Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA *
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATHJE OPOZARJAM.
d» pravočasno obnov* aaročni-
no. 8 tem nam bosta mnogo prt. hranili pri opominih. — Ako l* niste naročnik, pošljite en do- | lar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 148. — Stev. 148.
Ctaas Matter Heptenber Zlat, IMS »I the P m« Office M New Itrk. N. Y.
Act mt Coagreat mt Hirth Srd. 187*.
ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 27, 1939—TOREK, 27. JUNIJA, 1939
Volume XLV1I. — Letnik XLVil.
HITLER PRIPRAVLJA NEMŠKI NAROD NA VOJNO
IE TISTI NARODI BODO 2IVELI,
KI SO PRIPRAVLJENI PRAV VSE 2RT0VATI ZA SVOjn BODOČNOST"
Bolgarska se ne more odločiti
Pravica ali vojna," je geslo nemških nacijev. — "Bodočnost je naša/9 pravi Hitler. — Povtod je povdarjana zveza med Nemčijo in Italijo. — Celo žene morajo delati v municijskih tovarnah.
BERLIN, Nemčija, 26. junija. — V času, ko ima Nemčija pod orožjem 2,000,000 vojakov in kliče pod zastave rezerviste na dolge orožne vaje, je pričela nacijska vlada telesno in moralno mobilizirali tudi civilno prebivalstvo. Geslo sedanje kampanje jc: "Pravica ali vojna!"
To geslo so prejšnji teden peli po celi Nemčiji, ko so obhajali "dan gauov" (provinc). Na raznih zbo-tovanjih sta največ govorila propagandni minister dr. Paul Joseph Goebbels in voditelj delavske fronte dr. Robert Ley.
V svojem govoru v Essenu je dr. Goebbels omalovaževal Anglijo, o kateri je rekel, da se njena moč i*e more meriti z nemško, zahteval je, da so vrnjene Nemčiji "vkradene" kolonije ter se je norčeval Iz Angležev, ker "jih Japonci slačijo, pa proti temu ne morejo ničesar storiti." Dalje je rekel dr. Goebbels: "Veliko Nemčijo smo nanravili s propagando."
Isto bojevito ozračje je vladalo v Monakovem, ko je kancler Adolf Hitler sprejel 500 italijanskih veteranov iz svetovne vojne. Hitler in vodja italijanskih veteranov Carlo Delcroix sta proslavljala na-cijsko in fašistično revolucijo.
Delcroix je napadal kapitalistične mogotce, češ, da rajše poginejo, kot pa bi drugim dali kaj prostora. Nato pa je vzkliknil: "Skupni cilj je napotil Nemčijo in Italijo, da ste združili svojo silo in če treba, tudi orožje."
Hitler je rekel, da sta fašistična in nacijska revolucija zadeli na velike nasprotnike,1 nevoščljivce in sovražnike, da pa je nemško-italijanska zveza posta-\ ila močno fronto proti skupnemu sovražniku.
"Trdno sem prepričan," je nadaljeval Hitler, "vsak poiskus demokracij nas uničiti, se bo razbil ob skupni moči naših dveh narodov in njunih revo lucj vsled moči skupnih idealov, naše hrabrosti in odločnosti."
" Ob koncu bodo živeli oni narodi, ki so pripravil jeni žrtvovati vse za svoje življenje in bodočnost. Vi ste riskirali za svoj narod. Mi, Nemci smo storili isto.
"V bodoče pa bomo začrtali skupne cilje za Nemčijo in Italijo, za naš rajh, ki je vstal pod nacijsko -evolucijo in za vaše cesarstvo, katere je postavil in vstvaril vai veliki duce, Benito Mussolini, mož, ki je proti mnenju in napovedim celega sveta napravil Italijo veliko, močno in mogočno.
"Prepričan sem, da bo neločljivo edinstvo teh dveh narodov zdrobilo vse "napade ostalega sveta m bodočnost je naša — fašistične Italije in nacijskc Nemčije/*
BERLIN, Nemčija, 26. junija. — V Celle in Hannover ju preizkušajo nacijski načrt za mobilizacijo družabno visoko stoječih žena — tudi, če so stare nad SO let — za obvezno delo v tovarnah in municijskih tovarnah. Kot pa izgleda, ima ta poiskus le malo uspeha.
Zene, ki to navajene le postavati in se zabavati, so pokazale tako malo sposobnosti za kako delo, da so lastniki tovarn svetovali oblastim, da opuste ta načrt
Ženskam jt bilo naročeno, da morajo delati 6 te-
NACIJI JI OBLJUBLJAJO
VRNITEV IZGUBLJEN. OZEMLJA
SOFIJA, Bolgarska, 26. junija. — Nemški minister brez portfeja dr. Hans Frank je imel dolg razgovor z bolgarskimi državniki in v tem tuji diplomati vidijo nov pritisk Nemčije na Bolgarsko, da bo vstopila v os Rim-Berlin.
Dr. Frank je izdelal načrt za iMjlgarsko-madzaxsko-jugoslo • varuški blck pod pokroviteljstvom Nemčije in Italije. Ta blok bi oslabil zvezo med Turčijo, Romunsko in Grčijo, ki ^o prijateljice Anglije in Francije.
Ako <se Bolgarska pridruži osi Rim - Berlin, tedaj ji 'boste Nemčija in Italija pomagali, da dobi izgubljene, ozemlje od Romunske in Grške. Madžarsko pa boste podpirali, da dolbi od Romunske Transilvanijo, Jugoslavia pa bi dobila od Grške Solun, za katerega se že tako dolgo poteguje, t Bolgarsko časopisje se toplo zavzema za Frankov načrt in poziv, da se Bolgarska pridruži Nemčiji iv> boju proti mirovnim pogodbam, ki so sledile svete vili vojni.
i Bolgariska javnost se je tudi pričela zavzemati za proti komi n ter no zvezo, ker se je 'Japonska odločila, da pre4ovi svoje poslaništvo za balkanske države iz Aten v Sofijo.
Bolgarska sicer želi mirnim potom in is pogajanji dobiti vrnjena izgubljena ozemlja, toda narod 'vedno bolj zahteva, da so Bolgari v drugih državah osvobojeni in združeni z Bolgarsko.
JAPONSKA OHOLOST V TIENCINU
Slekli in preiskali so Angleža in njegovo ženo. Chamberlain še vedno upa na mirno poravnavo.
KONGRES BO ZBOROVAL DO AVGUSTA
Rešiti ima še dosti skrajno važnih problemov, predvsem pa vprašanje nevtralnosti in posojil.
WASHINGTON, D. C., 26. junija. — Senatorji in poslanci, ki že kar drhte, da bi se čimprej podali na počitnice, bodo morali še nekaj tednov ostati v Washingtonu.
Zasedanje -sedanjega kongresa bo trajalo najbrž prav do meseca avgusta.
Predsednik mora podpisati več važnih predlog, predvsem predlogo glede rdvifcije davkov ter dovolila v znesku 122 milijonov dolarjev za državni, ju stični in trgovinski department.
Obe zbornici morata odobriti revizio nevtralnost ne jH>sta-ve.
Nekaj predlog je bilo v se natu sprejetih, v poslanska zbornici pa se ne, nekaj je pa tudi takih, ki jih je zbornica odobrila, senat se pa še pomi-šlja, če 'bi jih ali ne-
TIENCIN, Kitajska, 26. junija. — Uradno poročilo, da so Jatponci slekli in preiskali nekega Angleža in njegovo ženo, predno jim je bilo dovoljeno iti skotzi jaiponske barikade v angleške koncesije, je povzročilo meld Angleži veliko ogorčenje
Angleški konzud major G. A. Hert>ert, ki je prejšnji teden protestiral proti drugim slič-nim dogodkom, je znaiznanil, da je žena Angleža smela imeti samo ovito ledje, ko jo je ja-ponetya polietinja preiskovala vpričo vojakov.
Japonci so zopet 'poostri**
svojo blokado v Tiencinu s tem, da je ivctke pol ure dovoljeno itttiio enemu Kitajcu iti v angleške in francoske koncesije in razglasiili vojno stanje na železniški postaji.
Dovoz mleka v angleške in francoske koncesije so Japonci popolnoma vstavili in Kitajcem zagrozili « smrtjo, ako bi v koncesije nesli kak vež.
TOKIO, Japonska, 26. junija. — General Ivane Macuj, ki je poveljeval japonski armadi, ki je zavzela Nanking, bo ostanek ivojega življenja premolil za mrtve, ki so padili pod njegovim poveljstvom.
Sezidal bo tempel budistični boginji usmiljena Kvanoni v mali hiši, kjer namerava živeti do smrti.
V temphi bo dal postaviti padlim vojakom spomenik, v katerega 'bo (položena prst a bc-ijišč pri Šangbaju in Nankin-gu-
dno v za dnevno plačo po 45 pfenigov, ali 18 centov.
Posebno so bile ogorčene žene v malem mestu Celle, ki ima mnogo vojaštva in velika letališča. To so žene častnikov rti sodnikov, ki se zavedajo svojega dostojanstva.
SITUACIJA NA KITAJSKEM
CIO SE NE BOJI FR. HAGUE-A
V Mongoliji so v teku bo- Delavska organizacija je
SAMOMOR ČEŠKEGA ČASTNIKA
ji že od 11. maja. — Japonci so izgubili 59 aeroplanov.
MOSKVA, Rusija, 26. juni ja. — Neko rusko poročilo pravi, da so sovjetsko-mongolske čete pognale japonske in inan-čukuanske čete iz Vnanje Mongolije. Odkar so Japonci 11. maja vpadli v vnanjemongol-sko ozemlje pri jezeru Bor, so se stalno višili vroči boji. Na obeh straneh je padlo mnoge vojakov.
Sovjetska časnikarska agentu ra Tass je prvič potrdila te boje, o katerih jajponsko vrhovno (poveljstvo že dalje časa poroča. Toda Japonci so vedno naznanjali zmage, medtem ko sedaj rusko poročilo zaui-kuje japonske zmage.
(Al 11. maja -pa do 25. juni ja so Jaiponci izgubili 59 aeroplanov, Kuisi in Mongoli pa 23.
Japonski glavni vojaški stan v Hsinkingu je poročal, da ej bilo v zračni bitki 22. maja 56 ruskih aeroplanov izstreljenih. Kot sedaj trdijo Japonci, je bih> v zaidnjih petih dneh izstreljenih 134 ruskih aeroplanov.
TasS pravi, via so bili od 11. maja dalje 'boji na dnevnem revi u. V bitki 28. in 29. maja je bilo ubitih 40U japonskih vojakov. V tej ibitki je bilo ubitih Kaino 40 ruskih in mongolskih vojakov in 7U ranjenih.
V	soboto je napadlo 60 japonskih aeroplanov enako stavilo rutsko-mongolskiii aeroplanov.
V	boju so Jatponci izgubili 2> aeroplanotv, .Mongoli pa «samo dva.
Na bojnem polju so Mongoli pri nekem mrtvem japonskem častniku našli /povelje japonskega poveljnika 23. divizije, tla morajo Japonci uničiti armado Vnanje Mongolije.
HRVATSKO VPRAŠANJE POČIVA
BWOGRAD, Jugoslavija, 26. junija. — Naivzlie neprestanim govoricam, da se bodo obnovila »pogajanja za poravnavo hi-vatskega vprašanja, do sedaj že ni nikakih pogajanj. In težko| da bi prišlo do kakih pogajanj,-dokler se v torek ne vrne v Beograd načelnik vlade Dragiša Cvetkovič z Brda, kjer je i-med konferenco s knezom namestnikom Pa vi o mL
MARŠAL BADOGLJO V ALBANIJI
TIRANA, Albanija, 26. junija. — Na svojem na<izoroval-nem :potovanju je maršal Pie-tro Badoglio prišel do jugoslovanske meje pri Korici, kjer je nadziral ta mošnjo garnizijo. Od tam pa se je z aeroplanoiu odpeljal v Argyrokastron bliža morja.
izvojevala pred sodiščem značilno zmago, kar jo je navdalo z novim pogumom.
JERSEY CITY, N. J., 26. junija. —i Nedavno je najvišje sodišče razpravljalo, če so občinske obla.-ti v Jersey City kršile državljanske svoboščine članov Lewisovega odbora. Sodišče je odločilo v prid delavcem oziroma njihovim zastopnikom.
To je navdalo CIO z novem pogumom, in bo začel organizacijsko kampanjo v mestu, kjer se smatra župan Frankj Hague skoro za neomejenega gospodarja.
Najvišje sodišče je prepovedalo županu in njegovim agentom nadlegovati pikete pri de-liavi leipakov.
John L. Lewis je takoj izrabil to priliko ter odredil obširno organizacijsko kampanjo. ■ Ta mesto je polno odprtih I delavnic in industrij, ki so se priselile sem iz drugih krajev, I da jim ni 'bilo treba imeti z u-nijo nobenega opravka.
Glavni stan je dal tukaj šnjemu CIO uradu na razpola go precejšnje i vsote denarja in poslal sem precej novih organizatorjev.
Kampanja se bo vršila po»l vodstvom okrajnega ravnatelja Williama J. Carneya. V to rek se bo vršila javno zborovanje na Pershing Field. (Jo-vorilo bo več znanih CIO govornikov.
Govornike oziroma zboro-valce bo stražilo petindvajset mestnih policistov
DIJAK USTRELIL TRI PROFESORJE
iSOFIJA, Bolgarska, 25. junija. — Ob belem dnevu in na zelo obljudeni ulici je nek dijak sofijskega 'vseučilišča u-strelil svoje tri profesorje, k« so bili na mestu ubiti. Zatem pa se je sam usmrtil.
Dijak je pri iskušnjah padel in se je razjezil nad profesorje.
Na nje je čakal preti vseučiliščem in ko so prišli skozi vrata, je pričel nanje streljati. Vse se je zgodilo tako naglo, da v bližini stoječi ni^o megli zločina preprečiti.
ROPARJI V PALESTINI
JERUZALEM, Palestina, 23. junija. J V spopadu med angleškimi vojaki in roparji so bili štirje roparji ubiti. Kot pravijo vejaške oblasti, je bi* nek ubit ropar poznan kot terorist in so ga oblasti iskale zaradi umora. Ranjen je bil en Arabec, 12 pa jih je bilo are-' tiranih.
Polkovnik Beneš se je vrgel z Eiffelovega stolpa v Parizu. — Bil je imenovan za vojaškega atašeja v Parizu.
PARIZ, Francija, 26. junija. — Polkovnik Benik Beues, star 44 let, ki je bil imenovan za vojaškega atašeja pri poslaništvu v Parizu, predno se je Nemčija polastila Češke, -e je vrgel z Eiffelovega -tolpa, ko so na banketu v Eiffelovent stolpu olbbajali 50-letnico stol pa. Na banketu je bil tudi vojvoda Windsorski, ki jt* tudi sam obhajal svoj 4."). rojstni dan.
iPolkoivniikBeneš je skočil iz višine 200 čevljev.
Gostje na banketu so bili zelo veseli in nikdo ni opazil, da je Beneš izvršil samomor.
Polkovnik Beneš je bil še pred 15. marcem, ko je nemška vojska zasedla Češko, imenovan za vojaškega atašeja v Parizu, katero službo bi imel nastopiti 1. aiprila. Ker je bila njegova domovina podjar-mljeua, je bil zelo potrt. Njegovo truplo je pri padanju dfva-krat zadelo ob železno tramov je in predno je priletelo do tal, je bila glava popolnoma razbita.
Polkovnik Beneš je bil častnik v avstrijski vojski in se jo udeležil svetovne vojne. Kmain nato, ko je bil vjet v Italiji, je stopil iv v češko ledijo in se je boril proti Nemčiji. Po svetovni vojni je študiral na francoski vojaški akademiji ter je po zneje postal profesor na češki artilerijski akademiji.
|lllll">ll||hi|ll»lll||t|il||!llM||, ..Hllltllii. | ^iiHiin*-'->nmnii» ^it:iunii>-liti^miiii'lin
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI 'GLAS NARODA"
216 WES1 18tlt STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJOČE« NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(PiAtnina platen)
Vsoto lahko pošljete ▼
po 2 (Miroma po 8 cente.

Ulij
L X B NAHOD A" « New Tozič
Tuesday, June 27, 193$
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
tur
-GLAS NARODA"
(VUICI or THl PBOFLJI)
Owuad ud FubiUb«d ly ILMVIN1V PUBU&H1N4* OUMfANl
(A OorporttlM)
J. Lopalia, 8m.
ut Um corpontk« ud addreeeee of above officer«:
NSW YORK. N. Y.
46th Year
1S8GBD ITIII DAY IXGEPr SUNDAXb AKD HOLIDAYS
idTcrtinBMt on Agreement
Ka cmIo leto veUe Uet m Ameriko la luado ..............$8.00
1m. poi leU ................ fa.'K)
ie AeCrt letn ---------flJC pol lete
Ze New York u celo leto . . $7 00
Ze pol leu ................$3.P0
Za lQoeematvo m celo leto .. |7.iW .............»3.60
Yearly
"ULA8 NARODA* IZHAJA VSAKI DAN IZVEBtfSl NBDSLJ 1H
PRAZNIKOV
*ULA8 NAIOOA', ti« WEST lttfc STREET, NEW YORK. N. Y. fttiraONV) CHeken 1—IMS
HITLER BO SEL DALJE
EDINO FINSKA REDNO ODPLAČUJE
Tisti, ki mislijo, da je z zavzetjem ČehoslovaŠke Hitler završil tfvoje delo in pobral vise, kar je nameraval .pobrati, se motijo.
V Evropi je še vedno nekaj držav, ki «o pred njim v ne varnosti. Ta nevarnost bo šele takrat deloma odstranjena, ko bodo Anglija, Francija in Rusija podpisale medsebojno po godbo, naperjeno proti nemški ekspanziji.
Medtem ko sta Anglija in Sovjetska rniija barantali, jo Hitleiju uspelo doseči nekaj važnih gospodarskih in di<plo-matičnih uspehov. Tako bo mu naprimer baltiške države obljubile, da se bodo brigale za garancije, ki bi jih jim nudile Francija, Anglija in Rusija.
Baltiške držarve ima Hitler tako rekoč že v malhi ter nadaljuje svoja pogajanja s ska ndinavskimi državami.
Bolgarska in Jugoslavij a sta skoro povsem na njegovi strani.
Finlski poslanik Halmar Prokope (na desni) izroča ameriškemu državnem zakladu i <"arju Mofgenthau-u ček za $ 1 (JO,094) kot letno odplačilo za ivojni dolg. Finska je edina evropska država, ki redno zadošča svojim finančnim obveznostim napram ameriški vladi.
Primorske Vesti
PROHIB1CIJA V INDIJI
Dne 1. avgusta se bo začelo v Indiji butlegarstvo. Najprej na drobno, nato pa na debelo.
Takrat bo namreč v Bom bayu in okolica Uveljavljena prohilbicija. Zaenkrat bo vsled nje prizadetih najmanj milijon oseb.
Ce bo prebivalstvo ponižno in ubogljivo, se bo sistem prohi'bicije razširil po vtseh tkiih delih Indije, kjer ima Indij sici narodni kongres kaj vpliva. To je pa več kot polovica dežele.
Postava je v Indiji tako malo priljubljena kot so bile < oločbe osemnajstega amendmenfa v Združenih državah.
Lastniki žganjarn in pivovarn se seveda uipirajo novo-tariji in slikajo njene posledice z najtemnejšimi barvami. Pravijo, da se bodo v zvozi z novo postavo vršila velika nasilja.
Mahatma Gandhi je vsled tega v veliki zadregi.
Rad bj imel prohibicijo, obenem je ipa tudi nasprotnik vsakega nasilja.
Nova grobova
Dne 23. maja je umrla v Gorici 17-letna Milica, -hčerka skladatelja in glasbenega učitelja Emila Komela. — V Li vornu pa je že 'pred mesecem umrl Kaltnekar, po odmače Primož, ugleden posestnik s (Petrovega brda. Bil je S let na južnih italijanskih otokih.
Na goriškem sodišču
je bil obsojen na 4 mesece je-če in	lir denarne kazni
50 letni Stane Nikolavčič iz Smart na pri Kojwkem. Obto-žen je 'bil, da je lani brez j»ot-nega lint a zbežal čez mejo.
Sprememba priimkov
V Rihenfherlcu so te *] n i kn-kor )M>r(w'a "<OaKettirio." objavili nekaj dekretov goriškega prtifekin na ]x>dročju rihem-benške občine. Preimenovani so bili Alojzija Kodrič v Codri, Tju<tvig Nns lorfer v Xoecioli, •Josip Kerševan v ('luM-sovani, Leopold Hmelja k v M»*lli. Le-
|| Najboljši prijatelj
▼ nesreči vam je:
BRATSKA, DELAVSKA
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000j
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
>57-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za * 2 30 $ 4.50 $ 6.60 ¥10.25 $26-
liiu.	1
lHn.	200
J lin.	30.)
I>Ln.	500
Diu.	1000
Diu.	2000
ojtohl *Štu!belj v Stubelii.
Hkratu so bili spremenjeni priimki tudi vsem članom rodbin navedenih Rili ei lifoe rž a 11 o v.
Novi župnik v Idriji
I
Za 'žirpnika v Idriji je bil imenovan don Carlet, po rodu Italijan, ki je doslej služboval nekje v Furlaniji. Idrijski Italijani so ga sprejeli zelo sve-' čano. "Grazettino" beleži, da so ga oblasti in vtranka na nje 1 govern dosedanjem službenem mestu zelo eenile zaradi nje govega vnetega delovanja na političnem polju. Don Carlet je navdušen Italijan. V tem duhu je izzvenel tudi njegov prvi cerkveni govor v Idriji, j
V	tržaških ladjedelnicah
i
so leta 1919 do jeseni 19.'W
zgradili 179 trgovskih in 104 Vf;jne ladje s skupno tonažo: l.filMMMHi ton. V tovarni la-» dij-kih strojev je bilo zgiaje-t 110 172 strojev s skupno 2 mili-j jtma konjskih sil. Lani je bilo pri vseh treh ladjedelnicah in j v tovarni strojev skupno 17.< K M» nameščencev in delavcev.
V	reški ladjedelnici
bodo pričeli v kratkem graditi dve motorni ladji za dražbo ''Tirrenio". Oba motornika bosta di.sloclrala po 4300 ton vode. Letos je bilo pri re£ki ladjedelnici v okviru progra ma za obnovo trgovinske mornarice naročenih že pet takih ladij za omenjeno družbo.
Vol do smrti nabodel mesarja.
V Drežnici nad Tolminom jt bil preti dnevi 24-letni mesarski }»omočilik Jernej Jurjevčič iz Idrije po opravkih. Pri neke mposestniku ,fe dobil vola za svoje .podjetja in ga je že odgnal proti Idriji. Vol pa je nepričakovano podivjal in ga z rogovi liaiboclel v trebuh. Pant je dobil smrtne poškodbe. Ljudje .so .ga naglo odpeljali v goriško bolnišnico, a zdravniki ko ni tam zaman prizadevali, da bi ga rešili smrti.
V tržaškem kinematografu "Argentina"
se je pred dnevi med predstavo nenadoma vnel filmski trak. V hipu je bila vsa ope-mftorska kabina v ognju ijn dimu. Operater je bil toliko duhaprisoten, da .je z gasilnim aparatom sam obvladal požar. Ljudje po se prestrašili. Spričo energične intervencije var nostnib organov pa le ni nastala panika, enprav r»o vsi pritisnili na i:zbo»le. Na pomoč s<» prišli tudi ija>ilci. ki so dovršili operaterjevo tlelo. Škodo so ocenili na 5000 lir.
V Italijo:
Za f b.30 $ 12.-* 2».-9 57.— $112.60 1167.—
Lir 100 Lir 200 Lib b00 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Zs Izplačilo večjih cneakor kol tforaj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo ie bol ji« pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVK&U-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V E NI C PUBLISHING COMPANY
CIKAVEL BUREAU) tli W. IMA ST., NEW TORE
Žrtev granate.
V okolici Tolmina je tpostal 22-letni Rudolf Melinc žrtev granate, ki jo je izkapal izpotl ruše. Kt> jo je okušal razstaviti, mu je f>od udarci s kladivom ek>1 podirala. MelLnc je dobil smrtne poškotfbe po vsem telesu. Kmetje ki so mu rz bližnjih njiv prihiteli na po moč, so £a nacSli že mrtvesra.
smo dobili iz starega kraja, so iz naj lepšega jekla, 32 inčev «l«>l£e In tehtajo manj nego funt. Kosa je Široka. Stane $2.50 s poštnino. Rinčka za ko-sifiče stane 50 cts. Jekleno klatlivo cts; babir*a 75 cts; osla 25 ots; ko^nk z zobmi aJi za klepanje $1.00. Pošljit«' naročilo z denarjem na naslov:
EUROPEAN BAZAAR
170 East 4th St. New York City
SPOMENIK MARŠALU JOFFREJU.
V ča«t in opomin dne 3. januarja 1931 umrlemu franco skemu maršalu .Toffreju so 10. junija odkrili v Parizu pred vojno akademijo v bližini Eif-felovega sloljpa srpom eni k, .ki predstavlja zmagovitega fran-coske.sra vojskovodjo na konju ter re dviga na več metrov visokem podstavku. Joffre drži v rokah maršalsko palico.
Ob vznožju spomenika sta vklesani dve dnevni povelji, kateri je dal zmagovalce na Marni v dneh o<lloene bitke proti Nemcem. Prvo povelje ^ bilo izdano dne 4. <sefptem-bra pred bitko, dru^o 11. sep-temjl)ra, ko je bila zmaga iz-vojevana. Prvo dnevno povelje opominja francoske vojake, naj se dado raje pobiti, kakor da se umaknejo samo eno ped
AKO n AMEBA VATE OBISKALI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
imihitk jo
BREZPLAČNO
ako naročite
Slovensko-
Amerikaniki Koledar
za
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih Še nekaj 1
'Glas Naroda"
216 West 18 th Stre«! New York, N. I.
(I^aliko pošljite vauto t pofitnlh
Peter
• •
• •
Zgaga
POVODENJ V MIRNI PECI
Dolgotrajno deževje je tudi v mo krop tisk i obeini povzročilo ogromno škodo. Vsa Mirno-yn-iska dolina ob Temenici je takorekoč ipod votlo, največ tipe travniki, kjer bo vsa mrva oblatena in skoro neu-žitna za živino; najihujše prizadeti posestniki v Globodotski doli-ni, kjer je povoden j poplavila poleg travnikov vw'ji del njiv, posejanih z žit Am, kromipir-jen< in di"ugt> zelenjavo; vsa dolina zalita z vodo izgleda kakor nekako jezero, voda >e-ga celo tlo hiš. Tolike poplave ne pomnijo ljudje od leta 1H9;j. Prebivalci te doline so res vjsega, usmiljenja vredni, ker je votla, ki stoji že več kakor teden v dolini, uničila živež ljudem in živini. Trnli Šentjurska dolina je vsa po plavljena, kjer so najboljši travniki in s tem pokvarjena vsa prva kaš^nja
NEMŠKE SIMPATIJE ZA ŠPANIJO.
Ravnatelj nemškega ministrstva za narodno gospodarstvo W«diltat se je že preti dnevi pripeljal v Burgos, kamor ga je poslala nemška industrija. Wohltat se trmli, tla bi * Span sko vlado napravil -iporajmm, ki bo omogočil nemlški industriji dobavo raznih rud, posebno železa. Nentfijo zelo zanimajo španski rudniki.
Xa podlagi koncesij. <za katere se Wohltat trudi, kani Xem^ija zgraditi v $r>»nniji lastne livarne za železo. V ta namen skuša zagotoviti gotove ipraviee glede i-zkoriPča-nja španskih rudnikov.
pred sovražnikom. Drugo povelje izraža vojakom poveljni-kovo zathvalo in se končuje z besedami: "Postali *te zasluž ni za domovino.**
Odkritja so .se udeležili najvišji predstavniki državne oblaki, med njimi prezident Le-Ibrun, min. ipredsednilt Daln-dier in general Gameliu. Govorniki »so poveličevali Joffre-ja kot vojskovodjo in kot ne-nmrjočega Francoza.
NAROČITE SE NA -GLAS .VARODA" NA JSTARK JSI 8I1OVENSKI DNEVNIK V \ tfEBl K i" '
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj j KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in poj&snila na
SL0VEN1C PUBilSttlflG €o!
::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA KAltODA":: 216 West 18th Streot	RM York, Jt. t.
In tako je napočil dan ^lo-VKsa, ki je bilo težko, že v?taj meni, kajti nerad se za dalj časa JoiL-im otl dobrih ljutli. S Plevnikovo gospe, njenim možem, hčerami in sinom smo si Segli v roko.
Vsi -so mi želeli srečno jjot i/l skorajšnje svidenje.
V desnico primem kovče^, \ levico palico, pa ni slo. Tako so mi nabili kovček z raznovrstnimi darili, jedili in se maruvčem drugim, da ga niseiu mogel dvigniti. Še tisto mrvo moči, ki sem ju imel uekoč v rokah in nogah, so mi zadnji meseci skoro povsem izčrpali.
Že sem se ozirat, kje bi dobil kakšen pripraven voziček, na katerem bi Mpravil prtljago preko praga in porca, ko pri-stopi moj zve.-ti .opremljevalec Kreskvar in vse .-.kirpaj odne-Ke 11a 1 naši no.
On je namreč navzlic svojim letom (110, pa -saj še niso taka leta) pravi orjak. V sivo jem prostem času dela na vrtu, če um je pa v želodcu ali kjerkoli kaj narobe, si sam kuha uspešna zdravila z rož.
Pred 'leti je prebolel težko bolezen — neke vrste paralizo. Rože so mu pomagale in kiiaj-panje, nekaj pa seveda tudi zdravnik.
Znan>tva z njegovo prijazno družino sem bil zelo vesel. -Mrs. Breskvar mi je obljubila za pri boljše k špehovko, toda pomanjkanje časa je prekrižalo račune.
Treba se je bilo še tu in tam poplaviti, in poplavljanje ise jt. tako zavleklo, da me je že ukr-belo, če boni ujel vlak, ki odhaja malo po deseti uri zvečer iz Clevelanda.
—	'Pa če jih deset zamudi*, — se je za bi iskalo Breskvar-ju, — k Xalokarju bo treba .<tt>f)iti.
("'asa je bilo od enajstih do dveh.
Kmalu smo >edeli ob debeli javf.rjevi muzi: gospa Neška, Joe Zalokar, Breskvar in jaz. In razpredel se je eden najpri-jetnejših pogovorov, kako je bilo v tistHi lepili dneh, ko smo bili »vsi prežeti s svetim ognjem douiorodja in sine v Ameriki skušali krojiti naši stari domovini lepšo usodo in bodočnost.
Pri Zalokarjtfvih je bil tedaj nekakšen glavni stan. V njegovem domu je bilo masikaj povedanega, kar bi bilo na javnem s h odru skoro nevarno reči, in izdana je bila marši kakšna politična skrivnost, ki je ostala zavedno prikrita širši javnosti.
Zalokarjeva drnžina je bila tedaj ena najbolj narodnoza-ivednih v vsem Clevelamlu. Toda prišla so razočaranja, hvaležnosti ni bilo nič. Pa kaj hva-Jpžnnsti, da bi le nehvaležno«I i ne bilo.
Zdaj kg se skoro popolnoma odtujili od naših ljudi.
Za'lokarjevi so na Addison Road, brat gosqpe NeŠke, veliki lovec GaSper Korče, pa seme va v svoji hiši v Gol lin-woodu.
Le na zimo, ko se začne plane vanj življenje, ki bi mu ga visak mladeni« zavidal.
—	Zdaj bo pa skoro čas, — so me prijazno opozorili, kajti jaz najraje do jutra posln< šal in kramljal
__________ _
"ti L A 8
NARODA", irn'f a
New Yoii
Tuesday, June 27, 1939
SLOVENE (YTTGOSLiV) DULY
Čudovito rusko jezero

A 2.
ENA URA MOJE KARIERE
Poklicni novinar ima včasih neverjetno težak po^el. Vr»e m* kaka pogajanju politične ali jk()r.{.MMiar^ke priloge, ki zanimajo vso javno«! Ln zato pri čakuje vtiH javnost čin* obšir-ne^ega in po<tro*>nejftega poro-eila v čartopLsn. Podajanja pa so tajna in vstoip k njim je novinarjem »prepovedan zato, ker je nj.idi poklic tak, da nobene zanimivosti ipa sin* jo zadržati zase. Toda do&nost često premaga v*w» ovire in iznajdljivost reporter je v je prišla že v pregovor, dasi no tega priznanja često «lrži priokus vsiljivosti.
Novinarstvo je res težavno. To je pri nas priznal Nikola Pttišič. ki je bil na glasu, da iz njega nihče ne iztisne tega, de-snr ni hotel povedati. Zgodilo se je mlademu beograjs-kemu novinarju, da je bil po dolgih pmšrijah in po izredni protek-eiji sprejet pri PašiAu, v pre-pričanju, da je dobil sija.|en intervju od pre^ednika vlade.
Spustili so mladca k staremai lisjaku že pod večer. V sobi je tbilo mraeno. Pašio je sedel pri okrni in f-ital "Politiko."
Ko je zagledal poRetnika, je ve-elo vr/.kliknil: "Ravno prav prihaja^ dete. Daj, bodi tako dober, pa mi preči t a j, kaj piše tu tvoj list o meni.*' Mladenič si ni upal odbiti prošnje in je za čel čitati članek. Vmes je zdaj pa »laj postrani posedal na zavestno uro in dognal, da dovoljenih deset minut jadrno poteka.. Potil se je v ofrmpu in prekinil čitanje, toda gospod Nikola ga je bodril: 44Lepo či-tdote, prijeten gla« imaš, vedno bi te poslušal. Tudi ela nek je le-po napisan." Mladenič je čital daljo in čutil, kako mn odhaja po vodi mukoma izpro-šen intervju. Ko je minilo de ret minut, je predsednik vstal, mladec je čitanje prekinil in c'dšla sta proti vratom med resnim zagotavljanjem, da dete lepo čita in da ima-prijeten gla«.
Ko se je Pasw1 poslovil od mladeniča, mu je naposled še de-
jal: 4 4 K, dete, težak je tvoj poklic."
| Toda novinarska vrednost in zlasti izvirna iznajdljivost I je če>to prav bogato poplača-| na. Najznamenitejši francoski
•	novinarji so nedavno izdali kngigo, pod naslovom: "Ena ura moje kariere" « prispevki 30 novinarjev, od katerih je vsakdo opisal kak posebno za nimiv doživljaj iz svojega poklica. V naslednjem podajamo nekatere izmed njih.
Znameniti politični reporter Gaston Leroux, dopisnik "Ma-tina" v predvojnem Petrogra-dn je pokazal nenavadno spretnost v* svojem poslu. Ob kon-eu rusko-japonske vojne je br-20javil svojemu listu, <3a se bo v kratkem vršil tajni sestanek med carjem Nikolajem IT. in nemškim eopsnrjem Viljemom. Obenem je o tem javil francoskemu poslaniku. Ta je smatral vest jza izmišljeno.
"Odkod imate to raco?*' je vprašal T^erouxa.
"(Dovolite, da ne izdam svo jega vira toda stvar je popolnoma točna in zanesljiva."
"Jaz pa vam zagotavljam, da ni niti sence resnice na nji'* j^ trdil poslanik.
Vendar pa je drugi dan 'Matin' odi » jav i I Lerouxovo vest. in sporočilo je izzvalo silno senzacijo, ker so v Parizu prav viwnemirjeno za^ledtwali politiko grofa Witteja, ki je bil prijazen Nemčiji. Witte je bil tiste dni ravno v Parizu, ker je potoval v Port mouth k mirovnim pogajanjam z Japonci. Odločno je zavrnil vest o taj-neim sestanku kot nresnično. Ruski zunanji minister grof Lansford je povabil k s-efoi poročevalce inozemskih listov in jim slavnostno zagotavljal, da je "Matin" nasedel izmišljotini. ki .so jo r pravil i v svet ljudje s prozornim namenom. Istega dne so tovariši *priredili Lerouxu poslovilno večerjo. Bilo je jasno, da ne more osta
•	ti več na tako važnem mestu
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva žtevllka pomeni mesec, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasno poravnati. PoSlJite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nafiemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, ko jih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati turn druge naselbine, kjer je kaj nagib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino.
CAL1FOHNIA:
Ban Francisco,
COLORADO:
Pueblo, Peter Calif, A. BaftH Walsenburg,' M. J. Bay at
INDIANA:
Indiana polls. Ft. lopaaltf
ILLINOIS: Chicago, J. BevOfc Cicero. J. FaMan (Chicago, (9mro
la Illinois) Jollet, Jennie Bamblcfc La Salle, J. Spetlcb Mascoutah, Frank North Chicago in Wankegan,
MAKtLAND:
Kltzmilier, Fr. Vodopftvaa
MICHIGAN:
Detroit. L riiMli
MINN
A:
J. Lt janfefc
I»j, Joa. J. Kveleth, ..Gilbert, Loola V« HlbMl* John Povls Virginia, Frank Hmdeh
MONTANA:
M. M.
L.
OHIO: Barberton, Frank Trata Cleveland, Anton Bobek, Chna. Kar* linger, Jacob Uesnik, Job- Slapnia Glraid, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kami« Xoungstown. Anton Klkall OREGON: Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Bronghton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezovee Coverdale ln okolica. Mrs. In
Rnpoik Export, LooSa Farreli, Jerry Okorn - Forest City, Math
Fr. Blodnlkar Greenaburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenehak Johnstown, Jaka Polante Krsyn, Ant. Tatdelj Lswroe, Frank Balloeh '* Midway. JuJa žuat ' Pittsburgh ln okolica, Pkllip Bteeltoa. A Hren Turtle Creek, FT. BcMfta Wert Newton, Joseph Jot an .. .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Alils, Fr. Sheboygan, WYOMING:
Rock Springs, ____
DlamondvlUe. Jos Kolibo
|>o taki ipolomiji. Med večerjo je Leroux prejel brzojavko od svojega lista, dali vztraja na pravilnosti poročila, nakar je Leroux kot edini odgovor br-z o javil dan in uro tajnega sestanka obeii vladarjev.
Sestanek se je nato reri vršil, natančno na dan in uro, ki jo je sporočil Leroux. Car in cesar sta se .sestala na krovu carske jahte, ki se je po načrtu srečala na Baltskem morju z Viljemovo jaiito. Niti Witte, niti Lamisford, niti poslanik Bompard ni imel pojma o sestanku. Car je sestanek zatajil svojim ministrom. Toda svojemu glavnemu kuharju je zaupal skrivnost, da bo dne tega in tega pri njem na kosilu nemški cesar; naj se tedaj potrudi. V carjevi kuiiinji «ta ibila dva Francoza, višja kuharja in z obema je bil Leroux zelo d other prijatelj, zaradi ku hinje in zaradi važnih novic. Slednjega je dvignilo na mah v prvo vrrto poročevalcev — po ugledu in po plači.
Xa Nenavaden način «i je zaslužil novinar-ke ostroge Henri Berand, ki se je kot novinec odločil, da vstopi v .službo ipri listu "Ouvre". Ko se je javil ipri glavnem uredniku, ga je ta vprašal:
"Ali ste se že ibavili z dopi; nistvom?"
Berand do tiste ure ni napisal niti ene črke za kak list. pa je vendar odločno potrdil vprašanje. Hotel je biti nameščen in v tem primeru bi bil dejal, da zna isanskrit bolje od materinščine ali da je vrvohod-stvo njegova najljubša zadeva. Olav.m urednik pa se ga je hotel odkrižati, poznal je že te vrste ljudi, zato m?u je stavil nemogoč .predlog:
"Dobro. Imam za vas delo. pri katerem se lahko odlikujete. Jutri bo na Quail d* Orsav prvi sestanek mirovnih odipo-slancev.. Novinarjev tja ne bodo pustili. Poročilo nam je pa seveda zelo potrebno Ka ko pridete v dvorano, je vaša .s-krb, ampak poročilo moram imeti."
Berand je odšel zelo potlačen, vendar ni izgubil poguma. Kmalu je stal v prvi vrsti med fotografi in novinarji ki so aprezovali pred palačo, notri pa jih seveda niso spustili. Odposlanci držav so prihajali drug za drugim, nihče ni pokaral nikake izkaznice, pa jih je policija leipo opuščala naprej, ne*pokliicane vsiljivce pa vztrajno »zavračala. Berand je zaslutil, da imajo morda kak dogovorjen znak, po katerem jih stražniki razločijo. Opazoval je uatančno in videl, da vsak udeleženec "konference ki stopi iz voza vzame klobuk v desnico in ga nosi v roki dokler hodi po stolpnicah do glavnih vrat.
Zdelo se je prav neprisiljeno, kakor da bi jih fotografi lažje vjeli na ploSce. Novinarju pa je prišla genialna misel. Počakal je, da je prispel nov avto z zastopniki neke manjše države, se neopazno pomešal med nje, snel klohrak in ga dal v desnico ter neovirano prišel z delegati v dvorano. Tu pa je nastopila nova težava. Sedeži so fbili opremljeni s številkami in za Beranda ni 'bilo mesta. Na srečo je opazil, da je v ozadju dvorane manjša gruča taj-3nikov, steno^rafov in zapisni-
(karjev. Predrzno jo je maihnil tja in prisostvoval prvi seji mirovne konference. 4 4 On vre" je drugi dan imel izčrpno poročilo, da se je vfee čudilo, do-
( Nadaljevanje ua 4. str.)
Ruski listi poročajo o ukre pili, ki jiih je ipodvzela ruska vlada, da ohrani nedotaknjeno znamenito jezero Turgojak v Čelja.binski oblasti. Jezero je znamenito po tem* da nekoli-kokrat tlnevno menja svojo Ibarvtf. Zjutraj je temno-mo-dro, potem preide v smaragdno zeleno ibarvo, popoldne pa njegova voda dobi vi-šnjevo-rdeč sijaj. Z jezerom je zvezano mnogo pripovedk in baj>k baš-kir-ke tradicije, ki so seveda prešle tudi v ru*ko narodno pripovedništvo. Mnoge teh bajk so v zvezi z rusko koloni-zacijo tega kraja. .
Turgojak se >matra kot sveto jezero meri vsem prebivalstvom južnega F rabi. Osobito priljubljena izletna točka je Turtgojak za nreibivalce mest Zlatousta in Voljah in ska. Dostopno je zelo laihko, ker leži
'v bližini železniške postaje Mijaske in spada v skupino mi-jaskih jezer. Častijo ga tudi Tatari, ki žive precej oddaljeni od baškirskega ozeanJja.
Raziskovanja so dognala, da je čudovita barva jezerske vode odvisna od dna., ki je posejano z gruščem iz uralskrh poldragih kamnov. Pripovedke se veil a govore o silnih zakladih, ki so skriti na <lnu jezera. Baje je >celo znani upornik Pngačov potopil v jezero znaten del naropanega bogastva, preden je padel v roke | oblasti. Ta vera je tako utr-ijena med prebivalci, da je celo (sosednja gora dobila ime po Pugačovu.
Pred desetimi leti so bili napravljeni paskusi posumiti jezero, da bi se tako prišlo do zakladov.. Zdaj pa je vlada iskalcem zlata brepovedala
-vsako delovanje v okrožju jezera, da se ne Itn na kak način pokvarila izredna krasota jezera, katerega voda je čista kakor v marsikaterem jezeru.
Vlada je tudi odredila, da se morajo zapisati vse bajke in legende o jezeru, da se otmo pozabi. .
INOZEMSKA LECHJA V PRANCUI.
Uradni list francoske vlade je nedavno objavil dekret, ki nudi vsem v Franciji živečim inozemcem možnost, da se v primeru vojne udeležijo bojevanja v vrstah francoske vojske. Vsak inozemec v starosti od 18 do 40 let se že v d oh i miru lahko obvežef. da bo v primeru vojne služil kot vojak. Tnostranči 'bo tvorili posebne oddelke, ki pa bodo organično uvrščeni v francosko armado.
Vsak tujec, ki je služil kdaj prej v vojski svoje domovine, pa bo moral pri vstopu v legijo inostrancev odložili svoj čin in začeti kot navaden vojk. Napredoval bo po predpisih, ki so določeni za francosko vojsko.
Najnovejši odlok francoske vlade se nanaša samo na pro-stovoljsko vojaško službo v primeru vojne, toda že letos 17. aprila je izšla vladna odredba, da so vsi brezdomovin ci, živeči na ozemlju Francije v azilu, podvrženi rekrutacij-skim določbam, in sicer v starosti 20 do 48 let. Pri teh moških osebah pa ne gre za vojaško službo na bojišču, temveč za obrambno službo, posebno za primer zračnih napadov.
Francoska vlada ima pri tem takem pravico pritegniti sle* hernega moškega brez državnega ipripadništva, starega od 20 do 48 let, k oln-anVbnim oddelkom v primeru vojne.
AHM'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27» stran*	Cena $1.10
Učoa knjiga sa Menice In ka one, u §o mm •čine »notni.
AMERIKA IN AMERiKANCi. Spisat Rev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
(Jpls posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva ln druga Dwroane ustanove. .Mogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANtiMS&KO SLOVENSKO RER1LO. tteatavD dr. t\ J. Keru. Vezana	Ceiia $2.00
BURŠKA VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot* knjižico — "How to become a citizen of Um United States".
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljen«-	Cena
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 76 strani. f	Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari Kngltfi. 236 strani
Denarni problem je zelo zapleten ln težaven ln ga nI mogoče storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSkl narodnogospodarski strokovnjak, je razSirtl svoj« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orlentačnl spis o denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; aUke.
DO ORHIDA DO BITOLJA. I* atranL
Zanimiv potopis « slikami Matih krajev naAs stare domovine, ki m Slovencem le malo ananl.
Cena 70e.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikan*'
Cena $1.29
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL
Poljudni splal o naravoslovju ln aveadoanao* um
Cena 50c.
KOKOfiJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, M
strani. Gena trdovea .... £9 Broft. .... M
KRATKA SRBSKA GRAS^TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. »0 strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vaa
Cena $1.20
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vaa. 144 »ti.
Navodila sa lzraCunanJe okroglega, /aaana
ga ln teaanegm lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktltea zbirka navodil aa kuhinjo in dom. '
Cena 50a
MATERIJA ln ENERGIJA. Bptal to. Lavo Oar-melj. 8 slikami 180 stran« Nauk o atomih, molekulih ln aUktroalk. Poljudno pisana razprava o »f1«^!!
Gena $155
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pave. 8 168 atranL
Knjiga aa Mlakarja ln lJuhlteUe
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša, zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $155, ves. $1.50
_ 7!
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
NAROD, Rl IZUMIRA. 101 strani
Poljuden ouls najsevernejšega naroda na ava-tu. dJeguve ieae ln navade.
Cena 40c.
rSAftK ŠRODUIVE ŽIVALI v PODOBI In BR-SEDl. Opisal b ran Erjavee. strani. Rrofi.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ta stavbno, umetno ln strojuo kljuCavnlCaratv« *»r žele-aoli varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal rf. MAJ AR. Trlja
deli: 102, 141, 133 strani. Cena inehko ve» Poljuden in natančen opis odkritia novega sveta. Spis Be flta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50o.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu ln prodaji m>trebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 *ranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa hoče seznaniti z glavnimi £riami sodobna 'I filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Splaal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjigi so opisani predhodniki ln idejni uto- Vi meljiteljl te avojevratuo make struje.
Cena $1.50
BPOMINL iZflm-l Jože LavUZar.) 343 stranL
V	tej knjgl obuja naS znani potoplsec ftupnlk Lavtlžar spomine na avoja brezštevilna *h>-tovanja.
Cena $1.50
SPLOftNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena brofl.	Cena 50c.
SLOV. ANGLE&KI IN ANGLEfiKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 atranL	Cena 90e.
SL0VENSK0-NEM6K1 SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemfiko-alo- 71 venski slovar ln kratko alovnlco slovenskega in nemškega jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Splaal dr. Frane Veber.
862 strani.	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Splaal Frane Povia.
cena bma.	Cena 50o.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih ln kratkoeasnlh spretno- < stl; burke ln žaljivi poakusl; vedeževalna ta* t bela; punktlranje; zastavica.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL
Knjiga Je lzffla ▼ aaložbl Vodnikova dražba v ter vsebuje življenjepise moi. ki so a svojim \ delom prlvedn slovenski narod ta anSenJatra 1
V	svobodo.	Cena 60e.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, T8 atranL
Zanimivosti ta roške agodovine ln natanBs« »i opis vojažke republika aaporoflklh koaakov. ^
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽEUSCa. 92 stranL
_ __	Cena 50c.
vrrne DVŠm v vicah
Spisal Prosper Mertmee. 80 strani. Osna.. M Eden najboljših spisov francoakega mojstra, vneta ta naSega kmetakega življenja.	^
VOLK SPOKORMK (^Inl Frane
t ■
$1.00
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA

"O L 'A B NSBODP.New Yo* ^
/
fFues3ay, June 27, 1939
S teboj do smrti i
Soman ii življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H.
44
4'Zelo trd in atrog," pravi Hane pikro. . *'Stvari cmmo imenujem s pravim knenam in rečem, da imam do njegove mlade hičere mnogo vw apaštovanja«, ko* pa do njenega očeta, ker se je tako viivila v očetov razpad, ki ji je bil tako prikrivan. .Ljudje njegove vrste imajo navado, da m (p izgrešonem življenju (pženejo kroglo v glavo in to .S4-U1 tudi od njega pričakoval. Veseli me, da sem se motil, to kaže, da še vedno čuti nekaj o<^govornosti do svoje ličere, Česar nisem pričakoval"
8tolbeng ve le predobro, da je tudi Erlaeh v uri, polni obupa, izgubil ta out odgovornosti, toda ne aodi tako trdo in za nobeno ceno ne bi v Niemannovem .srcu <podrl še ono malo spoštovanja, ki ga je še čutil do Erlacha.
4'Njegovo hčer je na vsak način treba (pomilovati," pravi hripavo Dormeek.
Htolberg misli isto, toda tega ne Lzpregovori. Ve samo, da bo storil vise, da Senti kolikor največ olajša njen položaj.
Cnz (nekaj časa, ko so vsi trije sami za sebe premišljevali vpraša Dormeek navidezno ibrezibrižno:
"Oosipodu Erlachu menda ni nič ostalo, kaj? Sli&al sem, da «o bile -s kupno ceno petsto tisoč mark ravno pokrite zahteve njegovih upnikov"
4'Popolnoma nič, kolikor mi je znano," pravi Niemann, ki ni ničesar vedel o tem, kako se je Stolberg pobrigal za Er-lacibove zadeve- —
*'Za božjo voljo, kako pa oče in hči živita?'* Stolberg Dormecka mimo pogleda.
"Gaspica Erlachova bo delala, slika zelo lepe slike in jo Mnatram za zelo nadarjeno slikarico. In Erlaidh n*i bo pomagal vpeljati kon.iamo. Stanovanje v oskrbni'kovi hiši si je pri prodaji svojega .posestva izgovoril," pravi mirno. Niemann pravi začuden.
"Vsa čast, mlada Senta mi ujraja! Se predno sem jo vi dcl„ uri je bila všeč, ker ni obupala in je voljna delati. In kot konjski ve^čak je Erliieth ipoznan daleč okrog in ne bo vam žal, ako ga Inuste v tem kdaj viprašali za svet.*' pravi Nemann in po>trani poizvedujoče pogletda Stolberga. Dozdeva re nvu da bo prejšnjega lastnika še mnogo bolj pobiral, kot pa je hotel priznati. Stolberg ipa samo hladno pravi: "O tem sem prepričan**.
"In njegovo hčer je trdba pri njenem delu podpirati. Nekaj >lik človek vedno potreihuje. Ali v resnici kaj zna?"
V sobi njenega očeta sem videl <sliko pokrajine ob Rhoni in mi je ielo všeč, tako da sem {pri njej takoj naročil nekaj slik. Za okras sten ipotrebujem Se mnogo in kaka slika mi je zelo všeč. Njen j slikanje ni moderno mazanje, ko človek ne ve, ako slika stoji navzgor, ali navzdol in pokrajina je zelo «tx> delo, ied-elano zel osfcrbno in naravno. In tako pri-d*in do le^)ih slik. ne da bi mi bilo treba »plačati visoke cene,*' pravi Stolberg šivamo :n tngovsko. Za noibeno ceno pa ne bi izdal, da se kaj zan.ma za Sento.
Bankir pa je vede), da ,«e hoče Stoliherg izkazati veliko dušnega, toda popolnoma tiho. Zato pravi dobrodu-šno:
"In pol*g tega pokažete tudi ljubezen do bližnjega in do nje^ovoga dela. Nočem pa, da bi me vi osramotili Ln hočem zato pri gosipici Erlf*ohovi tmli naročiti nekaj slik. da se bodo tudi drugi za njo pričeli zanimati."
Hans Dormeek se /presiraši. Nič mu ni ležeče na tem, ako stopi njegov hodoči tast v zvezo s Sento, predno najde kako pretvezo, da ibi to iproprečil, vrnde Stolberg:
"Toda, gospod Niemann, boste morali počakati, dokler ftospica Erlaohova ne skonča mojih naročil.'*
Hans Dormeek se oddahne. SHk ni mogoče naslikati v nekaj dneh i ntako je ipriddbil na času. Stolberg pa je imel željo, da Senti ne bi bilo treba -previzeimati naročil od drugih ijudi. Hotel jo je varovali tndega in napornega dela in samo ne ve, kako bi to mogel v bodočnosti na»praviti. Toda nekaj mru bo le prišlo na misel.
Niemann mu »prikima.
4'Dobro, ddbro, bom pa počakal.*'
Hans Dormeek ni se nikakor tako zelo obžaloval svojega premoženjskega žalostnega položaja, katerega ni popolnoma sam zakriviti, ker je po ovojem očetu podedoval velike dolgove, kakor sedaj, odkar je poznal Sento. V njegov prilog je treba povedati, da bi Sento iprav rad vzel za ženo, ko bi le na kak način mogel. Toda bilo je nemogoče, ne samo zato, ker je Karola N iemannova že imela njegovo besedo — vse bi mogel preklicati — temveč zaradi tega, ker revnega dekleta ni smel (poročiti.
Da bi s tem postqpal brezvestno, tega si ni hotel priznati. Vai njegovi čuti ^poželjivo kriče po Senti in še vedno upa, da 30 bo navezal na sebe, četudi samo za kratek čas. Kaj bi potem moglo ibiti s Serrto, na to niti ne mara misliti. Misli si. da kot revno dekle ne bo nikdar našla nobenega ženina, zakaj naj bi tedaj ne®aiželjena zvenela?
S tem potolaži svoje lastne pomislekte. Na svojo nevesto sploh ne misli. Karole Niemannove nima rad; zanj ni imela nikake^a čara in njena velika nežnost ga je skoro odbijala. Vedno jc bila nekoliko bolehna in bolehni ljudje so mu bili zqperni. Zanj je bila samo potrebna "dolarska princesa**, ki ga naj bi rešila propada. Samo, ker bo nekdaj podedovala ve.iko premoženje, se je potegoval za njo Ln tmdi tukaj je bilo zanj zelo lahko zmešati mlado dekliško srce. Karola Niemanova pa Hanea Dormecka ni ljubila nič manj nežno in iskreno kot Senta. Pa četudi je njen oče jasno videl, kaj vleče Dormeoka k njegovi hčeri, vendar ni imel poguma, da bi zavrnil njegovo smibitev. Vedel je, da je nje gova iskreno ljubljena hči za njenega ženina samo denarna &peku!acijm, toda je bil dovolj razumen, da si je rekel, da mor« lepi, sijajni fant komaj strastno ljubiti dekle, ki je bila brez vsakih čarov, kot je bila njegova hči. Toda samo dvoje je bilo mogoče: ali se Xarola poroči a tem fantom in bo mogoče navzlic vsemru srečna, ali pa se ž njim ne poroči in bo prav gotovo nesrečna .
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Konec razbojnika
Oblastem v Brazili se je po večletnih na/porih posrečilo, da so v hudih bojih premagale največjega razbojnika Brazilije, po imenu Silvino Jacque-sa, ki je zlasti širokopotezno "deloval" v pokrajini Matto Grosso. Sil vino Jacques, ki ee je iz majhnega tolovaja razvil v povejjnika znatne razbojniške tolpe, je v boju tudi sam padel. Ko se je vest raaširila po državi, zlasti pa ipo zgoraj omenjeni (pokrajini, je vse prebivalstvo lažje zadihalo, ker tej ra/zibojniški tolpi nihče ni bil kos.
Matto O rosso je najflbolj redko naseljeni del Brazilije. Življenje v tej pokrajini je težko in fskqpo, le redko naseljeni iskatelji zlata in diamantov preživljajo goste prerije in njihove kolibe so skoraj edine na-sefibine v prostrani džungli. Dežela je bila znana po svoji poštenosti, zlasti glede tuje lastnine. To edino tu tudi o-mogoča življenje, ker danes revež je jutri že lahko bogata1^,
iz vseh delov sveta. Vsi pošteni in delavni ljudje so mu morali ■plačevati nekak davek. Far-marjji, ki so se mu ujpirali in ni so dovolj hitro razumeli njegovih zahtev so dobili naslednjo noč obisk — prišla je oborožena tol^pa, ki je vso 'živino, veliko in majhno, odgnala iz hlevov, ako je kdo iprišel branit svojo imovino, je ofbležal na dvorišču. Ta tolpa je umorila marsikaterega iskalca zlata in diamantov in mu vzela njegovo dragoceno vrečico. Silvino-ve toljpe .so bile dobro oborožene in so imele izborne konje.
Vsi napori oblasti, da bi napravile red, so se izjalovili Slednjič se je vojaški poveljnik te pokrajine odločil, da proti razbojniku pošlje (pravo vojsko. Tem četam so se pridružili številni iskalci zlata, ki so bili silno navdušeni v upanju, da bo sedaj <pa res konec tega straihu pred razbojmiki. V džungli sta ,se razvili dve srditi bitki, ki sta sicer končali s popolnim iporatzom razibojni-
inbi se vse ipodrlo, ako bi drug.škega poveljnika. Silvi no je
drugemu trgali izpred ust zaklade, ki jih je mogoče dobiti isamo z velikim trudom in žrtvami.
Pa se je ipojavil omenjeni
vselej zelo prekanjeno izpeljal umik svojih čet, da mu zlepa niso mogli do živega. Sele ko je pri tem umiku zadel na prostovoljne oddelke farmarjev in
Silvino Jacques. Prebivalstvo'drugih prebivalcev, je bila nje-se je zgrozilo nad njegovo hudobijo, ki je izprevrgla vsa stara pravila in nazore o poštenju. Silvino Jacques je bil nekdaj cowboy in je dobro vedel, da se kot majhen in osam-lien tatič ne bo mogel dolgo držati. Zato je že po prvih tatinskih poiskusih začel usta navljati razbojniško tolpo. O-kroar sebe je zibral četo tolovajev ,ki so se natepli v Brazilijo
gova igra izgubljena. V tej tretji 'bitki je padel tudi on sam, niegove tolpe pa so se poTKilnoma razpršile. Sedaj je pokrajina Matto Grosso spet dobil a nazaj svo> častni priimek, da je "dežela brez tatov."
ADVFRTfSR !N
"GLAS NARODA"
ENA URA MOJE KARIERE
Nadaljevanje s 3. strani.
čim so drugi listi prinesli samo razne slutnje in kup fraz, ki niso povedale ničesar.
Na podoben način se je proslavil George Kessel, politični poročevalec "Quotidena". Bilo je to pred 15 leti, ko je v Parizu počilo, da se Francija približuje Rusiji. Sestati bi se |morala na prvi pomenek de Mongie in sovjetski poslanik Rakowkij. lvcssel je izvedel, v katerem hotelu .se bo vršil sestanek, zato se je javil v ho tel in kratko vprašal:
Društva, ki nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na:
IGRE
id jih imamo v zalogi.
{Nadaljevanje prihodnji*.)
.60
Edda, drama v 4. dej......
Marta, Semenj v Kichmondu. 4. dejanja --------------------------
Prepeluh, narodna pravljica v «. dejanjih ....................45
Tončkove sanje na Milriav&ev veter, Mladinska Igra a petjem v
5. dejanjlb _____________________________jg§
R. U. H. Drama v a dejanjih •
predigro, < Ca pek). ..................45
Kevixor. ft. dejan), traa vesaoa___.70
Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45
Ea kri* in svobodo, igrokal v ft.
delanjih ___________________
Uadskl oder >
S. ar. p« u letih. 4. dejanja .
11.	»v. Zapravljive«............. Jf
12.	»v. Skopuh ................. u
»Irka ljudskih ker:
a snopič. Mlin H*d čemijo, Sv.
Noia, Sanje _____________________m
IS. snopič. Vestallta, Smrt Marije Derlee. Marijin otrok ..................J§i
14.	anoplA. 8v. Bottjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ______ M
15.	snopi*. Turki pnd Dunajem Fabjola In Neia ________________________M
20. aaopUL Sv. Just; LJnbesea Marijinega stroka_________M
"Kje obeduje gospod de
Mon^ie?"
Pokazali so mm sobo in Kes-
1 •	• . . .
sel je x neprisiljenostjo, ki je bila že predrzna nesramnost, prisedel k mizi in obedoval 7. diplomatoma. Rakovskij je mislil, da je to tajnik gospoda de Mongieja, ta pa je bil prepričan, da ima ,pred .seboj člana sovjetskega poslaništva. Med obedom sta se diplomata raagovarjala o stvari, ne sluteči. Ida imlata pri sebi novinarja, ki je drugi dan natanko popihal razgovor. "Quotide" je bil edini liist, ki je imel to veliko semzacijo.
Ma/urice Dekobra je prispeval v izbirko naslednjo dogo-doviščino: Prav v začetku svoje novinanske kariere sem dobil nalog, naj intervjuvarA nekega izelo znanega ameriškesra bogataša in induistrijca. Ta *orta seveda ne siprejema re porterjev in ves moj trud ie bil zaman, potovanje v New York popolnoma ibrezuispešno Poto-
se imate priložnost naročiti te zanimive knjige, ker imamo nekaj zbirk se v zalogi... vsak pravi, da so vredne vec kot $1.35. naročite jih danes
Knjige Družbe sv. Mohorja
Sest knjig
Koledar za leto 1939
Zgodovina slovenskega naroda
Spisal I>R. JOS. MAL
Življenje svetnikov
Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARIJA AHAClO
6.	Ura češčenja
vseh Sest knjig za $1.35
Naročite pri:
knjigarna "glas naroda"
216 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. Y.
1.
2.
3.
4.
žil sem **vojo nesrečo nekemu ameriškemu novinarju.
"Vi najbrž stvari niste prav prijeli," je dejal Američan. "Precej bova uredila to malenkost."
Stopil je k telefonu in poklical številko omenjenega milijonarja: "Hallo! Tu francoski poslanik, ki hoče govoriti z vašim gohjpodom."
Mož (pri telefonu mi je veselo pomežiknil, nato pa se je pogovor nadaljeval:
"Halo! Mister X? Tu francoski poslanik. Hvala, kako pa vam kaj gre? Rad bi vam
julija: Bremen
se vrne bolj pozno. Res se je vrnil l>olj pozno in v veselem razpoloženju, z nekaterimi steklenicami vina, poštenim narezkom ter % dvema gospodičnama od gledališča. Moža •sta na hitro roko zmašila list, nato pa s«1 je začelo veselje, ki je trajalo do zgodnjih ju t ran jib ur. Ko je Sav po prekrokani noči kolovratil domov, je .slišal prodajalce časopisov, kako so kričali novico o rmrti velikega Pasteurja. Zazeblo1^. juUja: ga je. streznil se je in >e za-| Saturuia v Trst veda I strahote: "Evenenient" je bil edi.ni pariški list, ki je tisti Klan i^šel bre^ vesti o smr
KRETAJNJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWS
ODPLUTJ A — M
27.	junija:
De Grasae t Havre
28.	junija:
Ay uit a uia t Chebonrg Normanu le v Havre Hamburg v Uamburf
30. junija:
Bremen v Bremen Mauretania v Cberbours
JULIJA
1. julija: CLumplain v Havre Itex v Cienoa
3. julija: Nleuw Amsterdam v Bolougne
S. julija: (Jueen Mary v Cherbourg New York v Hamburg
«. julija: J le de France v Havre
7.	julija:
Kuropa v Bremen
8.	julija:
Con le ili Navoia v Genoa
12. julija:
Nona a utile v Havre Hausa v Hamburg
14. julija:
Vuk-ania v Trst
15. julija:
Aquitauia v Cherbourg 11*. julija :
Queeu Jhiry v Cherbourg
Deutsclilaiid v Hamburg 22. julija:
Itex v <jeuoa
lie «le Frauee v Havre
Bremen
j j	j t\ 1	,, usti kihii i^sei rnrez vesn o smr-
prodsta\nl gosn^da Dekobro."	. ,	, .
rrn, o. J_____h velikega rojaka. Članek je
Trn se se je nekoliko, preki-. «	• v .	, .
i -i« »1 •,■] , 1 , i /bil napisan ze nekoliko dni, nit, kakor bi iskal kako nos^b •,	i , , , .	.
v. 1	. vi ,ker se je vedelo, da ie Pasteur
no učinkovito .priporočilo.	,	, , ,
'	'na koncu, toda med ,ponoru mi
"Kaj, še niste čuli o njem? veseljem sta nrodnika prevze-
To je edini francoski pesnik, la važno vort o smrti najslav
ki se nm je posrečilo napra viti ronet v 14 stopnih jamjbili. On bi rad z vami govoril. Predsednik republike Poincare vaš velik častilec, mu je naročil. naj vam izroči njegove pozdrave in najboljše želje za vaš prospeh. Kdaj bi ga lahko sprejeli? Dekobra! Ob 4. popoldne? Dobro. Zelo sem vam hvaležen."
Američan se je obrnil k meni in dejal hladnokrvno:
"Vi Evropci, se ^di, sploh ne znate pravilno občevati 7, ljudmi."
Znani gledališki kritik Kd-mond Say je izbirko izprupolnil z dogodkom, ki se ga še danes spominja z grozo in sramom, dasi je od tLstega čaisa preteklo že več ko 40 let. Izdajal jej takrat 1'nst <Evenement.J' Pred zaključkom lii?ta mu je glavni urednik dejal, da mora na nekako slavnostno večerjo in da
nejšega Francoza one dobe.
V-akenm novinarju se .prhati kak sličen polom, ki se leta in leta vleče za njimi. Kdor dela mnogo, lahko mnogo polomi. Novinarji delajo mnogo in hitro, ker jih čas neusmiljeno priganja.
julija:
Nieuvv Amsterdam v Bolougne
2U. julija :
Hamburg v Hamburg
21». julija:
Alauretania v Cherbourg Champlaiu v Havre
'ii»»«in,H.um»«ii,,..,1111111,M|i„iiiiiii,)||i(|,r. 111111111' 'Uriii'.iilir'lliii iitll'',«l!Mi,r;M«!,>li.!
vse parnike
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TKAVRL DEPT «1« W 181 h St.. New Yerk. N. V.
AVGUSTA
Eurof»a v Bremen 2. avgusta:
Noriuaiitlie v Havre Aijuituuia v Cherbourg New York v Hamburg :
5. avgusta :
Coute di Savoia v Genoa 8. lie de France v Havre f». yu«vn Mary v Cherbourg Hausa v Hamburg
11.	avgusta: Bremen v Bremeu.
12.	avgusta : Kes v Geuoa
15. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Bolougne lij. avgusta :
I>eutusrhland v Hamburg A«|ultania v Cherbourg Norma tulle v Havre ' 15». avgusta: | Cimiuitlain v Havre 22. avgusta :
iEuropa v Bremen Vulcania v Trst *j:i. avgusta:
Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta :
He de France v Havre 2fi. avgusta:
Mauretania v Cherbourg 2!i. avgusta :	1
Bremen v Bremen ril), avgusta:
Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
KNJIGARNA MGLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
I
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK