ČLOVEK — OTROK PRIRODE
DR. ROMAN SAVNIK 
Na ledenem severu
Na skrajnem severu Evrope, Azije in Amerike tcr po otočjih Severncga lcdenega morja sc razprostirajo od obzorja do obzorja nedogledne ledene poijane. Večina leta vlada tam straŠna zima, ncprimcrno bolj mrzla m snežena kot pri nas. Ncnehoma tulijo ledcni viharji in podijo snežcnc oblake. Po več mcsecev jc takrat pokrajina pogreznjcna v mrko polarno noč, dokler se končno zopet ne prikažc zaželeno sonce daleč in prav nizko na obzorju. Le malo dni v ktu je priroda prijaznejša. Vendar ne more krafkutrajno poletno sonce nikdar prav omchčati trdih zmrzlih tal, ki so borno obrastla le z mahovjem, LiŠaji in raznim zcliŠčem. Tudi morje se nikdar povsem ne osvobodi ledenega oklepa. Poleti se sicer prccej staja, u takrat se lomijo vanj s strmih obrcžij oj^romne lcdene plosče, ki potujcjo kot plavajoče Iedene gore po vcč tisoč kilomctrov dalcč proti jugu, preden sc stope — v najvcčjo grozo potniškim ladjam.
Le rnalo Ijudi more prebivati v teh dcžetah, čeprav so nekatere mnogo vecje od Jugoslavije. Vcčjih in manjsih mest bi tu iskali zaman. Vse nasel-bine so ncznatne, pri tcm pa tako maloštevilne, da je od ene do drugc često tudi po več sto kilometrov daleč. Malokdo obišče te najseverncjše straže človeškcga rodu. Prihajajo lc posamezni prcdrzni raziskovalci, krščan-ski misijonarji ter ribiči, ki si v severnih morjih obetajo obilnet^a ribolova. A koliko jih je med njimi že plačalo svoj pogum z žalostno srnrtjo! Kajti nikjer na svetu ni borba z vrcmenskimi ncprilikami tako obupna kot v polarnih dcželah. Marsikdo st; je tu ovenčal s slavo, ker jc kljuboval požrešni naravi, še mnogo vcč ljudi pa je v težki borbi z njo do smrti omagalo.
V teh negostoljubnih pokrajinah. kjer je rastlinska odeja tako redka m siromašna, jc človek predvsem navezan na Živalsko hrano. Edini tlomači živtili sta mu pcs in severni jelen, ki i*a pa še ne zna povsod ukrotiti. Slednji je njegovo največje bogastvo. Daje mu namrec mleko ter mu služi za jezdno, vprežno ali tovorno žival. Po enejja ali vec jih vprega v lesene sani, ki so tu na kopnem edino promctno sredstvo. Ni dela telesa severnega jctena. ki ga človek ne bi uporabil. Jclenjo kožo uporablja za oblačilo in odcjo, poleg mesa použijc tudi njegovo kri. napol prcbavljeno vsebino njegovega želodca celo smatrajo za najveČjo sladčico, dočim si iz rogovja in kosti prjrejajo najpotrebnejše orodje. Ni čuda, da je največja želja prebivalcev, prjdobiti si čim več teh živali, zato niso črede več stotin jelenov nikaka redkost.
36
Navezanost na severnc jelene pa je obenem vzrok veenega nemirncga romanja polarnih prebivalcev. Čim je Čreda jelenov nekjc popasla lišaje in mahovje, s katerim se najvec hranijo, je lastnik takoj prisiljcn, poiskati*si pašnik drugje. Vzroki selitev pa so tudi ogromna krdela neznosnih mušic, ki se porajajo bolj na jugu sleherno pomlad. Ko takrat romajo divji severni jcleni proti severu, krenejo tja z udomačenimi jeleni tudi prebivalci, nakar se jeseni zopet vraČajo proti jugu.
Nekatcra ljudstva, zlasti ona, ki prebivajo ob morju, imajo lc malc severnih jclenov. Ta žive zato predvsum od lova na morske živali. Ncki potovalec, ki se je z domačini udeležil lova na tjulenje, ga zanimivo popisuje lakole: »Zarana smo vstali ter si pripravili orodjc in orožje. Zajutrka nisrao dobili, zakaj tu velevajo stara lovska izročila, da moraš iti tešč na lov. Zdajci odrinemo k morju. Lezcmo preko ledenih gor liki kozc. Pcd scboj zagledamo morje, po katerem plavajo kosi ledu raznih oblik in velikosti. Srcčno sc povzpnemo na ogromno, zi-bajočo sc ledeno goro. Lovci so dobre volje, kakor je vsc tukajšnje prcbival-stvo kljub tcžkemu življcnju in večni nevarnosti rado vesulo in razigrano. Uganjajo razne šale in dovtipc. Kako spretno pa umejo med razgovorom skakati z ledcne plošče na ploščo, če-prav je med njimi morska voda! Zdaj pa zdaj se Iovci ustavijo in razgledu-jcjo. Njihove vešče oči iščejo vodno gladino brez ledu. Kajti tamkaj sc utegnejo pojaviti tjulcnji, da sc nauži-jejo zraka. Kraj pripravne rnorske glo-beli smo postali in se skrili za veliko fcdcno skalo. Lovci so pripravjli oro-žjc in potrpežlj ivo oprezovali. Napo slcd se jc nasmehnila lovska sreča: po-javi! se je vclik brkat tjulcnj. Ni nas opazil. Eden izmed lovcev je ustrelil. Njcgovi tovariši so čudovito naglo in spretno zagnali svoje kavljc, ki so sc zagrizli v živalsko mcso. Gorje jirn. če ne bi zadeli! Mrtvo truplo bi st potopilo na rnorsko dno in lovci bi sc bržkonc tisti dan vrnili domov praznih rok, gladni in prezebli. A kaj takega se zlepa ne primcri, kajti tovci so izrcdno izurjeni.«
Zclo razvit jc tudi ribolov, Ribe love na ta način, da navrtajo v led globoko luknjo. Ko potegnejo ribo izpod ledu, takoj zmrzne; često zauživajo meso kar surovo brez vsakršnih priprav. Sicer pa pridajajo mesu zelo radi rastlinsko hrano, večinoma razna zelišca. Posebno ccnijo glavc rib in tju-lcnjcv, ki jih zakopljejo v zemljo in jedo Šele poznejc, ko že malo razpadajo.
Bivališča severnih jjudstev so zclo skromna, čeprav so lahko prav raz-lična. Navadno imajo okroglaste šotore, ki so polcti pokriti z brczovim lubjcm, pozimi pa z volncnimi kožami severnih jelenov. Drevje sicur tu nc uspcva, splavljajo pa na obrežja les rnorski tokovi ':z daljnih krajcv. Druga Ijudstva imajo stanovanja napol pod zcmljo, ali pa jih grade kar iz ledenih plošč. Oprema takih Mš je scvcda skrajno priprosta. Sredi prostora je ognjišče, nad katerim visi kotel. Ob stenah se vrste ležišča, ki so sestavljena
37
iz bičcvja, trave in kožuhovinc. V izbi so še koŠi za shranjevanje živil, vreče iz kož, lesene aii koščene žlice, lesene posode, kamenite sekire za drobljenje kosti, tu in tam tudi kaka puška, ki jo je kdo prinesel z juga.
Ljudje so ncnavadno močno oblcčeni, zakaj treba se je zavarovati pred ostrim podnebjem. Debelo pokrivalo na glavi sega često do ramen, posebe so zavarovana ušesa in dlan, dpčim naj leseni naocniiki čuvajo oči pred bleskom snega v soncu. Vsakdanja delavna obleka jc paČ brez vsakega okrasja; zato nam pa njihova nošnja za svečane prilike kažc velik smisel za lepoto in umetnost. Prebivalstvo Lma mnogo skrbi in opravkov, dela pa lc za domace potrebc. Žene tko oblačilo in opravljajo vse domače posle, mozje se zadržujejo na lovu ter izdelujcjo orodjc in orožje. Slednje pa le za lov in nikdar za vojne svrhe. Kajti med severnimi narodi ni sovraštva. Njihov sovražnik je lc priroda, boj z njo je tako srdit, da čuti vsakdo proti njej svojo nemoč. Zato vlada med Ijudmi prijateljstvo, tovariŠko si pomagajo na lovu, obiskujejo sc v svojih malih kočah, kjer se šalijo in prepcvajo tcr si pripovedujejo pravljice in lovskc zgodbe. Vso prirodo. lu jih obkroža, so znali ti ljudje odeti v bajke; vse, kar posega v njihovo življcnje, si skušajo na tajinstven način pojasniti. Najbolj razširjcna je med njimi- pravljica o kraljici, vladarici vseh živali, ki dajejo Ijudem hrano in obleko. Te živali — tako pravi bajka — so nastale iz prstov boginje, ki jo je oČe pahnil v morje. N&koč je z njo oče potoval v čolnu po morju. Kar ju zaloti vihar, ki prcvrnc ladjo. Oba se borita za življenje. Že se je hči v obupu oprijcla roba čolna, takrat pa ji oče odreže prste, da se hcere znebi in reši sebe. Od takrat prcbiva njegova hci na morskem dnu; postala je največja dobrot-nica Ijudi, ker jim pošilja ž.ivali na površjc.
Prebivalci skrajnejJa severa so večinoma še pogani. Verujejo v večno posmrtno živijenjc. Tudi tam se bodo ukvarjali z lovom. ki bo pa brez neprilik in nadlog. Cesto obiskuje njibove koče duhovnik. da ^aklinja du-hove. Ob popolnem molku opravlja skrivnostne obrede. Nato se za nekaj časa skrije za zastor iz kož. Zdajci začujcjo verniki raznc glasove, piskanje, sviranje rn cepctanje z nogami. Duhovnik se jc bi] dvignil k zvezdam in pleše z dušami mrtvih sorodnikov. Nato stopi iz skrivališča vnovič med vernike, pripovedujoč jim, kaj je videl in slišal.
Tako mineva življenje prebivalccv lcdcnih poljan. V njihova skromna bivališča se zaganja mrzli vihar, a jih nc pomcte s tal. S strahotnim truščem se zaganjajo ledene gore ob obalo, kakor da bi hotelo razpenjeno morje pogoltniti vso nei-zmemo belo deželo, na kateri vztrajajo v vedni borbi s prirodo najscvernojše straže človcškcga rodu.