Kmetijstvo.
Čiščenje vina.
Nekatera vina, posebno vina, katerim primanjkuje čreslovine, imajo lastnost, da se nočejo očistiti. Mnogokrat preteče leto, a vino je še vedno motno, dasi je tako vino sicer dobro, vender nima nikdar one vrednosti, kakor bi jo imelo čisto vino.
Vzrok, da se vino moti, je večinoma beljakovina, ki se nahaja v vinu iz grozdja, loči se pa iz vina večinoma na ta način, da se spoji z vinsko čreslovino, a ta spojina se potem poleže na dno posode. Pa tudi z zrakom se veže ta beljakovina, zato vidimo, da postane vino po pretakanju motno. Tudi ta spojina se kmalu vleže m vino postane na to bolj čisto, nego je bilo pred pretakanjem Ta način čiščenja je naraven in najbolj priprost.  Čim večkrat tedaj vino pretočimo, prej se nam
učisti.
Vsako vino pa se ne učisti na ta naravni način ali pa se čisti prepočasi, zato se oprijemlje umni kletar umetnih sredstev, da svoj namen prej doseže.
Stran 64.
Stran 65.
Poleg precejšnja ali filtriranja, ki se vrši v po-si^bnih pripravah, je najbolj navadno čiščenje vina z vizjum klejem, čiščenim mizarskim klejem, z želatino, z jajčjo beljakovino, z mlekom, s svežo krvjo zdravih ži-valij, s španjsko glino in pa s kaolinom. Prva čistila delujejo v vinu kemično, zadnji dve pa mehanično.
Y velikih kleteh se rabi najrajši vizji klej (Hausen-Diase), ker deluje to čistilo najbolj krepko in ob enem vpliva jako malo na sestavo vini^. Vizji klej se napravlja iz mehurjev nekih rib ter se dobiva v večjih mestnih noiirodilnicah (drogerijah). Za hektoliter vina zadostujejo 1 do 3 grami tega sredstva, ki se na sledeči način pripravi,
Vizji klej se najprej množini vina primerno stehta, na to 8 kladivom nekoliko potolče zdrobi v male koščke ter dene v mrzlo vodo namakati. Voda naj se večkrat odlije ter nadomesti s svežo. Ko je voda, ki jo odlijemo, popolnoma čista in se je klej morebiti nekoliko napojil, odtisne se, a mesto vode se doda kleju nekoliko vina. V navadni vodi se klej ne raztopi, pač pa v vinu ali v nekoliko skisani vodi. Opozarjamo pa, da se ne sme rabiti gorke vode ali toplega vina, ker bi se vizji klej spremenil ter izgubil prvotno vrednost in moč. če se to dogodi, enak je navadni želatini, treba ga je tedaj za isti učinek 6 do Škrat več. Raztopino je dobro precediti akozi tanko tkanino.
Ko smo na ta način pripravili vizji klej, odtcčimo iz posode, v kateri se nahaja vino, ki ga hočemo očistiti, kakega pol škafa. Med to vino vlijemo raztopljeni klej ter ga tu dobro pomešamo in sicer najbolje na ta način, da prelivamo vino V2 clo 1 meter visoko iz škafa v škaf tako dolgo, da polnijo pene škaf do vrha.
če postavimo v šksf majhno čisto metlico, na katero pada vino, se to še boljše zmeša in bolj peni. Peneče vino vlije naj se na to spet v sod, kateremu smo ga odvzeti ter tu s pomočjo droga z ostalim vinom dobro premeša. Za mešanje se dobijo tudi železne priprave. Najbolj priproste so železne pocinjene palice, ki so pod sredino v pravem kotu upognjene. Upognjeni del je plošnat ter na več krajih preluknjan.
Če smo vino dobro premešali, zataknimo posodo ter pustimo vino kakih 14 dni v miru, da se čistilo vleže. Po tem času pa je treba pretočiti vino v čisto posodo.                                                       (Konec prih.)
Stran 74.
Kmetijstvo.
Čiščenje  vina.
(Konec.)
Na dičen način kakor vizji klej, pripravlja se želatina, z razločkom, da je treba za 1 hI vina ne samo 2 ampak 8 do \5gr želatine. Kadar rabimo jajčjo beljakovino, ki je jako dobro in ob enem prav ceno čistilo, naj se precedi beljakovina prej skozi tkanino, da se raztrže jajčja sestava. Rumenjak se navadno odstrani. Kakor vizji klej, meša se jajčja beljakovina najprej v škafih, potem v sodu. Za hektoliter vina treba 2 do 3 beljake. Tudi mleko je za vino dobro čistilo, mora biti pa sveže in posneto. Za hektoliter vina se računi okoli x/41 mleka. Krvi, ki se tudi časih rabi kot čistilo, ne priporočamo, ker prinese lahko v vino tvarine, katerih ni moči potem spraviti iz njega. Tudi ni lahko določiti prav O' množino tega čistila.
Če je vino težje nego ista množina čistila, tedaj nima to nobenega učinka, ker se ne more usesti. To se posebno rado pripeti, če ima vino mnogo sladkorja. V takem slučaju moramo rabiti kaolin ali španjsko glino, ki sta težja od vina. Za hektoliter vina zadostuje navadno V2 do 1 kg kaolina ali pa 5 do 10 deko v španjske gline (Spanische Klarerde). Obe čistili se zmešata najprej v škafu z vinom, potem se vlijete v vino, katero hočemo čistiti.
Zadnji dve čistili delujeta v vinu mehanično, torej drugače nego vizji klej, želatina, jajčja beljakovina, kri itd. Kaolin in španjska glina čistita na ta način, da po-vlečeta s seboj, kadar se polagata, tvarine, ki vino motijo, v svojem bistvu pa se ne spremenita. Pri porabi gori omenjenih čistil se pa spoji beljakovina s čreslovino v vinu in se deloma strdi. S tem, da se beljakovina strdi, da postane težja in začne padati. Ker pa pregrnejo ta čistila enako tankim mrežicam vse vino, potegnejo ob poleganju s seboj vse ono, kar ne more skozi mreno. V vizjem kleju obstoji ta mrena iz celih organičnih celic, ki so močno napojene, zato delujejo te že v manjši množini z istim uspehom, kakor večje množine takega čistila, v katerem so celice pretrgane, kakor na pr. želatina. Če vizji klej nekoliko segrejemo, izgubi, kakor smo prej rekli, prvotno moč.
Ako nima vino niti toliko čreslovine, kolikor je treba, da se spoji s čistilom, treba je vinu umetno dodati tega sredstva s taninom.
Rabiti pa se sme samo čist tanin, ker bi lahko dal vinu v nasprotnem slučaju neprijeten ukus. če damo vino v slučajih, kadar se noče učistiti, kar se prigodi lahko pri vinu, ki se ni kuhalo na tropinah, ptedno ga čistimo, 10 gr tanina, navadno zadostuje. Če čistimo z vizjim klejem, zadostuje nekoliko manj. Črna vina imajo vedno dovolj tanina, ta pa le redko kedaj čistimo. S čistilom  izgubi   namreč vino  nekoliko barve,   tanina   in
Stran 75.
včasih tuđi aroma. Ne de mu torej dobro, če ga preveč čistimo. Majhne množine pa prenaša lahko vsako vino brez posebne škode. V velikih kleteh rabijo navadno za bela vina vizji klej, želatino, jajčjo beljakovino, za črna pa navadno samo zadnje čistilo.
Razun tedaj, ko hočemo imeti vino prej čisto, priporoča se čiščenje tudi tedaj, kadar dobi vino neprijeten duh ali okus, če ima slabo barvo, ali preveč barve, potem tudi, če je vino bolehno, šrbko in se nam zdi, da bo trajalo. Eipečih vin pa ne moremo na ta način čistiti, marveč samo s pretakanjem ali precejanjem (filtracijo). Predno čistimo na veliko, dobro se je prej prepričati s poskušnjo v steklenici, kako deluje čistilo.