARIS'* in se pride v devetih dneh v I.jubljano: oni pa. ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do I.jubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da l>o sla ns-prej vedno z fstlm vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem ]*arniku v kabinah p<. 2-44) v eni kabini: kedor želi i*>tovati takrat na tem par-nikn. naj nam ilopošlje čim. prej $10.00 are za III. razred in $a0 za »lrnffi razred, da mu preskrbimo tlohro kabino v.o sedaj, rla ne bodo boljSi prostori vsi oddani. Frank Sakscr Slate Bank New York. N. Y. Trench mm _ NewYorlc llfflP Plymouth Havre-Paris Hitra .iltila v Jt£csli\i;c. ROUSILLON ... 22. feb. PARIŠ.....7. marca CHICAGO .... S. marca FRANC E .... 14. marca Izborne udobnosti — kabine za 2. 4 m 6 oub. umivalnica m tekoča voda v vsakem prostoru—jedilnica, kadilna. ca. Vino in pivo bretplaCno. Posebni vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Havre. Na vlaku iz Havre je tolmač. OlUWt. h pri lak-li« strata ali pri KOMPANUSKI PISARNI 19 State St.. New York City Zglasi naj se FRANK XAGODE, doma iz Stare Vrhnike, podo-j mače Španov, radi vajnih zadevi iz stare domovine. Prosim cen j. rojake, p«»t«-val.ii za.st<»j)ii k Mr. JOSEPH ČERNE. kateri j'* ]> M>blaše»-n nabirati i»a-r<»eniin> /.a jia^. 11^'. zatorej p!••»«.! • j-nj;tk«*.