vofcdan ^ucd dallj Suodaii and Holidajm. Cena lista je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdniSkl ln upravniSkl proetor 1637 South LaemdaU Ave Office of PuhlicaUod MBT South LawndLl« A v« Telephone Horhwrl! w •tc^mSS^r £ iS^ci^S S SLSVSST CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 17. OKTOBRA (OCTOBER 17). 1944 Subfcrlptton »d 00 Y.«rly ŠTEV.—NUMBER 209 Acceptancs for matllng at »pedal rate of poatage provtded for ln aecUon 110S, Act of Oct >. 1917. authortied on June 4. 191* Drugi napad na Formozo; srdita pomorska bitka pri Filipinih i ameriški poslanik pozdravlja inovo francijo Ruske čete in partizani v akciji v osrčju Belgra da. General Nedič, Hitlerjeva lutka, pobegnil v Nemčijo. Ogrska delegacija odpotovala v Moskvo. Rusi okupirali finsko luko ob Ledenem morju. Nemške čete beže iz Grčije v Jugoslavijo. — Ameriška armada zdrobila nemški napad v bitki za posest Aachena.— Admiral Nimitz poroča o ljutih bitkah pri Formozi in Lilzonu. Japonska bojna mornarica v akciji. WASHINGTON. D. Cm 16. oki. —Ameriška veleletala tipa B-29'« w v 48 urah drugič napadla Formozo. japonsko otoško trdnjavo v bližini Kitajsko. Glavni točki »ta bili masti Okajama ln Heiio. vojaški središči. Ameri-žki letalci niso utrpoli nobenih iigub. pravi poročilo, 20. srafcne •ile. Radio Toki j o Je danes nasnanil, da se Je med Formoso in Filipinskim otočjem razvila srdita bitka med ameriško in Japonsko pomorsko silo. Poročilo dostavlja. "da Je bilo v pomorski bitki več ameriških bojnih ladij potopljenih. Admiral Nlmits Je nasnanil, da js ameriška sračna sila uničila veliko število Japonskih letal ln bcjnlh ladij v pomorski bitki. Id trs j a že nekaj dni. Rdeči križ na delu v Jugoslaviji London, 16. okt. — Radio Berlin je danes priznal, da so ruske čete in partizanske enote maršala Tita udrle v osrčje Belgrada, glavnega jugoslovanskega mesta. Moskva ni komentirala nemškega poročila, toda prej je naznanila, da so ruske čete in partizani udrli v predmestja Belgrada zadnjo soboto in da je general Milan Nedič, Hitlerjeva lutka, pobegnil iz Belgrada. Moskva je naznanila padec Pozarevaca, važnega komunikacijskega centra, 36 milj južnovzhodno od Belgrada, in Kruše-vaca, 95 milj južnovzhodno od jugoslovanske prestolnice. Ruske kolone se zdaj vale proti Kraljevu, železniškemu središču. Sovjeti molče o uradnem poročilu iz Budimpešte, da je O-grska. zadnji satelit nacijske Nemčije, prosila zaveznike za sklenitev premirja. Ruski bule-tini že več dni ne omenjajo po teka vojnih operacij na Ogrskem, kar je običajna procedura v teku pogajanj. Umik Ogrske iz vojne bo odprl pot prodiranju ruske sile proti Dunaju. Radio Ankara poroča u mirovnih demonstracijah na Dunaju in Štajerskem. (Irof Mihael Karoly, izgnani bivši predsednik prve ogrske re publike, ki je v Londonu, je izjavil: "Mi smo izgubili in podali smo zmagovalci.' Ogrska se bo v nekaj urah umaknila iz vojne." Vesti iz nevtralnih držav pra-V'J" da je ogrska delegacija odpotovala v Moskvo, da sklene premirje. Ku h rele so okupirale Pet-'■'"»• finsko luko of Ledenem rn«>rju. k, s t,.m izolirale nemške diviziji v severni Finski. Pet-;,rn JJ '»ddaljen .'10 milj od Kir-norveškega pristaniščne-n,< >ta, ki je pod kontrolo »»•mike sile. v' ' '/. Kaira. Egipt, pravi, da •hoslovaške čete, ki se bo-irani ruske armade, pro-" t milj daleč v notra-voje domovine in okupi-' vet naselbin. Rin». 16. okt. — Nemške čete tre tje v Jugoslavijo, od-'r ki gerilci in Angleži i Atene, glavno grško Atene že prihajajo 1 nasičevanje prebival-■'» tri leta in šest mese-• I' pod nemško okupa- gon sovražnikov iz vseh pokrajin. Enote britske bojne mornarice in bojna letala napadajo nemške vojaške transporte na Egejskem morju. Aachen. Nemčija, 16. okt. — Ameriške čete in topniški oddelki so zdrobili največji nemški napad v bitki za posest tega mesta. Nove nemške divizije, ki so skušale priti na pomoč vojaški posadki v Aachenu, so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Nemci so se dva dni pripravah za napad na Aachen. O-lopne in pehotne enote so se zbirale ha vzhodni strani mesta. Čete prve ameriške armade, tatere poveljnik je general Hodges, počasi, toda stalno na-Dreduje od ceste do ceste. Nem-;ka posadka v Aachenu je dobi-a orožje, strelivo in druge potrebščine. Te jim je dostavilo šest transportnih letal. Pearl Harbor, Havaji, 16. okt. — Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile so ponovno udarile po Formozi, japonski o-toški trdnjavi v bližini kitajskega obrežja, in Luzonu, filipinskem otoku. Admiral Chester W. Nimitz je naznanil uničenje nadaljnjih 91 japonskih letal. Tokio je naznanil, da je šla japonska bojna mornarica v akci o. Ameriška pomorska sila se ^e več mesecev zaman trudila, da izvabi japonsko mornarico v bitko. Admiral Nimitz ni razkril de-tajlev operacij proti japonski mornarici, naznanil pa je napade na japonske parnike in transporte v več krajih Pacifika. V teh je bilo 20 japonskih parnikov potopljenih in poškodovanih. —J Diplomatični od nosa j i z začasno vlado ob-novlfeni DE tAULLE APELI-Akutno pomanjkanje | RA ZA ENOTNOST živil in obleke I Parls. 16. okt—Diplomatični Washlngton, D. C., 16. okt.— odnošaji med Ameriko in fran-Organiziranje jugoslovanskega cosko vlado v Vioh.vju, ki so bili Rdečega križa je skoro dovrše- pretrgani pred dvema letoma, so no v vseh osvobojenih jugoslo- bili obnovljeni z začasno franco-vanskih krajih po poročilu radio- sko vlado, katere predsednik je postaje Svobodna Jugoslavija, general Charles do zaceli svoje> de o. kakor hitro \ J P * Frandjo bodo sovražnik, izgnant iz teh £ nagUsili Pda je popolnoma X?idnje stradajo," pravi po J-erjen, da bo spet zavzela me- cilo. Občutno e pomanjkanje | iz Washi tona, da je Ameriku ne samo živeža, temveč tudi ob- « $ De GauUovo to obuval- Mudje so bosi in ™ P navdušeno odo-raztrgani in potrebujejo zdravi- vJMJJje V7rancoske,n tisku in la. Posebno so prizadeti otroci, I , ^ V; * " ker je pomanjkanje mleka in vladnih krogih. adkorja." Po ceremonijah je Caffery obi- Poročilo dostavlja, da je slo- skal slavolok zmage, kjer je po-venskl svet za narodno osvobo-1 tožil venec na grobnico neznane-ditev prispeval pol milijona lir ga francoskega vojaka, potem pa Rdečemu križu. Manjša darila je imel sestanek s francoskim1 dobiva Rdeči križ od ljudstva. La Cuardia podpira i Roosevelta Chicago, 16. okt. — Newyor-ški župan F. H. La Guardia je na shodu v Kolizeju dejal, da kene K* sto kot velika država. Naznanilo Domače vesti Francoska akcija možnost spora- časnikarji. Povedal jim je med drugim, da predaednik Roosevelt in državni tajnik Cordell Hul" sta za to, da nova Francija zavzame proator M svetovna velesila. Kot taka bo imela besedo na mednarodnih konferencah. General De Gaulle je v svo podpira Roosevelta v kampanji jem gOVoru po radiu apeliral na za ponovno izvolitev za pred- franco»ko ljudstvo za enotnost, sednika Združenih držav. Sho- ki je nujno potrebna, da se da se je udeležilo čez 10,000 lju- Frtncijt po«tavi na noge. di La Guardia je naglasil, da je ponovna izvolitev pLevelta "Pred nami sovažne naloge in garancija ameriških interesov in težko delo, katero mora biti iz- trajnega miru. ie deial. Vsi napori Italijanski bankir obsojen v zapor Rim, 16. okt.—Vincenzo Azzo-lini, bivši direktor italijanske dr-je izročil Nem- vršeno," je dejsl. "Vsi napori morajo biti koncentrirani, da se doseže narodna enotnost. Trenje med političnim grupami, ki se potegujejo za oblast, mora prenehati. Vlada bo skrbela, da se to zgodi." De Gaulle je naglasil, da si on na dr kar ml bežeči h Nemcev so if > in britske čete. Vse orne sile so se združile •h, katerih cilj je iz- Hitler na listi vojnih zločincev Člani komisije sestavljajo obtožnice London, 16. okt. — Zavezniška komisija, katero tvorijo repre zentantje držav v okviru Zdru ženih narodov, je uključila Hitlerja in vodilne nacije v seznam vojnih zločincev. Ti niso bili doslej v seznamu. Komisija je bila ustanovljena pred enim letom. Člani so imeli več konferenc in tsjnih se na katerih so razpravljali o postopanju proti vojnim zločin cem. 4 . Marcel de Baer, reprezentant Belgije v komisiji, je dejal, da dekreti, katere so izdali Hitl«-r in voditelji nscijke stranke, zadostuje pri sestavljanju obveznic Poleg teh so v seznamu imena nemških generalov, pro-minentnlh gesta povcev in načelnikov nemških vojaških ad-ministracij v okupiranih državah. Vsi ti bodo prišli pred sodišča držav, v katerih so bili zločini izvršeni Brltska notranja straia bo razpuičena London, 1«. okt-Notranja straža, ki je bila ustanovljena.po kapitulaciji Francije, ko je An-gliii pretila nevsrnost nemške invazije, bo kmalu razpušcenjr Ta se ie razvila v mogočno silo in je štela, ko je bile na višku. 1,750,000 mož. žavne banke, ki ---------- . - - cem vse zaloge zlata v Italiji, je prisvaja pravico vodstvs franco-bil obsojen na trideset let zapo- skih oboroženih sil, ki se bore ra Obsodbo je izreklo vrhovno proti sovražniku na strani zavez- sodišče. •ni4kih armftd Obleki Chicago.—Glavni urad jedno-te sta 12. okt. obiskala Frank Molle iz Springfielda, IU., in Louise Gerzel iz VVaukegana, U., 14. okt. pa Mary Sircely Iz Belmonta in Evelyn De Marchi iz Jeannetta, Pa. Novi grobovi na sapadu Walsenburg, Colo. — Zadnje dni je tu naglo umrl Janez Pa-gon v visoki starosti 81 let. Ro-,en je bil 18. avg. 1883 v Podje-lovem brdu,. fara Nova Oselica. V Ameriko, v Central City, Co lorado, je prišel 1. 1898, leto poz-neje pa v Walsenburg, kjer je živel do smrti. Zdaj ni spadal v nobeno podporno organizacijo. Zapušča ženo. Ročk Springs, Wyo.-Dne 7. okt. je tukaj umrl Frank Boz ner, star 72 let in član društva 10 SNPJ. Rojen je bil v Car-nem vrhu, Jugoslavija in v Ameriki 40 let. Zapu&ča pet si nov, štiri hčere, brata in 25 vnu kov. Bolan je bil dvanajst dni in umrl je od paralize. Umrl v Paragvaju Chicago.—V Sapucayu, Para gvaj, je umrl naročnik Prosvete Abe Frank, ki je včasih živel v Chicagu. Upravništvo Prosvete mu je 16. maja poslalo opomin, da mu je naročnina potekla, toda pismo je bilo vrnjeno z opombo, da je "muerto". Svoječasno je živel tudi v Californijl, odkoder se Je podal v stari kraj, potem pa je šel v Južno Ameriko. Iz Paragvaja se Je psrkrat oglasil z dopisi, zadnjič pred približno tremi leti. Is Clevelanda Cleveland.—V mestni bolnišnici je umrla Johanne Stražišar, »Ura lato dni. Polag staršev zapušča dva brata.-—John Zadnik se je podal v bolnišnico St. Ale-xis, kjer se je moral podvreči operaciji.—Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Angela Bencin, kakor tudi Frank Drobnlck. —Neki ropar je 10. okt. ponoči ustavil miss Maver blizu njenega doma na 60. cesti, jo s samokresom potisnil na bližnje dvorišče in ji vzel torbico, v kateri pa ni bilo denarja. Enak dogodek je isti večer doživela Msry Truden na 71. cesti. Ker se pa roparju ni podala, marveč je kričala, se je spustil v beg.—Na mladinskem sodišču se bo morala zagovarjati Stella Blatnik, stara 27 let, kl je obtožena, da je zanemarjala svoje otroke v starosti dveh do osem let. Njen mož ie pri vojakih. proti Japoncem Bivii predsednik republike obiskal De Gaulla Parts. 16. okt. — Rene Plevin, minister za kolonije v francoski provizorični vladi, katere predsednik je general Charles de Gaulle, je dal zagotovilo, da bo francoska oborožena sila vržena v boj proti Japoncem. Ta se ne bo samo borila za osvoboditev Indokine, ki je prišla pod japonsko dominacije, temveč bo pomagala Ameriki in Veliki Britaniji v naporih, katerih cilj je popolno uničenje japonske armade, mornarice in letalske sile. Plevin je dalje rekel, da bo francoska vlada odstopila mor-narične ln letalske baze zaveznikom v svojih kolonijah ln po-seščinah, zaeno pa je naglasil, da ima De Gaulle največ zaslug za obdrŽitev francoskega kolo- zuma med polj sumi vodit j nialnega imperijaA Francija bo ka-Moravski. Premier Churchill pred-lagal formiranje začasne vlade DISKUZIJE V MOSKVI SE NADA-LJUJEJO Moskva. 16. okt.—Komplicirani poljski problem, katerega skušata rešiti Rusija in Velika Brl-tonlja, Je še vedno glavni predmet dlskuzlj med premierjem Churchillom in maršalom Stalinom, Oba sta imela dolge razgovore s člani delegacije poljske ubežne vlade, katere načelnik je premier Stanislav Mikolajczyk, in odbora za osvoboditev Poljske, čigar načelnik je Edward Osub- skušala pospešiti ekonomski razvoj kolonij v povojni dobi. Albert Lebrun, predsednik francoske republike pred njeno kapitulacijo pred Nemčijo, je ofciskal generala De Gaulla in mu čestital k uspehom, katere je dosegel kot vodja zadev francoske države. S tem je v bistvu priznal generala kot novega voditelja četrte francoske republike. Doznava ae, da se bo Lebrun umaknil is javnega živ Ijenja ln šel v pokoj. Berlin priznal smrt Rommela Izgleda, da se bodo voditelji obeh poljskih vlad sporazumeli. Mikolajczyk uživa zaupanje in pričakuje se, da bo on utrl pot sklenitvi kompromisa, ki bo omogočil zbližanje. Premier Churchill ja predlagal ustanovitev provizorične poljske vlade, katero naj bi tvorili reprezentantje petih največjih poljskih političnih strank. Predlog Izključuje formiranje koalicije, v kateri naj bi bili predstavniki ubetne vlada ln poljskega odbora, kl je bU ustanovljen v Ruaijl in čigar sedež je v Lublinu. Skrajne nacionalistične in nazadnjaške poljske grupe naj bi bile Izključene iz vlade. Prednost kot predsednik , nove vlada naj bi imel MlkolaJ-Feldmarial podlegel Czyk nnilcndbam Britski zunanji miniater An- p I thony Eden in britski poslanik London, 16. okt.-Uradna nem- Archibald C. Kerr sta imela raz-ška časniška agentura DNB Je govore s člani delegacije poljske priznala, da Je feldmaršal Brwln ubežne vlade ln odbore " ^ Rommel, poveljnik nemških ibo- boditev Poljske. Konferenca ae rov ki ao pognali britske sile je vršila v palači britakega po- ... slaništva. Naznanjeno je bilo, da aa bodo i azgovorl med voditelji poljskih grup nadaljevali. Mnenje prevladuje, da bo ustvarjena podlaga dosegi sporazuma med njimi. Trdi se, da sta Stalin in Churchill razpravljala tudi o vojnih operacijah proti nemškim silam skoro do vrat Alekaandrlje, Egipt, dokler se ni vojna sreča obrnila v oktobru l 1942 v bitki pri El Alamelnu, umrl za poškodbami ln da Je Hitler odredil državni pogreb. Prva zavezniška poročila Rommelovl amrtl so bila objav leta, toda 'jena 29 julija tega leta, looa.^ friin'uh;da M pospeši uniče-Berlin jih je zanikal. Poznejt Je ^ |U Dlgku/ij gU ud*. priznal, da je fedmsršsl dobil I ^^ tudl fe|dmiir|«l Alan težke poškodbe, ko so zavezniški Bfook#t Avf brltskega generalne-letalci vrgli bombe na vf^lga štaba. In general J. R. Deane, avtomobil, ko se Je nahajal aačt,lnlk Mm«,r||ke vojaške mlalje fronti v Normandiji. On je bll| v Mo«kvi takrat poveljnik nemške oboroženi sile v tej francoski pokrs-jinl. Rommel se je pridružil nsclj- nkemu gibanju v prvih letih ln. #, f - |»ostal je ljubljenec Hitlerja ^ mf|/||f(l D LOndOnU j. sodeloval v invaziji Poljske ln|»lll#"/v u ^isuvrsss bil poveljnik oklopnlh zborov, kl so štrli Belgijo ln Frsncljo. Rusija zastopa Ru Diskuzije o vodni transportaciji London. 16. okt. — Naznanilo, da Rusija zastopa Rumunijo na t i« l< Ki-m HoMMioimednarodnl konferenci, ki ao Periz, 1«. ^ v I/ondonu, je izzvalo poročil«, pravi, da so Španski lo- ^ cjJo y m.kat,rlh Wroglh. Na na- ■ 1 Španski lojalisti osvobodili politične ujetnike jallstl prekoračili mejo In padli španske atražnlke pri Ki Huerasu, osvobodili vse politlč ne Jetnike, katere Je fašistični rešim diktstorjs Franca vrgel v zapore, in ujeli več stražnikov V Parizu so se vršile svečanosti v spomin na I^uisa Companyaa predsednika Katalonije, kl Je bil pred štirimi leti uatreljen v Ma- tej je razprava o vodni trans-portaciji. Vse evrojmke države z Izjemo Nemčije in njenih satelitov so poslale reprezentant« na konferenco. Na tej so tudi predstavniki Amerike. Philip Noel Baker, član britske vlade in načelnik konferen- I ii ed štirimi im usur.jcn v nMI|an|| da j. reprezen- dridu. Svečanosti se Je udeležilo <*J< > » . več sto španskih republikancev | Te it bile tudi demonstracije proti Kraruu. -' Nadaljnje brazilske čete dospele v Italijo Him, 16 okt Nadaljnje bra-rilske čete so se Izkrcale v neki tant HumuniJ« ruski general Obidin In da on zastopa rumunske interese On bo tudi imel glas kot reprezentant Rumunije, Slednja igra važno vlogo v plovbi po reki Donavi. Prvič ar je zgodilo, da je bivša sovralna država reprezenti-rana, čeprav po namestniku, na konferenci drlav v okviru Zdru- Hitler dobiva loapiradle sa vodatvo nadjake borbe n« sapadnl fronti italijanski lukl. Te bodo vriene j^nlh narodov Vloge Kuslje kot v akcijo proti Nemcem na fronti varuhinja rumunskih Interesov pri Bologni 'Je značilna PROSVETA the enlightenment GLASILO III LASTHIHA SLOVEJISKE MAJlODIfE POD! JEDMOTE ol and publlabad bf Siorooo MoHomI rT—_ M Zdruftono drlav« (lava« Chicoga) la $3.00 m pol lata. »1.40 aa totrt leta* aa Chicago Im $7.50 ia colo loto. 99.VI aa pol lotai aa Uu^m^o tMO. ftoafecrlptlon raloa> for iha Unlud Slaloa («c#pt Chtaafo) «ad -------- |a,oo par foa». Chicago and Cook Countj 97M poa lorotga ooualrtoc par T***' ■ n Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la nanaroeoam člankov aa no vračajo. Rokopial Uloraraa mblaa (črtico. P®"«*; drama, potmi Itd.) aa vraajo pošiljatelju to v slučaju. io Jo prttešU Advortialag ralaa oa ogroomooL—Maauacrlpta of oommonlcatloaa •od uaaolidiad articles wUl oot bo roturaod. Othor manuacripts. •«ch aa alortoa. plays. pooma. otc- wUl ha rotaraod to aoodor ealf vhoa acoompaaiad br aalf addraaaad and atoaapod onvoiopo. Naslov na vaa. kar Ima stik s liatomi PROSVETA 2857-61 So. Lawndalo Ava.. Chicago 29. Illinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz 13» Datum v oklepaju na primer 'October 31, 1944), poleg vaiega imena oa naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da s« vam list ne uaUvL _ Kovanje nove Lige narodov Ko je leta 1917 Amerika vstopila v prvo svetovno vojno, je predsednik VVilson elektriziral narode s svojimi famoznimi 14 točkami, med katerimi je bila tudi točka za ustanovitev svetovne organizacije za vzdrževanje miru. S svojim programom je VVilson dosegel dvoje: Prvič je skrajšal | jmel predavanja v raznih vaseh. TO IN ONO Cleveland, O. — Ko se prične človeško življenje nagibati k zatonu, stoji pred njim panora-| rfia preteklosti, žalostni in veseli dogodki. Cela slika moje rojstne domovine se mi zrcali v duhu. Na vzhodu ie razprostira lepa Vi o maka dolina, skozi katero se vije reka Bistrica. Vaa pokrajina je v poletnem času podobna bujno cvetočemu vrtu. Povsod cvetje, sadje in rodovitna polja. V tistih krajih je preživel svoja mlada leta dr. Bogomir Ma-gajna, čigar j*>vest "Gornje mesto" bal'sedaj izhaja v Progveti Povest je zelo lepa in zanimiva. Uredništvu Proavete sem hvaležna, ker nam jo je preskrbelo. Bogomir Magajna je brat Franka Magajne, kateri je bil nekoč v Ameriki in urejeval nekaj časa Glas Svobode. Po zadnji svetovni vojni pa se je vrnil v staro domovino. On mi je večkrat pisal. Frank je dovršil kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Ko se je vrnil na dom, je vojno, ker je izpodkopal in zruhljal moralo med civilnim prebivalstvom In vojaštvom Nemčije in Avstrije, drugič pa je dal grandl-ozno zamisel za Ligo narodov. Ostalih trinajst točk je ostalo krpa papirja. V Versaillesu je bila res skovana Liga narodov kot organski del "mirovne" pogodbe. Proti tej krivični in na vsej črti imperialistični pogodbi je v Ameriki nastala tako velika opozicija, da ni bila senatu niti predložena v svrho ratifikacije. Iz tega razloga je bil zavržen v senatu tudi predlog, da se Amerika pridruži Ligi narodov. Zdaj nam je znano, da bi bil tukaj Wilson prodrl, ako bi bil pristal na nekatere pridržke, ki so obvezovali vlado, da Amerika ne bo pomagala enforsirati krivične versajske pogodbe. Ker pa o kakih pridržkih ni hotel nič slišati, je bil pri volitvah leta 1920 tudi sam poražen. Sentiment večine ameriških volilcev je bil defini-tivno "izolacijski."' .Če bi bil v Versaillesu sklenjen pošten mir, bi bili čistokrvni izolacionisti sigurno ostali v manjšini in Wilson bi bil ponovno izvoljen. Zadnja leta je bilo o tem mnogo debate v ameriški javnosti. Mnogi vplivni intervencionisti so šli celo tako daleč, da so trdili, da je Amerika odgovorna za drugo svetovno vojno, ker se ni pridružila Ligi narodov. Njih argument je bil, ako bi bila Amerika včlanjena v Ligi, bi slednja ne bila tako brez moči proti Hitlerju; posledica te njene slabosti pa je bU izbruh druge svetovne vojne. Ta argument, ki se še danes ponavlja, je precej plškav, in to posebno še, kar se ameriške ' izolacije" tiče. Prvo dejstvo jo, da Amerika ni zasledovala nobene izolacijska politike, čeprav ni bila včlanjena v Ligi narodov. Fuktično je sodelovala vse skozi z Ligo in na vseh mednarodnih konferencah; sploh je sama iniciatirala več mednarodnih konferenc, na primer washingtonsko za omejitev oboroževanja na morju. Franciji in Angliji je tudi posodila či-kaškega bankirja in republikanskega podpredsednika Dawesa, da Je pomagal "sanirati" nemške reparacije—nemška krava je bila usahnila in z Dawesovim načrtom so ji ponovno odprli reparacij-' ske žile. Težke milijone je tudi prispevala za razne mednarodne relifne akcije—na Kitajskem, Japonskem in drugje. Vsi argumenti o umeriškl izolaciji so največji bunk—produkt zmešanih liberalcev in poklicnih ali pa samo psevdo intelektualcev. Amerika, največja kapitalistična sila na svetu, sploh nI mogla zasledovati kakšne izolacijske politike, kajti kom^rcionalni interesi so jo vlekli na vse vetrove; v sleherno deželo. In kjer je trgovina, tam je tudi politika. Več resnice pa je v argumentu, ako bi bil Hitler vedel, da bo v vojno, za katero so je takoj oo prihodu na krmilo začel mrzlično pripravljati in za ta cilj upregcl vso nemško ekonomijo—ako bi mu bila njegova "intuicija" pov< lala, da bo v oboroženem konfliktu proti Nemčiji zopet prej ali Hej nastopila Amerika, bi se bil bolj pomišljal predno je pričel s svojim krvavim karnevalom. Ampak on je računal prvič na ameriško nevtralnost, drugič pa, da bo prej zaključil vojno z zmago nem&kegu orožja predno bo Amerika pri-piavljenu stopiti v vojno. Zato je tudi mirno požirul vse insulte in provokaclje iz VVashingtoi ■ Ampak Hitler je tukai računal brez krčmarja, kakor tudi ob svojem povsem ncprovoctrattfm napadu na Rusijo. Nevtralnostni zakon je ameriška vlada sprt tno obšla z "lend-leusnim" zakonom, ki je Hitlerja najbolj pokopal. Z njim je Amerika omogočila Angliji in Rusiji, da sta se vzdržali na površju, dokler so ni sama oborožila do zob in izvežbalu veliko urmudo. Tudi v tem jc Hitlerja daleč prekosila. Njega ie vzelo šest let predno je oborožil Nemčijo, Ameriki pa komaj par let; in to poleg vsega "lend-leasa " Toda povrnimo se k Ligi narodov. Zelo dvomljivo je, vaaj pa i oorno vprašanje, da bi bili svetovni dogodki po zadnji vojni kaj drugačni, ako bi bila Amerika včlanjena v l.igi narodov. Kot smo že omenili, Je z njo sodelovala vse skozi, posebno oa t»»d Hoover jem in Rooseveltom. In ker se temu ni mogla izogniti, bi bilo seveda bolje in bolj logično, da bi biln tudi včlanjena v l.igi. Toda slednje bi ne pomenilo, da bi ae dane* ne nahajali v vojni. Z oborožitvijo Nemčije in z zopetnim ožlvljenjem nemškega Imperializma oboja gre skupaj!—je Hitler piej ali slej moral vreči Kvrooo ln nato oatali svet v novo vojno. V to ga je neodoljivo zanesla, kot prialli vsako do zob oboroženo državo, "logistika" militarizma in imperializma Po vrhu pa je bil tudi ves nacijski duh zgrajen na brutalnosti in "nordijakl supe-liornoati " Danes skoraj n* glasil piot* t meriškemu vatopu v novo svetovno organizacijo Danes v vseh »1 .»»h »n krogih prevladuje mišljenje, tla mota Amerika ooatatl članica nove l.i«e narodov, kateri ao zadnjič položili um« h na talni ki nferenet v Dumharton Onkmi Kritika je pteet povrnejo domov k svojim l V teku te težke borbe ie bila dragim. Dekleta, matere in že-1 Jugoslavija strahovito opusto^ —I jih že komaj čakajo. na in narod je lačen in bo^ Vreme imamo še precej lepo. gol; nima zdiavilskih in sličnk Obiskala pa je nas tudi slana, a potrebščin, niti najelementjrne ni napravila • posebne Lkode. ših ne ... Neki ugledni ameriški Upam, da so naše rojakinie po dopisnik je pred kratkim pisal b raznih naselbinah že pospravile Italije, da je padla Evropa v nJ pridelke. Kakor čitam, je v raz- gledu življenskega standard nih krajih letos vladala velika I pod naciji za najmanj sto let na vročina. Hudo je, ko so bili far-1 zaj ... celo voščeno svečo se tež mar ji ravno v teh kritičnih ča- ko dobi, petrolejke pa še težje sih prizadeti radi suše I.... naša dolžnost je torej, da po. Stari naseljenec se nič več ne magamo našim bratom onstran oglasi v Prosveti. Želim mu. vse katerim je nacifašizem iztopai najboljše in da bi živel v zado-1 Vse, kar je mogel. voljstvu še mnogo let. Ako bi Vsakega bo gotovo zanimalo slučajno kdaj potoval v teh kra- kaj so v tem pogledu ^ . jih, naj pride v Library. Ako bi zdaj jugoslovani v mestu New prišel, bi mu zelo gostoljubno Yorku in ^ nameravajo šesto- postregla. Peljala ga bi tudi v riti v bodoče v pomoč . Slovenski dom, kjer bi se malo narodu v starem kraju, zavrtela. Rada bi videla, da bi ^ tremi ■ ■ bil njegov SP'S P°na1[lln>e\ v newyorški Jugoslovani JZ. knjigi ah pa v Družinske*, k* I dfl ^^ ^P« ... . ,____, I liko večje uspehe, ako bodo de- Naj tud. ju: omenim vdove m ^ £ Jugoslo°® vdovce Samsko življenje je res-1 g y Slovenci in Hrvatje. Tako nično žalostno. Nek. vdovec m. • do ' je potožil, da je zelo pusto z>v- skupin kale- Ijenje brez zene. Svetovala sem. K se vkljUčenjhP y'0*™ naj« zopet ožem, a dejal mijeJ ^ združerJlh josl(Jv. da je za zemtev prestar, za grob ^uštev okoli ^tdesot po pa se premlad. Potem pa m. je UdruženJe fdwosebno tiste, kater« so imeli v rokah delavci in kmetje, so delno ali pa popolnoma propadle. Tovarne so metale delavce na cesto in zapirale vrata, ne da bi se kdo zmenil, kako bo ubogi dela vec živel brez dela in zaslužka. Seveda je bilo tudi Jtakrat preskrbljeno za brezposelnega delavca. Lahko si šel na urad, kjer so Aelili javno miloščino, tako-zvano "charity'\ in si čakal v vrsti pet do šest ur, predno si prišel na vrsto in dobil nekaj za svojo lačno družino. Povsod so te odrivali in te sma trali za javno breme, tebe, delavca, ki si največ pripomogel, da je Amerika obogatela. Kdor e kaj kritiziral in protestiral, so ^a kratkomalo pobarvali z rdečo >arvo, ga imenovali komunistu in s tem je bila stvar zaključena. Organizirano delavstvo so slika-kot prokletstvo naše dežele. fJnije so imele velike stavke, ka-ere so pa bile v veliki večini ne-lspešne, ker premagali in zlomi-i so jih vedno velestavkokazi iz tfashingtona i* Wall Streeta. jlede slabih razmer in teme, ki e vladala v tej deželi, bi lahko napisali cele knjige, toda mislim, ia kdor lahko misli s svojimi nožgani, hi še teh stvari pozabil. V teh najtežjih časih, kar jih e še kdaj bilo v zgodovini Ame-•ike, je prišel na čelo mož, ka-eri je čutil z narodom in mu je )il pripravljen pomagati. Ali se .pominjate, da so ga tedaj sma-,rali tisti, kateri ga danes najbolj lapadajo in blatijo, za rešitelja iežele in vsi ukrepi in postave, catere je napravil, so bile odobrene od vseh strani, samo da je dežela zopet prišla v normalne -azmere. Kakor hitro pa so ka Ditalisti in bankirji začutili trd-ia tla pod seboj, so takoj obrni li plašč po vetru in začeli udrihati po tistem, kateri jih je rešil propada. Ali ni čudno, da so se naenkrat .ako spremenili? In veste zakaj? Samo zato, ker jim je ta rešitelj •ekel, da delo ni s tem končano, ia imajo oni svoj denar na var lem, pač pa on misli, da bi bilo Drecej dobro in pravično, ako bi udi preprosti ljudje nekaj zaslutili in shranili denar sedaj, ko je /arno. Šel je celo tako daleč, da je trdil, da bi bilo dobro, ako bi lelavci dobili nekaj podpore, ka-iar ne delajo in kadar so onemogli od starosti, da bi se jim plačevalo celo starostno pokojni-io. Vsi, ki so ga slavili tedaj, ko je rešil njihov denar, so ga čez loč imenovali komunista, ker si je upal trditi, da delavec in kmet »padata, v isto vrsto zverin kot jni, kateri so si nagrabili denar i pomočjo delavcev, katerim da-les niti ne privoščijo drobtin s svoje mize. (Ostalo, v smislu iklepa gl. odbora gl. odbora, ne more biti priobčeno.—Ured.) Anton Krapenc. podpredsednik O. J. S. sam. Pred kratkim sem se pogovar jala z nekim rojakom in dejal , mi je, da so zastopniki za Pro-|Prav vseh Pnklju_cemh dru^v Da bi pa svojo delavnost še povečalo, je Udruženje bilo pred nekaj meseci reorganizirano. Narejen je bil načrt za sestavo ta-kozvaneg^ širšega odbora, v katerem so zastopani predstavniki sveto nepotrebni, češ, da bi to I delo lahko opravljali sami tajni- ] ki. Meni se ne vidi tako mišljenje pametno. Tajniki ne bi mogli potovati po naselbinah kot to delajo zastopniki. Ne vem, zakaj jim ne bi privoščili tistih centov, ki jih zaslužijo pri tem delu. Uršula Klobučar. ali organizacij. To tvori nase upravno telo. Izvrševanje odlokov širšega odbora ima v svojem področju eksekutivni odbor. Poleg tega ima organizacija svoj prosvetni odbor, odbor za vojne aktivnosti, ter odbor za sodelovanje z Vseslovanskim kongresom in Združenim odborom juž-noslovanskih Avnerikancev. Na čelu Udruženja je presidium, sestoj eč iz treh članov—po eden od vsake narodnosti—torej en Slovenec, Srb in Hrvat. Sejam predsedujejo izmenoma. — Naš naslov je: Union of Yugo»lav Americans, 236 W. 40th St., New York, N. Y. Vsi odbori Udruženja so delavni in so dosegli zavidljive RAZNOTEROSTI Llbrary, Pa^Zopet nadlegujem urednika z nekaj vrsticami. V tej naselbini smo tudi precej zaposleni. Premogovniki obratujejo s polno paro. Mladi in čvrsti fantje so že vsi v vojski, starejši so pa doma zaposleni in pridno MALO KRIITIKE Chicago. 111.—Malo jeze bi r a da stresla. V časopisu Prosveti je vse preveč pisanja o SANSu. SANS tu, SANS tam, vsake vr ste dopisov za SANS. Jaz nisem nič darovala za SANS, toda pomagala sem za ambulanco, za katero zbirajo ...... prispevke Progresivne Slovenke uspehe v svojih področjih. Po-v Clevelandu. Svetovala bi, da sebno se je odlikoval odbor za bi se vsakemu, ki kaj daruje za vojne aktivnosti. Ob priliki pete-ambulanco ali SANS, pdklali pi- K* vojnega posojila je bila dolo-smeno sporočilo, da so prejeli če™ kvota v znesku $150,000 za denar. Dopisnica bi zadostovala, jugoslovansko naselbino-m od-Nič se ne čudim, da nekateri boru za vojne aktivnosti se je niso preveč radodarni za SANS. zahvaliti, da je bila ta kvota pre-Temu je vzrok, ker se je od kra- sežena za celih $50,000. ja delalo preveč kompromisov z I Od poedinih organizacij, ki so duhovniki. vključene v Udruženju, se poseb- Končam in upam, da nisem s no odlikuje Klub jugoslovanskih tem pisanjem nikogar ujezila. | pomorščakov. Ta klub je dost- daj nabral okrog $10,000 za po-|moč jugoslovanskim partizanom -preko sto častnikov in mož sc je tudi izreklo, da bodo brezplačno služili na ladjah, ki bodo do- Gertrude Mediser. AMERIŠKI JUGOSLOVANI STOJE PRED VELIKIMI NALOGAMI New York.—V času, ko se na- stavile material za Osvobodilno haja herojska sovjetska armada vojsko in narod Jugoslavije ter na jugoslovanskem ozemlju i n za jugoslovanske begunce. De-ko je osvobojenje naše stare do- lovanje in požrtvovalnost član-movine na vidiku, ter takorekoč stva tega značilnega kluba bosta vprašanje dneva, imajo ameriški opisana obširneje v posebnem Jugoslovani pred seboj velike I članku. naloge in dolžnosti. j Poedine organizacije, prikljU- Naš narod v stari domovini je čene Udruženju, imajo v svojih v teku zadnjih treh let pretrpel blagajnah več kot $15.000 za ju-nepopisne muke in trpljenje, goslovanske partizane. Nabralo skozi kakršno ni šel noben drug se je tudi že precej blaga, ki ča-narod. Od ene strani ga je bil y ka odpošiljatve. obraz barbarski hitlerizem, kate- Kljub svoji najboljši volji pa remu ga je vrgel v žrelo brez- Udruženje do sedaj ni moglo ni-vestni in korumpirani režim, od Lesar ukreniti glede odpošiljatve druge pa domači izdajalci, ki so blaga, ker ni imelo dovoljenja od pomagali nacifašizmu. Tako ni ameriških oblasti, da blago p<>-narodu preostajalo drugega ka-1 Sije v stari kraj. Ali zdaj jc ta kor da se oli poda osvojevalcem I velika zapreka odstranjena, kajti in ukloni glavo v suženjstvu, ali I Združeni odbor južnoslovanskih pa se dvigne z. golo pestjo, liki Amerikancev je dobil dovoljenje mali David, proti okrutnemu so- za zbiranje in pošiljanje po n** vru/.niku . . . komurkoli je po- znana viteška tradicija jugoslovanskega naroda in njegove neugasljive ljubezni do svobode, ni nikdar za trenotek dvomil o tem. kako se bo ta narod odločil—odločil, da stopi na pot časti in slave s poletom, ki spominja na di\-ne stihe pesnika Jakšiča: "Padajte, bračo. plivte v krvi. puxUjte wla. nrk fori plan! tacajlc Kami u ogunj djtreu. k skidajlc nu nrbe ropstvo i uram' Zamllevtd kaše egejske etoke la dal Grčija, katero so Invadirale aaqle*ke oborošene sile. •e obeta popolna osvoboditev iipod krutega okupatorja v bllšnil bodočnosti. Grkom Da, bratje in tmttrc Jugoslovani v Ameriki, trgi in vasi in mesta po Jugoslaviii so v plamenih že tri dolga leta. Njeni viteški sinovi in hčere »e bore pod genialnim vodstvom maršala Tita ter prelivajo svojo kri in pobijajo'>en*k »o v tem pogledu narodove sovražnike, da očistijo (Dalj** na J. v staro domovino. Naše Utira nje se bo poslužilo te prilik«' in tudi druge jugoslovanske or*'-nizacije po deželi naj store w tc-r prično zbirati pomm v ol>l<-ki, obutvi »n denarnih pruskih, za katere se bo nakupi ' zdravil in drugih nujnih p >t" Vin, ki bodo zdaj moglr biti poslane v Jugoslavija—Za sc bomo obrnili ne samo na goslovane, pe* pa tudi n < if narodnosti, rij se bo nak sikdo, ki bo rad priskočil moč herojskemu ljudstvu slavi je. Pričakujemo, da »e h" sebno naše ženske pot m zavzele za zbiranje pom" tove skupine jugo^Iov A mar na J*1 JtlC° lo P° ^OKTOBRA, PROSVETA Rusija in Japonska Napisal Donald Bali MnofiO je ugibanja v vseh di-1 matičnih krogih, da li bo Ru-ft^edala vojno Japonski Si ne ^m bo Hitler premagan v Evropi- Govorice pravijo, da so tako trdili nekateri soudeleženci konce v Quebecu. Tn druga ,CI so dala novega gradiva Prvič je to, da dejstva tem domnevam. £ rusko časopisje kazalo v zad-iU času mnogo vec zanimanja " dogodke na Tihem oceanu in D ._in fpln nnrav- Daljnem vzhodu in celo naravnost povedalo, da je položaj Ja-Iske jako težak, a da bo v bhz-S bodočnosti postal celo obu-oen Drugič pripovedujejo kore-Lndenti, ki prihajajo iz Rusije, da b- našla sovjetska vlada vsa* dan več ^aslombe v javnosti za udeležbo v vojni na Daljnem vzhodu. Tretjič, in to je najbolj važno, vojna na Kitajskem se razvija jako neugodno. Ako se bodo stvari na tem bojišču nadaljevale kot do zdaj, utegne nastati na Daljnem vzhodu tak položaj, da bi bila vojna proti Japonski jako dolga. Skrajšati bi jo mogla edino le Rusija s tem, da aktivno poseže vmes. Dvoje stvari govorita proti temu. da bi se Rusija udeležila vojne proti Japonski. Prvič, noben narod ni tako strašno trpel v tej vojni kot Rusi. Jasno je, da si žele miru in priložnosti, da posvetijo svoje sile obnovi svoje dežele. Drugič, Rusija je podpisala dne 13. aprila 1941 z Japonsko pogodbo nevtralnosti, ki veže obe deželi za pet let. T< oštnimi pošiljkami, (Povzeto iz "Slo ven>k o g« PttnnWr.l-ca" št. 13 z dne 1. juniju r.M4 ) Dne 10. marca so belo-plavi izdajalci v Trstu umorili dr. Stanka Vuka in njegovo ženo Danico, ki sta odhajala v partizane. Zavedali so se, kakšen udarec zanje bi bil javen pristop Stanka Vuka k Osvobodilni fronti. Da bi zabrisali svoj zločin in zanesli zmedo v osvobodilno gibanje na Primorskem, so javno zakričali in hoteli naprtiti u m o r Osvobodilni fronti. Spričo jasnih dokazov, kdo je umoril Stanko Vilka, so morali umolkniti. Nekaj o Mussolini ju Ženeva. (ONA)—Švicarski list Gazette de Lausanne poroča iz švicarsko-italijanske meje, da je propadli italijanski diktator Be nito Mussolini zaprosil, da po šljejo k njemu duhovna, da se izpove. Duhoven, katerega ime je ostalo prikrito, je bil več ur pri njem v vili Gargnano v severni Italiji. Ko je duhoven prišel \ Mussolinijevo villo, so ga na tančno preiskali, kajti padli dik tator se silno boji, da ga bo nekdo ubil . . . Govorice trdijo, da je Musso lini sam pripovedoval svojim najožjim prijateljem, da "ga bo do kmalu in kar na lepem našli mrtvega". Ako se Italijanom ne bi posrečilo, da pridejo do nje ga, potem bodo Nemci sami ski beli zato, je dejal baje Benito Mussolini svojim prijateljem. Mussolini pa je tudi resno lw>-lan—zdravniki so mu predpisali jako strogo dieto, katere se pa Mussolini ne drži, Nasprotno časnikarji poročajo, da je celo začel zavživati različne droge ki še bolj izpod kopu jejo njegovo zdravje. % . Smrt Stanka Vuka ne sme neslišno mimo nas. Niso.samo prijateljska čustva, ki ohranjajo svetel spomin na dragega in odkritega tovariša. Več je! V nas živi podoba mladega človeka, ki je zraslel s to našo slovensko zemljo, ki jo je ljubil in znal za njo žrtvovati vse. Spominjamo se ga kot zvestega sina tistega dela naše domovine, ki ga je tu jecnajdalje in najbolj kruto zatiral, kot neustrašenega, borca za življenske pravice naše drage primorske zemlje. Ko ho ga prva fantovska lata prebudila iz otroških sanj, se jo znašel v življenju, ki ga je brezobziren tujec utesnjeval ml vseh strani. Slovensko misel, besedo in pesem, ki jo je Vuk v zavedni družini nad vse ljubil, je fašist v javnem življenju neusmi-jeno dušil. Njegov upor je bil elementaren, brez zagrenjenosti in mahidušja. Goriško sonce mu je dalo pošten ln veder značaj. In tak značaj ln pristna življen-ska volja je rodila iskrenega slovenskega borca ln ponosnega upornika proti fašističnemu trinogu. Ko sva na najinih skupnih poteh gledala z zapadnega Triglavskega pogorja primorsko zemljo tn s Sveto gore Sočo, ki je mimo Gorice hitela v naše morje, in ko sva ae pogovarjala v večerih z našimi hribovskimi kmeti, j« vzkliknil: "Kaj ni vredno ž« za kos te naše zemlje in za te naša ljudi dati vse*, tudi Mvljmjtt' Niso bile to Je besede vročega fanta in izraz njegove pesniške nature. Izpolnjeval jih je moža to in Izpolnil. Zgodaj se je lotil političnega dela, izvrševal je težke naloge, ponovno tvegal prehode preko meje in hodil k nam na razgo vore in po pobudo za delo. Ra stel je v krogu tistih mladih ka toliških inteligentov, ki so spo znali pogubno pot klerikalizma in se enako uspešno boril prot nJim v svoji ožji domovini, kot so se njegovi tovariši okrog "De Janja" in Jugoslovanske strokov ne zveze. Ni se uklonil vplivu in pritisku samozvanih voditeljev primorskih Slovencev «— Janka Kralja in drugih — ker Jih Je *n easa spoznal in pravilno napove dal njihovo izdajalsko pot, v ka tero so kasneje dejansko zašit Neumorno je budil slovensko in jugoslovansko misel in ustvarja med mladimi katoliškimi ljudm na Primorskem tisto zdravo je dro, ki je skupaj z ostalimi roja ki */. komunističnih in nacionali htičmli vi st ustvarilo pogoje za ........rt1 taa tako mogočen polet osvobodilne stvari, kakor ga doživljamo sedaj. V znanem tržaškem proccsu je bil (Ki fašistične justice kot slovenski borec obsojen na IH let ječe. Ne proces sam, ne strahotne ječe, ne odrezanost od sveta •—nič mu ni vzelo poguma, nič mu ni strlo volje. Nasprotno! Njegov značaj jo jeklenel, njegova narodna zuvest in domovinska ljubezen je rastla. To so jasno pričale sicer redke besede, ki nam jih je mogel poslati. Ko je ob zlomu UMI zvedel za naše osvobodilno gibanje, ga je po-zdruvil z vsem srcem in navdušenjem. ln še to si>oročilo je poslal: "Naj nihče od mojih prijateljev in znancev tum pri vas, ki niso z vami, ne pričakuje, da mu bom še kdaj stisnil roko." Ko se je v zmedenih razmerah hitlerjevskega režima v Italiji ir-vil iz ječe in prihitel v domači kraj pri Gorici, Je pričel tako) sodelovati z Osvobodilno fronto Z bistrostjo svojega duha in z ognjem pravega patriotizma se e vživel v hitri tok ustvarjalnega življenja in pripravil vse za svoj javen nastop v prvih vrstah primorskega osvobodilnega boja Pisma, ki je nosilo odgovor njegovi želji, da se čim prej sestane z nami pri partizanih, ni Več bral. Nekaj dni prej ga je a zdaj Je--- ko se ji godi, ker ni pisal« dva meseca. Pred kratkim pa je bila v angleškem časopisu njem bila ona s slika in poročilo, da je 1 izmed prvih žensk, ki je prišla pomožno žensko armado v Pariz bo zima to in imeli bo O na-poseb- prehitcla Izdajalska Kajnova roka. Res. Stanko Vuk je padel in ni utegnil iz našega svobodnaga ozemlja javuo /aklicatt svojim rojakom in vsem Slovencem: "Tu sem, ker drugod ne morem biti in nisem nikdar bil." Zamolčal pa te svoje izpovedi ni, saj je vse njegovo življenje doka/ njeni resničnosti ji n iskrenosti in njegova smrt še posebej. Mi njegovi prijatelji in sobojevniki, ki smo spremljali njegovo misel ln odločnost prav do aadnjc njegove ure, smo dolžni javno irprieati: Stanko Vuk je ostal zvest svoji nalogi-do konca. Bil je odločen pristaš Oavo» hodilne fronte slovenskega naroda in iskren pobornik slovenske enotnosti. Kakor je z gnusom obsodil belogardistično in švabo-biansko drhal, prav tako je z vso odločnostjo obsodil zadržanje in politiko tako zvane sredine, tiste sredine, ki je hotela brez sramu izkoristiti za svoje prihulje-ne račune celo njegovo smrt. N'.*, primorski rojaki, Stanko Vuk je ostal vam zvest in če mu je izdajalska krogla presekala pot, da ni javno stopil v vrste vaših in naših vodilnih mož, naj vam njegova kri in spomin nanj ulije še večjega poguma za sveto domovinsko borbo in naj njegova dragocena žrtev vzpodbudi desetero, stotero novih borcev, ki bodo javno do konca izgovorili besede, ki so Stanku Vuku zastale v grlu. Marijan BracalJ. (SANS) Fašizem v Argentini in Washingtonu Napisal Harbart Sellgmann Izjava predsedniku Roosevelta« ki opozarja na napore nuel-fašlstov, da si ustvarijo trdno podlago na ozemlju zapadne poloble, pred vsem v Argentini, je spravilo na dan težkoče, trenje in napetost, o katerih so dobro Informirani washlngtonski opazovalci že dolgo vedeli, da so na tem, da Izbruhnejo. Ta borba se bije že dolgo, v bistvu med demokratičnimi silami na tej heinlsferi, v imenu katerih sta govorila predsednik Roosevelt ln zunanji tajnik Cor deli HuJl, in na nasprotni strani med mogočnimi vplivi v Ze-dinjenih državah ln drugod, ki podpirajo v Argentini vlado Farrell-Perrona, katere duševni oče je nacizem V Centralni in Južni Ameriki, v Mehiki in Zapadni Indiji pa sinarhlzem in fu-langi/em. Ni nemogoče, da je bila izjava predsednika Roosevelta pospešena od uvodnika lista VVashington Times« H er a Ida, ki je napisal pod naslovom "Ugodimo argentinskim zahtevami", da so Argentina izvrstni vojaki, ter Je končno postavil vpiašanjo; "Kaj nam bo pomagalo, ako porazimo Argentino? Ta dežela proizvaja ogromne množine pšenice, rogu-ttf živine, ovac in Je lu/en tega tudi eden naših najvažnejših kon/umentov v Južni Ameriki —edino le Brazilija Jo prekaša v tem pogledu. Argentinsko goveje meso p« je tudi tako rc koč neobhodno potrebno našemu britanskemu zavezniku." Te vrste argumentom odgovarja i/java predsednika s tem, da naglasa "presenetljivi puru-doks, du je v eni deželi te heml-sfere Tzačel, lasti nuclfusislunl vpliv.in z njim se poatopoma šl-ii uvedba neofašističnih metod luvno V trenutku, ko se te Sile zatiranja ln agresije bližajo vsako uro hitreje svojemu kotu nemil porazu m obračunu, tako v evropskih deželah kot tudi povsod diugod nu svetu." Tu borbu glede Argentine, sklep vlade Zedinjenlh di/uv, du ne bo priznala tolp«* avun-turistov, katerih Inspiracije prihajajo od nacistov, četiidi imajo I v rokah kontrolo argentinske vlado, je eno žarišč svetovne liofbe proti fašizmu. Ta borba je istočasno tudi eno žariš« pob tlene kampanje v /.edinlenih di zuvah, kajti poku/ala nam je, du žavah z največjo pokornostjo. Znano je tudi, da govore ainar-hističnl krogi v Mehiki o tem, da bodo "držali vajeti" te dežele, uko se pripeti, du bi bila v teh volitvah administracija predsednika Roosevelta poraže-nu. Splošno prevladuje mnenje, du je administracija predsednika Roosevelta pogluvitnu zapreka proti širjenju nacifašlzma v tej hemlsferl. Prejel sem tudi od verodostojne strani zagotovilo, da se nahajajo v različnih republikah latinske Amerike politične skupine, ki bi smatrala poraz Rooseveltovo administracije za znamenje za upor, iu sicer celo z orožjem v roki, proti sedanjim vladam. Priprave za ta upor se više že dalje časa. Drugo dejstvo, ki je tudi dobro znano ln splošno priznano v VVushingtonu, pa je, da predstavlja danes Argentina največje upanje nuafašlstov, da bo mogla njihova ideologija še nadalje živeti, zdaj, ko je njen ponolni poraz v Evropi in Aziji že kolikor toliko zagotovljen. Dan predno je predsednik Roosevelt (Kinov-no poudaril solidarnost Paname-rike In Zedinjeniti držav napram argentinskemu nucifašlzmu, so vprašali žurnullsti zunanjega ml-niatru Cordella Hulla nu njegovi čuNnikaiski konferenci, kaj misli o pienosih naeifušistlčnega kapitalu v Argentino. Kull sicer nI izgovoril ničesar določnegu, toda znano je, du Je več vladnih urudov ua deiu. du zberejo podrobnejši? podatke o tej stvuri In nekuterlh drugih, s tem problemom |>ovc/unth zadevah . __________________ Nobenega dvoma na more biti o tem, du bo svetovni fušl/ein poskusil vse, du se reši, in jasno je tUdI, da je že izbrana dežela, v kalni se bodo odigruli ti ogromni napoi i prohtruoa In še vedno na fevdulen nuein vlada-na Argentina. V tej deželi brezmejnih veleposestev, v kuten je vludujo^-u kliku polkovnikov zdaj /e meiMtce hujskalu / bojevitimi govori Mi »o/ljala s rtabljo, nastaja orožna industrija, Sosedne dežel« so ogrožene in nactattčni agenti najdejo tum vurno zavetje. Argentina odklanju Irpolni-tev svoph obligacij kot članiea »meiiAkegu svetu in a tem sabo-tu a vse načrte Zedinjeiilh narodov za obranitio Panamerlke. ONA. Kmalu bo zima mo več časa za pisanje šem društvu nimam kaj Bitka sa poaeat eloka Pelellu na Pacifiku vatla pred sovražnimi kroalaml s. vsakim grmom SK. tu*. * - *n*uu * ^ Ameriški vejakl aa plastjo po trebuhu Ja OteJe sa korenino, v vaekl Jami. ubitih ta ranjenih okroq 3400 Stimaon posvaril nemško I j ud sivo VVashington, 1) C, J« okt,— se naJiajajo prav tu skupine In Vojni tajnik JJenry L Stlmson kiogl, ki odločno nasprotujejo temeljnim vnjnim naporom zedi* njenih narodov In politiki Zedi-njenih držav. V VVaahtngtonu je postal* že Javna tajnost, da opazujeio si-na rhlat i, falang isti In diuge na-cifašlatične skupine v lutinskili Japon/ev Ja padlo več! nnrtertftklh državah sedanjo vo-! Iilno kumpetijo v Zedinjeiilh di- I je posvaril nemško ljudstvo, du i bo vsa mesta na poti prodiranja ' zavezniških armad proti Berlinu zadela lata usoda kot je Aatheo. < e ne \£ie bodo podala iVsu bodo |»orušena V Prosvatl ao dnevna svetov* na tn delavake vesti. Ali )lk čtlata eaak 4anf PROSVITA ss GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■PISAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Nekaj zelo trpkega je ležalo v izrazu njegovega obraza in prav taka je bila tudi godba sama. Vsak zvok je bil kot krik, njim do sedaj popolnoma nepoznan in so morda komaj zaslutili, kaj se dogaja v duši za tistimi temnimi očmi. Nekako sredi godbe se je utrgala struna in ga udarila v lice. Prenehal je igrati. Videli so, kako je postala barva njegovega obraza skoraj sivkasta. Pogladil je gosli z dlanjo in jih položil nazaj v škatlo. "Mislila sem, da nam boš igral kaj veselega, kajti jaz hočem biti vesela na ta svoj večer," je rekla Regina zbadljivo. "Oprosti, Regina, ni mi mogoče danes igrati veselo, toda ko bi ti vedela . . Večina družbe je bila skoraj nejevoljna radi tega, da Simon ni hotel biti tak kot navadno. Toda vino je takoj priklicalo prejšnjo dobro voljo, še bolj pa Regina, ki je pričela peti in pritegnila v petje skoraj vse. Tudi Simon je zopet pil. Hipoma se je okrenil h Krilanu. "Prosim te, stopi z menoj v predsobo! Govoril bi rad s teboj." Krilan se je nehote ozrl na njegovo ustnico. "Ksj hočeš?" je vprašal, a takoj vstal in šel za njim. Zunaj mu je rekel Simon: "Poslušaj! Do sedaj ni bilo med menoj in Manciko ničesar, kar si misliš ti. Nimam namena opravičevati se tebi, niti se ne bojim tvojega izraza. Ne vem, kaj se vse lahko zgodi v bodočnosti. Ce te ona ne ljubi, si kriv sam, kajti ona je prečitala vsako misel iz tvojih oči. V pričetku te je ljubila. Čital sem to v njenih pesmih. Toda ona noče biti igrača! Zamrzila je tudi tvojo samoljubnost. Ne vem, kako bi bilo, če bi jo pričel ljubiti pošteno in plemenito. Zdi se mi, da je niti s tem ne bi več pridobil, kajti ona hoče poštenih kart ne samo iz sedanjosti, ampak tudi iz preteklosti; kajti ona sama je velika in plemenita po svojem srcu. Mene in njo pa sumiš brez vzroka." Krilan je silno presenečen poslušal Simona. Toda ta se je naenkrat zmedel. "Še nekaj, Krilan, in to mi je težje, kot si boš morda mislil. Se nikogar nisem prosil za denar. Niti nočem, da mi posodiš. Slutim, da bom ono, ki jo ljubim, srečal to noč. Podari mi deset dinarjev!" "Kaj?" je Krilan hitro odpiral listnico. "Zakaj mi nisi rekel poprej? Na, sto dinarjev!" "Ne, samo deset mi jih daj! Jutri bom zopet imel denar. Več nočem kot deset. Naj bo ona s katerimkoli, ne bom ji zameril, nimam niti pravice zameriti, toda videl bi jo rad. Ne bom zalezoval, a videl bi jo rad. Skril se bom v kavarni za steber, tako da me ne bo zapazila. Če pa je ne srečam, tedaj ne vem, kaj bo z menoj to noč, prijatelj moj! Se nekaj! Ne hodite nocoj k Črnemu jagnjetu. Anica je bolna in bi rada imela mir, da bi se vsaj enkrat naspala. Pozdravljen, Krilan!" Ne da bi se od koga poslovil, je izginil Simon iz družbe. " 17. Krog enajstih ponoči je pritavala Jelka iz središča v predmestje na samotno Savsko cesto, tja, kjer vodi nadvoz z železnico čez tramvajsko progo. Njeno krilo je bilo zablateno že do pasu in cula pokrita s snegom. Tisoč misli je prepotovalo do te pozne ure skozi njeno dušo. Sedaj, so zdrevile vse neksm v nejasne like. Zobje so ji šklepetali od mraza. Vse telo je trepetalo. Vse popoldne ni zaužila ničesar. Bežale, drevile so se podobe iz nekdanjih dni: bele cerkvice, polja, polja, polja, grozdje na trtah, otroci na vasi, cvetje, pomladi, zime, pomladi, zelena reka Kolpa, materina smrt, mačeha, klic po Ameriki, brezuspešni klic, beda, beda, beda, mesto, Zagreb, šestnajsto leto, sedemnajsto leto, to zadnje osemnsjsto leto — mamljive bese- de študentov sostanovalcev, strašna gospodarjeva sila — pesmi, dobri mladeniči, Simon — Simon . . . Naslonila se je na svetilnik. Bolečina je u-darjala v sence, naravnost iz srca kot z nožem v sence, v mozeg, v dušo. Sneg je hitel mimo luči, mimo njenih oči strašno hitro in neslišno in se ji krožil v mislih. (Slovensko dekle sredi noči ob svetilniku sredi velikega mesta, katerega srce je denar. Ni ga, ki bi stopil k njej, ji dal roko in rekel: Ti, zlato srce, nobena steza ni tako izgubljena, da bi ne bilo rešitve z nje. Poročila v listih; Danes zoj>et . . Tu ni nobenega samomora. Tu je umor in je morivec sedanja družba in njeno gledanje na sočloveka.) Jelka se je dvakrat opotekla proti vozu, ki je drčal mimo, a strahotna groza jo je potegnila nazaj. Sele ko je njena duša čisto poblaznila v bolečini, je skočila pred voz. Luč se je kot nema zver zapodila proti njej. Jelka je zakrilila z rokami, cula ji je padla iz roke, s krikom je hotela ubežati nekam tja naprej po cesti. Sprevodnik je zakričal. Roka mu je kot otrpla obvisela na zavori. Še}e ko je rdeči stroj udaril v njeno telo, ga podrl na tla in je kolo zarezalo prav čez srce in strlo prsnico pod seboj in je kri bruhnila iz ust v mokro železje, je sprevodnik zavrtel kljuko. Ljudje so se usuli iz voza. Pritekel je stražnik. Krik in radovednost. Potegnili so jo izpod koles in položili ob cesti na kup snega. Stražnik je hotel pisati. "Kolnem se pri Bogu, da nisem jaz kriv," je kričal sprevodnik in vlekel še culo iz pod kolesa. Stražnik pa je pisal naprej. Sprevodnik se je silno razsrdil. "Vsi potniki, ki stoje krog mene, lahko pričajo in jaz prisežem tudi desetkrat." "Ah, to boste povedali pozneje. Jaz moram zapisati vaše ime in številko voza." Svetilnik je bil oddaljen kakih dvajset metrov in svetloba je le motno prodirala do gruče ljudi, ki se je gnetla ob vozu in zvedavo strmela na truplo. Se vedno se je cedila kri iz njenih ust in pojila sneg pod njo. V široko odprte oči so padale snežinke. Obraz je bil sedaj, tam kjer ga ni pordečila tekoča kri, bel kot sneg. Ruta ji je zdrznila z las. Med temi svilnatimi nitkami so se lesketale snežinke. "Naj ji kdo zapre oči," je predlagala neka ženska. Nihče se ni upal storiti tega. Od zadaj so se pričeli ustavljati drugi vozovi: "Vsi nazaj gori," je kričal stražnik. "Teraj napred," so klicali od zadaj. "Teraj napred!" Nekdo je tekel na stražnico, da bi od tam poklical voz. Tramvaji so zdrčali naprej in sij njihovih luči je potoval po Jelkinem obrazu. Stražnik se je sklo-nll počasi nad Jelko in ji zaprl oči. Potem je potegnil ruto izpod las in jo pregrnil čez obraz. "Zdi se mi, da bi bila mati ta ženska," je govoril sam s seboj, "Sreča le, da se je vsa stvar gnati množice od trupla in narediti red. Tako zgodila v noči. Podnevi bi ne bilo mogoče pre-pa ni sedaj nobenega tu." In je hodil gori in doli. Nek vlak je drevil nad njim po nadvozu proti Ljubljani in rdeč žar se je vil nazaj čez vagone. 18. Kavarna Medulič je bila napolnjena do zadnjega sedeža, ko je vstopil Simon. . Sel je do srede kavarne in se naslonil na steber. Njegove oči so tiho potovale od mize do mize. Žalost je legala vanje. Marije ni bilo v kavarni. Pričel je vzbujati pozornost. Dasi so se v tej kavarni zbirali vsi mogoči in nemogoči umetniki in niso bile njihove obleke nič kaj podobne oblekam navadnih ljudi, so'se vendar pričeli ozirati gostje, zlasti ženske, na mladeniča, ki je v zasneženem plašču in z gosliml pod pazduho slonel ob stebru. Simona se je polastila zadrega. Umeknil ae je od stebra in iskal prostora. (Dalje prihodnjič.) MOJE ŽIVLJENJE IVAN CANKAR (Se nadaljuje.) Dtfcečs kava je bila na mizi, zraven skodelice bel kruh. Oblačil »«*m se počasi in zlovoljen. Sveže perilo se mi je zdelo mrzlo in trdo, novo oblačilo preohlapno, težko in nerodno. Sam M*bi sem bil tuj in grd, kakor da sem bil ie kožo in misli in dree preoblekel. Oni drugI je bil tam pri Sveti Trojici in v Mo-čilniku m v Retovju; ta, ki sedi v novi obleki /a mizo in pije dišečo kavo ln lomi bel kruh. nima ne radosti, ne žalosti; zavržen kamen je. Cisto na dnu je kljuvalo neprestano ln hitro, ho šepetale beeede, ki so bile tako plahe, da si niso upale klicati na glas. če . živi oaat ob kolovozu, kako ds bi kamen ne živel? Voz je ropota je ustavil pred hišo. "Ali bo kaj?" je poklical vri r- nik Cule so bile pripravljene "Pojdimo v božjem imenu!" je rekla msti. Toliko, da smo si segli v roko z očetom, z brati in sestrami; takega nismo bili vajeni, tudi ne da bi se poljubovali, se lizali ter se cmerili za vsak nič. Kar je, to je; vse drugo bodi zaklenjeno in se ne prikaži nikomur! Drevo ne stoka in ne vpije, če mu sekaš vejo za vejo od živega debla; še ne umrje ne vselej. ^ Voznik je bil drobnikast, zmi- 3 m v M \mi /P bi bilo treba neusm,iJwlJa d be, da bi človek do celeča r lil svojo dušo pred sveto^ bi jo pokazal v nežni rasti kril najtanjše korenine bitja, otipal brez sramu Th! strahu vse zgodnje kali J2 ših zmot in grehov. Tolik« ^ či jaz nimam, niso jdimeli m^a je, ki jim do kolen ne seiem (Dalje prihodnjič.) Razni mali ogla« Ameriški marini in bojna mornarica v lnvasljskem napadu na otok Peleliu v bližini Filipinskega otočja. Teren sa napad so najprvo pripravile bojne ladje in letala s silovitim bombardiranjem, kar Je zanetilo velike pošare. POTREBUJEMO ženskTk^, in za lahka hišna dela. Ni otrok pranja. Dobi sobo in ob večrt proste. 4559 Milwaukee Aw dare 2117. ** DVE STAN. ZIDANA 5-6 sol HIŠA. Vroča voda gorkota 2 zaprt. Cena $8,300. 1 blok do I postaje. Kličite FAIrfax 7060. ' rom v dve gube sključen, hudo godrnjav človek; rekli smo mu Striček. Če še živi, mu daj Bog dočakati sto let in čez; če pa je umrl, mu izlij usmiljena roka ob vsaki sedmini čašo vina na grob! Marsikdaj je capljajočega študenta ob slabem vremenu za vbogajme stlačil med cule in žaklje. Zadnja potnika sva bila; voz je bil do kraja naložen in nabasan, voznik je pognal. Čudo božje—Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa! Jaz, ki sem ves tvoj, sem te gledal s široko odprtimi očmi, videl pa te nisem nikoli; še zdaj te gledam, kakor da bi se mi bleščalo, kakor da bi le zdaj pa zdaj, migljaje in trepe-taje, zablisnil tvoj beli sijaj iz daljine! Ko se je zibal voz počasi in ropotaje skozi trg, se mi je zdelo, da se vozimo po čisto tujem kraju. Oerkev svetega Lenarta sem pogledal začuden, kakor da se je bila še v tistem trenotku vzdignila iz tal ter se plaho stisnila pod klanec. Cesta se mi je zdela široka in kakor za procesijo pometena; hiše so bile visoke, bele in tihe. Ne-obeh straneh so molčali vrtovi, do vrha ograjeni in zastraženi, da bi jih ne motil nevreden popotnik še z nečistim pogledom ne. Kdo se izprehaja tam po samotnih gredah, pod brezkončnimi sencami? Na dušo mi je takrat legla žalost, široka in tiha, kakor to ravno polje. Sila je njiva, ki jo je Bog kasneje bogato posejal; bila je odprta shramba, ki jo je Bog do vrha napolnil; bil je začetek poti, ki se je po klancih in nižinah in samotah vila brez kraja. Kadar se spomnim na tisto vožnjo, me zgrabi bolečina, ki ji drugače ne maram dati besede. Vrhniški otrok bi ne smel po svetu, bi ne smel med tuje ljudi. Že navsezgodaj ae ga drži tisti oklep ošabnosti, samozavesti in vsegavednosti, ki mu dela nero-do ob vsakem koraku in vse žive dni. Milost božja—pod tem donkihotskim oklepom trepeče nebogljen otrok! Prešernost njegova je kakor slovenska pesem, ki se smeje na glas, zato da bi zatajila ihtenje. Je pa davi sianca pala na zelene travnike, je vso travo pomorila vse te žlahtne rožice ... Pa kaj to nam, ki smo Vrhni- čani! • Tra-la la-la la-la lom . . . Zgrudil se je vitez v junaškem turnirju. "Umrl je mož!" Kaj še —umrl je otrok! Odprite vizir— kri je že črna in trda, na golih licih pa se še niso posušile solze! Vso pot nisva govorila z materjo nobene besede, gledala sva obadva naravnost. Počivali smo skoraj pred vsako krčmo; konja sta zavila kar sama ter se ustavila, kjer je bilo treba. "Peš bi človek prej prišel!" so so jezile ženske. "Pa bi bile šle peš!" je rekel Striček. Že se mi je zdelo, da slišim zamolklo bučanje, ki se bliža in je zmirom silnejše. Kamen, ki je bil v mojem srcu, se je zganil, da me je zabolelo. Kar nenadoma so se vzdignile tik pred nami ogromne hiše, begali so ljudje vsekrižem, zasopli in brezumni, jaderno so drčali vozovi na vse strani, široko zevajoč, nagnusno hropeč nas je pogoltnilo mesto, meni prestrašenemu neusmiljeno in grozno v svoji črni brez mejnosti. "Nazaj, mati, nazaj!" Nikoli več! XIV. Ko sem pisal prvo poglavje teh spominov, nisem nameraval nič višjega, kakor prijetno zabavati sam sebe in še koga drugega poleg. Hotel sem ogrniti svoji zgod- Ollclr daje navodila vojak« na lronti v Franciji. DR. KERNOV • angleško-slovenski besednjak Cena $5.00 s poštnino vred r * V salogt Imamo tudi njegovo Angleško-slovensko berilo n najboljši pripomoček pri učenju angleščine sa starejšo. aH mlajšim ss uč«oJe slovenščine. Cena $2.00 • poštnino vred Naročila preji proletarec 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III. nji mladosti haljo Pierrotovo. Ali koj sem začutil, da bi tako ravnanje ne bilo spodobno. Zazdelo se mi je, da imam živega otroka pred seboj, da ga božam po kuštravih laseh, mu gledam v velike, svetle oči in govorim po domače z njim. Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezko-ristnejše. In otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan in nagnit. Kakor sem spoznal, da mora o svoji mladosti spoštljivo govoriti, kdor se noče zaničevati sam, je bilo delo težko, se mi je beseda uprla. Spoštovanje ne prenese nobene laži, ne zavijanja, še pretiravanja ne. Najhujše je, da tudi ne prenese prikrivanja. Bilo pa bi treba nadčloveške moči, nadčloveškega samospoznavanja, DEKLETA IN ŽENE za zavijanje in pakiranje naran nic, lahko, sedeče delo, prijeta delovno stanje. VPRAŠAJTE V SOBI ŠT 8fi MERCHANDISE MART PRODA SE 2 nadst. zidana hiša. 4. v prvem in 7 sob v drug. nadst. pojasnila vprašajte v drugem nafc lastnika, 814 No. Damen ave. POTREBUJEMO 5 MOŽ ZA PAKIRANJE-4 MOŠKE ZA DELO V SKLAD ŠČU IN DRUGA DELA. Stalno delo, dobra plača. Vaugharis Seed Store 601 West Jackson WHERE THE FUEL GOES It telčes 12,500 gallons of gifg line to traln one piloti TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . . . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJl TISKARNI . . * . Vat pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cen« smerne. unljsko delo prve vrti« Pišite po Informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2867-59 S. Lavrndale Av«nu« • - Chicago 23, IUlaok TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu lt. redne konvencije se lahko naroči na list Prosrsto in prttteje eden, dva. tri, fttirl ali pet članov la ena družina k *ni naroč ninL Lisi Prosvaia stena sa vse enake, sa člane ali nečlan« $6 00 ss eno lamo naročnino. Kti oa člani ie plačajo prl ssasmsniu f UO « tednik, so Jim to priitejo k naročnini. Torej sedaj nl vsroks. rt«, da Jo list predrag u člane SNPJ. List Prosveta Jo vala lastnina ls gotovo Jo v vsaki druiinl nekdo, ki bi rad čitel Ust vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ton SNPJ, sil če se preseli proč od družino ln bo zahteval sam svoj lat tednik, bode mural tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu luU. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvete. Ako tez« ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosvete Jei Za ZdruL državo In Kanado $4.00 1 tednik in.__________ 2 tednika Im.____________ 3 tednike ia____________ 4 tednike in___________ 5 tednikov ln________ --------1.40 _______2.40 ___________120 ..........nič Za Evropo Je.... Za Chloago In okolico )• 1 tednik in---------- 2 tednika In--------- 3 eiifct hi ___________ 4 tednike I«—............ 5 tednikov In .............. |7 JI 140 S.10 3f0 170 I.M I spolni to spodnji kupon, priložite potrebno vsoto dtnsrjs sU Moner Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki Je vala lastnina. PROSVETA. flffPJ. 24ST So. Lawndal« Ave. Chicago 23. IU. PriletonO poiiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto f 1. Irao . ČL drultva ftl------- finalov Ustavite tednik in ga pripišite k 1 noji naročnini od članov moje druiino: ČL druživa št —— 2 m .ČL drultva 1L-------* 4. ČL druživa št.------ ČL druživa št Hov naročnik □